Št 228.
V	Ljubljani, ponedeljek dne 17. oktobra 1910.
Leto I
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dtn — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18 —, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklo-iičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Šušteršič in AchrcntM
Aehrenthalov položaj ni lahak in prijeten tudi ne. Preveč neumnosti je napravil in preveč napak, da bi mogel mirnim srcem priti pred delegacije, polagati račun o svojem delovanju in govoriti o svojih uspehih v zunanji politiki.
Sicer živimo v državi neverjetnosti, v državi s korumpiranitn in nad vse ponižnim parlamentom, ali kar je preveč, je preveč in člani delegacij morajo biti malo ostri z Aehrenthalom, vsaj za to, da vržejo svojim volilcem malo peska v oči.
Oni to tudi delajo in Aehrenthal mora poslušati kritiko svojih neuspehov, kritiko, ki je sicer dobrohotna do skrajnosti, ali kritika je vendar-le. Naravno, ta kritika prihaja od parlamentarcev, ki se vsaj kolikor toliko ženirajo pred svojimi volilci.
Dr. Šušteršič, vodja vseslovenske ljudske stranke, ni tak mož, on se pred svojimi volilci čisto nič ne ženira, ker se čuti „bombenfest“, ker ve, da njegovi volilci verujejo vsaki njegovi laži. Samo s tem si je sploh možno razlagati fakt, da je Šušteršič tako junaško — zbežal pred Aehrenthalom.
Zbežal je pa resnično. Bil je izvoljen v delegacijski odsek za zunanje in za bo-sansko-hercegovske zadeve. To sta — vsaj za nas, Slovence, kot Jugoslovane — najvažnejša odseka in da je Šušteršič mož na svojem mestu, bi se oprijel z vso vnemo delovanja v odseku in pročital Aehrenthalu take levite, kot jih ta novopečeni grof, ki ni samo popolnoma nezmožen diplomat, nego tudi strupen sovražnik Jugoslovanov, zasluži.
Ali Šušteršič ni bil nikdar mož, ker drugače ne bi bil klerikalec. Grehi tega našega politika, ki konča svojo politično karijero gotovo vsaj kot dvorni svetnik, so taki in teh grehov je toliko, da govorimo o najnovejšem njegovem grehu samo po dolžnosti kronistov, ki morajo registrirati tako vašne dogodke.
In važno je vsekakor, da Šušteršič v odseka, v katera je bil izvoljen, niti vstopiti ni hotel, nego se je izgovoril z zborovanjem kranjskega deželnega zbora, ker hvaliti Aehrenthala vendar ni mogel, napadati ga — kot vladin hlapec — ni smel, a molčati ni hotel, ker zato je preveč ambiciozen.
Sramotno je to, ali od Šušteršiča in od naših klerikalcev sploh se. kaj drugega ni moglo pričakovati; nas ni to čisto nič iznenadilo, pač pa mora navdati vsakega zavednega Slovenca žalost radi razmer, ki vladajo pri nas.
Razni Šušteršiči — drugi klerikalni politiki niso od njega čisto nič boljši — so pri nas še vedno »bombenfest", narodna zavednost širokih slojev našega ljudstva je še vedno tako neznatna, oz. njih politična izobraženost še vedno tako majhna, da slepo verujejo ljudem, ki so čisto navadni vladni lakaji, kar nam dokazuje tudi Šušteršičev najnovejši greh.
Žalostne so razmere, ki živimo v njih, ali vendar, ne obupujmo! Ne vrzimo puško v koruzo, ne resignirajmo, nego vrzimo se na sovražnika s podvojeno in potrojeno silo. Ne bojmo se neuspehov, ker uspehi ne prihajajo sami od sebe, v političnem življenju so oni samo sad dolgotrajnega in pogumnega boja.
Šušteršiči, Aerenthalovci bodo premagani, ker verujemo v zdrav razum m v življensko moč našega ljudstva, ki se mu morajo samo oči odpreti in zavrglo bo svoje izkoriščevalce.
Sz slovenski!* krnjev.
Iz Novega mesta. Jarc v Novem mestu. Profesor Jarc straši že par dni po Novem mestu okoli. Ponoči hodi v spremstvu Štefeta, knjigotržca Urb. Horvata in hranilničnega uradnika Budna po gostilnah in kavarnah in lovi volilce ter jim prigovarja, naj ga volijo. V četrtek ponoči so hodili ti osrečevalci zopet po gostilnah in kavarnah in pregovarjali volilce. V kavarni so poklicali tudi nekega sod. oficijanta in sod. slugo k svoji mizi in jima prigovarjali, da bi volila Jarca. Ta dva navihanca sta hotela Jarca in njegove spremljevalca malo potegniti, sta prisedla k mizi in rekla, da bosta volila Jarca. Nazadnje sta ga tudi vprašala, ako se bo v državnem zboru potegoval tudi za zboljšanje stanja sod. ofici-jantom in sod. slug, češ, če ga volita, mora jima tudi obljubiti, da bo za njih koristi delal. O tem pa Jarc ni hotel nič slišati in je rekel, da jima tega ne more obljubiti, nakar sta mu pokazala hrbet in odšla od mize, češ, da se zahvaljujeta za takega poslanca. Kakor se vidi, se Jarc boji, da pri volitvi propade. Ne vemo, kako more mestna hranilnica novomeška mirno gledati, da njen uradnik Budna, ki je v uradu komaj porabljiv, ker menda sliši travo rasti, za Jarca okoli agitira. Ta je svojčas dajal tudi kanoniku Žlogarju potrebna pojasnila za izbris volilcev. G. Kosa, knjigotržca pa opozarjamo, naj si tudi on preskrbi zalogo šolskih knjig, da nam ne bo treba več kupovati pri zagrizenemu klerikalcu Horvatu. Tudi oče Štembur pridno agitira za Jarca in je naročil, da se mora
vsak volilec, ki pride po opravkih v občinsko pisarno, poslati k njemu. Kdaj se bo vendar enkrat novomeška inteligenca, ki se šteje med naprednjake, spametovala in opustila gostilno tega farškega hlapca. Kedar pride v Novomesto, hodi po trgu kakor kak puran. Kako hinavsko postopa ta uzorni varuh se vidi iz tega, da hoče občinskega tajnika spraviti ob kruh. Nad 17 let služi že ta kot tajnik in opravlja vestno in marljivo svojo težavno službo za malo plačilo in ko je prosil za zboljšanje se mu je ta prošnja po prizadevanju župana odbila. Pred sejo je hodil okoli gg. odbornikov in jim zabičaval, da ne smejo glasovati za zboljšanje tajnikove plače in definitivno na-stavljenje. Ti so se njegovemu terorizmu udaali in pri seji proti glasovali. Župan pa se je potem tajniku v obraz hlinil, da ne more za to, da je on bil zato, da se pa njegovi prošnji vstreže, da so vsi odborniki bili proti temu. Fej takemu farizejcul
Vinska trgatev. V nedeljo je priredil g. Jakaz v svojem hotelu veselico pod imenov »Vinska trgatev11, ki je jako dobro izpadla, za kar se ima zahvaliti samo naprednemu občinstvu. A kdo bi si mislil? Kar naenkrat pripelje g. hotelir celo tolpo klerikalno-farških petoliznikov, med njimi kot petelina Piceljna, ki je slišal le na ime župan in je celo komedijo vodil. Kako so se ti našemljenci obnašali, so pokazale besede, ki so se slišale iz množice občinstva. In glej ga spaka! Kmalu za njimi prileze Jarac z spremljevalci (božjimi namestniki), ki so kaj radi pogledovali za brhkimi narodnimi gospodičnami. Ko so črnosuknarji videli, da se živa duša ne zmeni zanje so jo kmalu odkurili, na čelu jim Jarac. Priporočamo naprednemu občinstvu, da se takih in enakih klerikalnih komedij ne udeležuje, ki so mogoče le v hotelu Jakaz.
Iz Krmelja pri Št. Janžu. Največ nerodnosti je v Krmelju vselej okrog 1. in 15. v mesecm. Ko je nekaj grošev, takrat je vse bojevito in demon alkohol najbolj gospodari. Ko se je zadnjič delilo predplačilo, je cela rajda vročekrvnežev obkolila v Tržišču v gostilni gospe Okornove rekruta Fr. Janežiča iz Vrhka; dasiravno je pravi fantovski strah in že tnasikak boj prestal, je vendar podlegel množici. Zmagovalci pa so v trumi odšli iz Tržišča; en izmed njih je nesel nož, s katerim so se bojevali, svečano po cesti med gručo. Sklenili so, da tisti nož doma zasade v mizo, da bodo imeli trajen spomin svojega junaštva. Dobro in koristno bi bilo, kaj ukreniti, da se pretepi in ra-buke nehajo. Orožniška postaja v Št. Janžu je predaleč in ne more vedno en orožnik iz Št. Janža stati v Krmelju.
Splošni pregled.
Portugalske novice.
Jezuiti.
„Slovenec" v sobotnem listu zopet kriči in tuli o groznih dogodkih na Portugalskem. Pravi, da so ali vsi jezuiti poklani ali pa da sede v ječah. Ko bi to bilo resnično, kako pa morejo prihajati iz drugih krajev poročila, da se tam pojavljajo demonstracije proti naseljevanju jezuitov, ki so tja prišli? Resnica je, da so imeli vsi redovi in jezuiti iz države prost odhod, da so jim bile ladje na razpolago in da so si mogli svobodno izvoliti svojo pot. Jed-nako hvali „Slovenec“ koliko so storili jezuiti za portugalske šole. Kaj so jezuitske šole je vsem znano in prav slabo šolstvo na Portugalskem je bilo krivo propadanja. Nova šola je tudi prva skrb nove vlade.
Posvetovanja.
Posvetovanja pri novi vladi se hitro vrše, kajti rešiti je treba takoj mnogo zelo važnih vprašanj, ki so tem težja, ker jih je bilo treba že zdavnaj rešiti. Posvetovanja se vrše nemoteno in tudi na ulicah ni ni-kakih nemirov, kakor si žele in pišejo razni klerikalni časopisi.
Grška kriza.
Kakor je znano je grško ministrstvo odstopilo. Kralj se je izrazil, da upa na popolno prenovljenje in oživljenje države. Najbrže postane ministrski predsednik dosedanji predsednik narodne skupščine Has-lini. Kakor se vidi odstop ministrstva ne bo imel važnih posledic.
Francoska stavka na železnicah.
Ministrstvo je imelo posvetovanje o stavki, pri katerem se je hotelo določiti način, s katerim naj se preprečijo posledice stavke. Mnogi železničarji, ki so bili pozvani pod orožje, niso prišli. Vkljub temu stavka že pojema. Postopalo se je strogo proti delavcem, ki so hoteli stavko podpirati.
Češko-nemška pogajanja.
Češko-nemška pogajanja so se razbila, ker bi končno vedla do dvojezičnosti Prage, k čemer bi mesto Praga nikdar ne dovolilo! S tem so končane vse nade češkonemških pogajanj.
Čenstohovska afera.
Zavijanje »Slovenca", da je bil menih Maczoh ruski agent, so izmišljotina prve vrste! O tem drugi listi nič ne vedo, rAen
—	klerikalni.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	f	128j
Ta se je ozrl na borona Astorra, ki je ležal še vedno v omedlevici, in nato na meniha, ki se vsled dobljene rane ni mogel ganiti, a ga je gledal s pogledom polnim gneva. In baš ta pogled je napotil grofa, da se je naglo obrnil k Ragastensu.
.Gospod, pospremim vas malo, kajti hotel bi govoriti z vami, na begu pa vas zopet ne maram ovirati; toda," je dodal s pogledom na Garconija, „nato se vrnem semkaj . . . ker hočem iti v Rim ... in tudi moram! . . .“
»Spadacappa, konje!" je dejal Ragastens, ki je komaj premagoval svoje veselje.
Nekaj minut kasneje sta jezdila grof Alma in Ragastens v zmernem diru po cesti proti Montefortu.
»Gospod,* je vprašal Spadacappa odhajaje, »ali naj zadavim meniha do kraja?"
»Eh, čemu bi ga?" je brezskrbno odgovoril Ragastens. »Gotovo se mu katerikrat prisadi njegova hudobnost
—	in to bo hujše kakor vsak sunek z bodalom."
Kake četrt ure je jezdil grof Alma molče po tej Mon-tefortski cesti, ki jo je bil pravkar prejahal narobe.
Njegov namen nikakor ni bil vrniti se v Monteforte; jedva če se je bil odločil, da ne pojde v Rim — celo po rečeh, ki mu jih je povedal Ragastens. Toda v mislih si je vendarle prigovarjal, da če bi se vrnil v Monteforte in bi se vojna pričela, bi se mu v vsakem slučaju odpiral dvojen izhod. Ako bi zmagala liga baronov, bi ostal gospodar položaja, ker bi bil vodil vojno vsaj po imenu, če že ne v resnici; ako pa bi podlegla orožju Cezarjevemu, bi se še
zmerom lahko izgovoril, da ga je Ragastens s silo privedel v Monteforte . ..
Ragastens ga je opazoval od strani ter skušal uganiti, kaj pač tako premišlja. In sam pri sebi je menil:
»To je torej oče Primavere! Kako je mogel ta žalostni junak, ki niti za svoje izdajstvo nima dovolj poguma, roditi ta čudež zvezstobe in srčnosti, ki mu je ime Beatrice ? . .. Kako je mogel ta slabotnež, ta bolni malodušnež dati življenje njeni prožni, zdravi, živahni lepoti? . . .“
A tudi grof Alma s svoje strani se je oziral semtertja skrivaj na viteza, čigar vitko, moško postavo in vzlasti odločno lice je na tihem občudoval. Opazoval ga je s prizadevanjem, da bi izsledil v vitezovem vedenju čuvstva, ki jih goji v resnici.
»Gospod," je izpregovoril nenadoma, »ali ste pač gotovi o namenih, ki jih ima Cezar Borgia z mano?. . . Zdaj ko sva sama in ko se vam ni več treba bati surovosti barona Astorra in maščevalnosti meniha Garconija ..."
»Gospod grof," je dejal Ragastens, »zdi se mi, da zamenjavate uloge."
»Kako to, mladi mož?"
»Zdi se mi, da se baronu in menihu ni več treba bati mene, zdaj ko sem jima podaril tisto bore življenje, ki jima ostaja ..."
»Torej se ne bojite, da bi naščuvala proti vam represalije Cezarja Borgia in njegovega očeta?"
»Gospod grof, represalije papeža in njegove rodbine mi delajo malo skrbi, to vam prisegam. Glejte, vsem tem Borgijcem so speli o njih sili in moči toliko slave, da je že res pretirano. Oni znajo dobro ravnati samo s strupom ... in še to komaj! Toda kakor hitro zapuste kraljestvo svojih zastrupljevalskih retort, kakor hitro hočejo moriti drugače kakor z vabilom na obed, so samo še nespretni razbojniki."
»Vi govorite o njih zelo udobno!" je vzkliknil grof.
»Zato ker sem si jih ogledal iz najbližje bližine . . . Cezar Borgia me je dal vreči v eno izmed najbolj črnih in
okuženih ječ Svetoangelskega gradu, pa sem priklenil Cezarja na svoje mesto. Lukrecija me je hotela umoriti s sunkom zastrupljenega bodala, pa se je imela zahvaliti le moji mržnji do ubijanja žensk da sem ji podaril življenje. Kar se tiče papeža — imel sem ga v svoji oblasti; lahko 'bi ga bil bodisi ubil, bodisi odvedel s seboj, če bi imelo to zame kak pomen. Verujte mi, gospod, ti strašni Borgijci so spretni predvsem takrat, kadar igrajo komedijo. A to ni dovolj, da bi se človek tresel pred njimi."
Grof je z razstočim presenečenjem gledal moža, ki je govoril v takih besedah o gospodarjih, pred katerimi je vsa Italija trepetala od groze in padala na kolena.
»Vračam se k svojemu prvotnemu vprašanju," je dejal, ko je pretekla minuta molčanja. »Ali ste dobro prepričani o namenih Borgijcev? ..."
»Slišal sem Cezarja, ko vam je ukazal pripraviti ječo . . ."
Grof je povesil glavo. Brezkoristnost njegovega izdajstva ga je težila bolj od izdajstva samega. In jasno se mu je razodevala resnična strašnost njegovega položaja.
Kakor velika je bila slabotnost njegove duše, vendar se ni brez borbe odločil zapustiti svojo hčer, svoje prijatelje, svoje zaveznike — in vse! — da si zagotovi nekak sramoten mir in udobno življenje vsaj na zunaj, če že ne v svoji notranjosti. Ta mir pa in ta udobnost sta mu uhajala iz rok! Iti v Rim je bilo toliko kakor prostovoljno planiti v papeževo ječo; o tem ni gojil najmanjšega dvoma. Kaj mu je bilo^torej storiti? ..."
Vrniti se v Monteforte? . . . Toda kako bi ga tam sprejeli? . . . Kdo ve, če ga ne bi prijeli in zaprli v prestolnici njegove lastne grofije? ... Ali ni bilo mogoče in celo verjetno, da se je jasno razodel pravi povod njegove odsotnosti ob uri, ko so se poveljniki posvetovali o rešitvi domovine? ... In tako je videl zgolj sramoto, propast in bedo, kamorkoli se je obrnil.	(Dalje.)
Sodna obravnava proti odgovornemu uredniku „S!ov. Naroda“ g. Pustoslemšku in proti odgovornemu uredniku „Jutra“ g. Plutu.
Sodna obravnava se je vršila v soboto ob 4. uri popoldne takole:
Sodnik otvori obravnavo in vpraša g. Pustoslemška ali vstraja na svoji izjavi, podani pri zadnji obravnavi.
G. Pustoslemšek: Vstrajam pri tem, da je obtožba neosnovana in nepravilna, napačna. Priznavam, da sem bil odsoten iz Ljubljane od 1. do 13. julija, ne kakor trdi obtožnica, od 4. do 20. Bil sem v Sofiji. Ne čutim se krivega pred zakonom. Res nisem svojega odhoda naznanil, niti nisem odložil odgovorno uredništvo, ker nisem izpremenil stanoval išč a. Izpre-menil sem samo bivališče in nisem smatral za potrebno, da bi kaj naznanjal, tem manj, ker sem imel dopust in bi morala tu ukreniti potrebno »Nar. tiskarna."
Vrši se pogovor o tem, kdo bi moral torej naznaniti ravnateljstvo, načelnik, dr. Tavčar ali kdo. Ker je obtoženec v listu tiskan kot »izdajatelj in odg. urednik", ta stvar odpade. Ker je obtoženec torej svojo odsotnost priznal, se pošljejo priče domov. Tudi izrezkov iz »Slov. Naroda" ni treba čitati. Predno sodnik razglasi sodbo, poda g. Pustoslemšek sledečo izjavo:
V zadevi naj se zasliši predsednik mednarodne časnikarske zveze g. Singer, glavni urednik N. W. T., Jos. H o I e č e k, urednik Nar. Listov v Pragi in predsednik »Zveze slov. časnikarjev" dr. Os ta sz e w-ski, urednik »Dzien. Polskega". Tiskovni zakon je iz leta 1863. ko še ni bilo takih prometnih zvez, kakor danes. Sedaj omo-gočuje te'efon in telegraf, da je urednik v stalni zvezi s svojim listom. Zakon je zastarel. Videlo pa se bo, da se ta zakon sploh ne uporablja. Tekom 50 let se je rabil le enkrat, leta 1863. ko je bil obsojen urednik »Nr. Fr. Presse", ker je šel v Carigrad. Po 50 letih je šele vlada v Ljubljani začela iskati odgovorne urednike, ki vendar ne morejo biti vedno doma in vsak korak vendar ne morejo naznanjati. Vlada torej zakon napačno umeva in zahteva nekaj nemogočega."
Sodnik priznava, da je umestno to komentiranje zakona in da izjavo protoko-lirati. Nato razglasi sodbo, po kateri se obsodi g. R. Pustoslemšek na 10 K globe po § 11. tisk. zak. ker je izpremenil svoje bivališče in to ni naznanil oblasti.
Nato se začne obravnava proti g. Plutu.
Sodnik: Ali bodete vi tudi priznali?
Plut: Seveda bom. V Belemgradu sem bil. Šel sem čez Dunaj, v Budimpešto in od tam v Beligrad, kamor sem prišel en dan pred »Ljub. Zvonom". Odšel sem 9. julija in sem se vrnil 16. Z redakcijo sem bil v stalni telefonični in telegrafični zvezi. Nisem naznanil svojega odhoda, ker sem bil prepričan, da ni treba. Na vladi, to vem, me nimajo radi, zato bi se gotovo izognilvsemu, za kar bi me mogli prijeti. Zahtevam isto, kakor g. Pustoslemšek.
Sodnik obsodi g. Pluta istotako na 10 K globe.
Oba obtoženca sta priglasila priziv, zastopnik drž. pravdništva pa radi prenizko odmerjene kazni vsklic. S tem se je ta obravnava končala in je pokazala tožitelje v taki luči, da si jih bodo žurnalisti dobro zapomnili.
Čenstohov.
6.	Samostanski grehi.
Menih Mazcoch in njegovi tovariši so dolgo vrsto let počenjali v samostanu in zunaj samostana grdobije, ki že doslej niso vse znane. V samostanu so kradli in živeli razkošno, vabili so tja skrivaj ženske in se z njimi zabavali, poleg tega pa so hodili v Krakov, v Zakopane in drugam, kjer so imeli svoje metrese. To vse je ostalo dolgo skrito. Ko pa je nastal spor med Maczochom in njegovim bratom, je bila nevarnost, da pride vse dan, Zato je pater Maczoch povabil svojega brata k sebi v celico, in ga tam s sekiro ubil, potem ga je skril v zofo in po noči ga je izročil samostanskim hlapcem z naročilom, naj vržejo truplo v reko. Seveda jim je zapovedal molčati. Ker pa se je stvar izvedela, je Mazcoch po begnil v Avstrijo, tu pa ga je policija na kolodvoru v Krakovu prijela. Njegova ljubica, žena ubitega brata, je bila med tem na Rusko-poljskem. Naenkrat je svet izvedel strašne reči. Ruska vlada je poslala v Čenstohov oddelek vojaštva, ki je obkoli samostan. Prijeli so Maczochove pomagače in sc takoj začeli preiskavo. Menihi so imeli ponarejene ključe od zakladnic. Namesto dragocenih darov, so našli tam le
—	imitacije. Žid Eppstein je oznanil, da je kupil več dragocenosti od Mazcochove ljubice, v Porzovicah so našli krono matere božje zakopano v zemljo, seveda brez
dragih kamenov. Zaprli so še nekaj menihov in sam prednik Rayman je postal sumljiv, da je vedel za zločince.
7. Posledice.
Pol milijona romarjev je prišlo vsako leto v Čenstohov. Čudodelna podoba Matere božje, (stara začmela slika) je baje delo sv. Lukeža. Kakor se je po tatvini lansko leto še povečala gorečnost ljudstva, ki je hotelo s svojo pobožnostjo in radodarnostjo dati zadoščenje za svetokradež, ravno tako morajo sedanje vesti o tatovih in zločincih v samostanih iztrezniti ljudstvo in mu podati jasno sliko o božjepotnih prevarah. Klerikalci so se tega tako kričečega slučaja zelo ustrašili in ga hočejo na kak način opravičiti, kajti zamolčati ga ne morejo. Papež je telegrafično izobčil meniha Mazcocha iz cerkve in mu vzel vse blagoslove. Poljski škofje so sklenili, da hočejo rešiti Marijino svetišče narodu in ga vzeti iz rok patrov-pavlincev; vodila bo božjo pot posvetna duhovščina. Toda ali )0 to pomagalo. Celo klerikalni poljski časopisi pišejo, da je to strašen udarec za katoliško cerkev na Poljskem, ki se ne bo dal ozdraviti. Za cel svet pa ima ta slučaj veli-canski pomen, ker jasno kaže vrednost božjih potij.
8. Meništvo.
Ker določa ruski kazenski zakon za jolitične zločine in za zločine v rodovini smrtno kazen, je skoraj gotovo usoda meniha Maczocha že določena. Toda misliti si moramo, da bi morda ta človek nikdar ne prišel do tako strašnih zločinov, ako bi mu ne bilo samostansko življenje dalo pri-'ike, da je zadostoval boljinbolj svojim strastem. V preiskovalnem zaporu se je )aje Maczoch pritožil, da ima premalo jesti. To je verjetno, če pomislimo, kako dobro se po samostanih je in pije. Razreševalo se je tudi vprašanje, ali je bila veljavna odveza, ki jo je dal brat-ubijalec ubitemu )ratu, ali ne. S katoliškega stališča je ve-javna, kajti zlato je zlato, tudi če pride iz umazanih in oskrunjenih rok. Taki so pojmi duhovništva o samem sebi. Sit človek brez skrbi, ki ima o sebi mnjenje, da je vkljub svojim grehom vzvišen nad vse greš nike, pač lahko pride na misli, da sme skrit v svojo duhovniško kuto brezobzirno delati vse, kakor se poljubi njegovim strastem, ki se pasejo v lenobi, meniškega življenja.
9. Romanje.
Mi Slovenci radi veliko romamo; poleti so železnice polne posebnih vlakov, ceste polne voz. Domače božje poti nam niti več ne zadostujejo: Brezje, Sveta gora, Trsat, vse je še preblizu. Gremo tudi v Lurd, v Rim in celo v Jeruzalem. Včasih smo hodili v Innichen, Achen in Koln. Priznavamo, da ima potovanje po svetu tudi svoje dobre strani; kar se tiče pa drugih stvarij, je sam škof Anton Bonaventura svaril pred božjimi potmi. Tudi duhovniki niso vselej zadovoljni, da plačujejo ljudje raje na božji poti po 5 do 10 K za maše, ko bi jim oni, isto opravili doma za 2 K oziroma odkar je draginja po 2 K 40 vin. — Ker na božjih potih ne morejo opraviti vseh maš, jih prodajajo drugam, seveda ceneje, od česar ima božja pot dobiček. Tako rastejo in bogate božje poti in z njimi se množi število ljudi, ki žive od denarja vernega ljudstva. Kako misli cerkev o božjih potih, je pokazal »Loretto". Neki duhovnik je namreč pred par leti spisal knjigo o loretanski Marijini hišici, kjer je dokazal, da loretanska hišica ni bila nikdar v Palestini, ampak je sezidana doma. Knjiga je izšla kot znanstveno delo ,s papeževim dovoljenjem. Marijina hišica je torej — legenda. Toda v Lorettu ali na Trsatu tega ne pove, ampak trdi s prižnice, da so angeli prenesli hišico iz svete dežele. Laž je cerkvi — legenda in pod legendo pripoveduje ljudstvu laž, češ naj ljudstvo veruje, samo, da nosi denar. Isto je bilo v Čenstohovu. Pustili so ljudem verjeti na vse mogoče čudeže, pridigovali so o tatvini, ki so jo sami zakrivili, pod zaščito svetih laži so počenjali stvari, nad katerimi se zgraža celi svet. To je nemoralnost vsega romanja: sveta laž. Bog ne potrebuje nikakih laži; ljudstvo ga lahko spozna v resnici. Spoznalo ga bo tudi v resnici o božjih poteh in bo zavrglo božjepotne Jaži. K temu so pripomoglo zločini v Čenstohovu.
V	mojo obrambo.
Od več strani sem že slišal, da sem hudoben človek, da ne maram ljubljanskih mesarjev, da se norčujem iz raznih visokih oseb, posebno iz Finka in Gerloviča, da imam v želodcu klerikalce in njihove prijatelje Nemce in nemčurje.
Vse te napake imam v resnici, priznavam to odkritosrčno, ali da bi bil za to hudoben, tega ne priznam nikdar.
Saj vendar nisem jaz kriv, ako Božidar Černe ni posebno brihten, ako je šef ljubljanske mestne policije Johann Lauter nemškutar in Černetov podrepnik, ako je v ljubljanskih mesnicah taka draginja kot v lekar-
nah in ako pobožni klerikalci grešijo proti šesti božji zapovedi, ki pravi: ne prešestvuj.
Lahko prisežem, da ni niti trohice moje krivde na tem, da uslužbenke nekega skozinskoz katoliškega trgovca v obližju Predovičevega sela, vnete Marijine device, sprejemajo po noči v svojih sobicah obiske še bolj pobožnih poročenih mož, kakor se je to zgodilo te dni, ko je nastal radi tega cel škandal, ker sta dve varani ženi zalotili svoja moža pri vživanju prepovedanega sadu v naročjih mladih Marijinih devic.
Jaz vendar nisem hudoben za to, ako so mi vse te reči znane in ako jih še drugim povem.
Ne, to ni nobena hudobija in ne zavedam se nobene krivice. Pošteno in pametno naj živijo ljudje, pa bodo imeli mir pred mano in srečni bodo na tem in onem svetu, kjer jih bo čakalo večno zveličanje, ki je gotovo več vredno, kot prepovedana ljubezen.
Nisem ^hudoben. Verujte mi, prijatelji, da želim Černetu, Lauterju, ljubljanskim mesarjem, nemčurjem in klerikalcem vse ono, kar oni meni želijo in prepričan sem, da mi vsi ti želijo vsako dobro in dolgo življenje.	Bav-bav.
Dnevne vesti.
Izjava. Kar se je v včerajšnji notici »Jutra" »Lačni psi naskakujejo" in podobnim očitalo, ne velja tudi o bivšem uredniku »Jutra" g. Milku Nagliču in lastništvo »Jutra" konstatuje, da je imenovani gospod izstopil iz uredništva prostovoljno, ker se ni več strinjal s politično tendenco lista. Vsake druge kombinacije pa uničuje dejstvo, da je osebno razmerje gospodov M. Pluta in M. Nagliča nepremenjeno dobro.
Zahvala. Tem potom se javno zahvaljujemo ljubljanskemu »Sokolu" št. I. in II. in odseku iz Most, da so nas kmete v Tacnu preteklo nedeljo tako mnogoštevilno obiskali in nas počastili s svojim obiskoni. Dalje se zahvaljujemo tudi »Sokolu" iz Št. Vida za obilno udeležbo. S tem ste nas vzdignili iz našega spanja in naša naloga bo, da bo tudi naš sokolski odsek prišel kmalu na dan. Bratski »faa zdar!" — Odbor sokolskega odseka v Tacnu pod Šmarno goro.
Na naslov dr. Kreka In dr. Lam-peta! Star, že vpokojen učitelj nam piše: Ali smo učitelji v resnici psi za plotom? Ali zaslužimo za svoje dolgotrajno delo ko-nečno še take naslove. Država je letos zvišala pokojnino vsem uslužbencem, ki so vpokojeni po starem štatutu. Naš visoki deželni zbor oziroma odbor se pa niti ne zmeni za učitelje, vpokojene po starem štatutu. 25 let sem služil kot učitelj in organist in za to svoje delo imam »sijajno" pokojnino 800 K na leto in vrh tega še tako zaničevanje.
Nov slovanski dnevnik v nemškem jeziku. Dne 23. oktobra t. 1. izide na Dunaju nov slovanski dnevnik in sicer v nemškem jeziku. Naslov mu bo „Slawisches Tagblatt". Ustanovilo ga je nekaj slovanskih rodoljubov in rodoljubkinj. List bo nestrankarski, ampak bo samo gojil in varoval skupne slovanske koristi. List bo stal za Dunaj 1 K, za provinco 1‘20 K. za tujino pa 1-80 K. Kdor se hoče naročiti na list, naj se obrne do upravništva, ki se nahaja na Dunaju IX/1, Thurngasse Nr. 8, TUr 4.
Razmere v Šiški in „Sokol“. Iz Spodnje Šiške nam pjše dober poznavalec tamkajšnjih razmer: Že dolgo tega je, odkar je nastala v naprednih krogih v Spod. Šiški kriza. Vedno in vedno se slišijo pritožbe, da se ruje proti »Sokolu" in obratno zopet, da se ruje proti »Čitalnici". Po mojem mnenju je pripisati krivdo dvema domačinoma, ki nikakor ne moreta videti v narodnih društvih tistih, ki nimajo sreče, biti rojeni ravno v Šiški. Ta dva gospoda sta se že večkrat izrazila: »Kaj bo ta pritepenec." Žalostno je to, ali naravnost razža-ljivo za tisti napredni, v Šiški stanujoči element, ki posveča vso svojo pozornost in moč naprednemu delu. Dobro se še spominjamo besed, katere je izpregovoril en izmed gori omenjenih gospodov, ko se je šlo zato, da se zgradi »Sokolski dom". Rekel je: »Kadar bo imelv »Sokol" toliko denarja, kakor ga ima »Čitalnica", potem bomo pa govorili." A zopet drugi: »Sedanji načelnik Sokola mora pasti, na njegovo mesto pa naj pride kdo drug", itd. Če bi se takim zahtevam kar na nagloma ugodilo, je popolnoma jasno, da mora priti do krize Če je pa ravnal sedanji odbor »Sokola1 prav, da je izključil bivšega brata Moharja, o tem lahko sodi javnost. Kajti besed, katere je govoril, še ni obžaloval in ne preklical. S takimi dopisi, kakor se sedaj čitajo v obeh ljubljanskih naprednih listih, pa se meče le pesek v oči javnosti.
Odlikovanje. Povodom svojega bivanja na Dunaju, je belgijski kralj Alber podelil nadporočniku prvega domobranskega pešpolka, g. Antonu Krejčitu vitežki križec kronskega reda. Nadporočnik Krejči je Bin tukajšnjega meščana, krznarja in hišnega posestnika, g. Antona Krejčita.
Krasne slovenščine se poslužujejo Nemci, da ulove par slovenskih kronic. Tako je čitati na deski obešeni na Mahrovi hiši sledeči oglas: »En \velek vrt s a od dati Weč se swe Karlouska cesta št. 2. Res težek je slovenski jezik, josebno še za Nemce, ki so primorani si iskati zaslužka pri Slovencih.
Idila na Mestnem trgu v Ljubljani, rejeli smo: Kosem šel v soboto dopoldne mimo vodnjaka pred magistratom, nudila se mi je res lepa prilika opaziti, da vendar ni še tako hudo v Ljubljani, kakor se splošno govori. Na križišču električne že-'eznice, se je igralo namreč kakih pet mož s tem, da so metali krajcarje v zrak in gledali, ali bo »mož ali cifra*. Pri tem ih močnj dopoldanski promet ni najmanj oviral. Če bo šlo tako, bo kmalu igrala naša mladina po ulicah »Foot bali*.
Kakor na turškem semnju ali pred bazarji v Carigradu, tako se mora zdeti tujcu, ki gre z južnega kolodvora po Ko-odvorski ulici v mesto. Vsak hip ga ustavi raka prodajalka ali' branjevka in usiljivo jonuja svoje blago, tako, da se je teh nad-ežnežev komaj odkrižati. Zadnji čas bi bilo, da se to odpravi, ker to pač ne napravi posebnega vtisa na tujce, ki obiščejo belo Ljubljano, posetniki z dežele pa itak vedo, kam se imajo obrniti.
Italijanski kružok (Circolo Italiano)
je imel v petek v Narodnem domu svoj ustanovni občni zbor. Udeležba je bila precej obilna, tudi nekaj dam. Dr. Korun je jrečital pravila, ne kar je predsednik prof. Berce pojasnil nekatere točke. Pravila so bila en bloc sprejeta. Odbor se je sestavil sledeče: preds. prof. A. Jeršinovic, odborniki: gg. Bulner, dr. I. Berce, dr. M. Korun: preglednika; gg. Lukan in dr. Iv. Lah. Članarina se je določila 2 K mesečno. Odbor ima pravico ubožnejše člane oprostiti članarine. Poučevalo se bo v dveh kurzih: I. kurz: v pond. 8—9 in čet. 8—9 in II. kurz v torek 8—9. Prirejali se bodo tudi pikniki, zabavni in konverzacijski večeri s predavanjami in deklamacijami. Zaradi velike važnosti, ki jo ima znanje laškega jezika za nas, priporočamo, da pristopi še mnogo članov in učencev. Zglasi se lahko vsak pri tajniku dr. M. Koronu.
Ljudsko štetje In Slovenci. Če je le katera statistika v Avstriji napačna in goljufiva, je gotovo ona o — številu Slovencev. Samovoljnost, ki se godi pri ljudskem štetju vsak decenij, in ki jo z vso brezozirnostjo izvajajo napram slovanskim narodnostim Nemci in Madžari, nima primere v nobeni državi. V tej državni polovici nastopajo po gotovem načrtu proti nam in Hrvatom — Nemci in Italijani, v drugi državni polovici pa proti Hrvatom, Slovakom in Srbom — Madžari. Da nas v šolah zatirajo s ponemčevanjem, to je avstrijske vlade in njenih nemških birokratov star princip, da nas pa hočejo uničiti s številkami pri štetju, to je pa navadna sleparija, pa naj jo zagreši potem kdor hoče. Ker Berlin ne more prenesti slovanskih milijonov v Avstriji, dela uslugo Berolinu dunajska vlada s tem, da pusti te narode zatirati in pri ljudskem štetju, falsi-ficirati številke 1 Zatorej opozarjamo zdaj že, ko je še čas, naše ljudi, naše občinske urade in druge faktorje, da naj pazijo pri vpisovanju, kaj bodo razni organi v popisovalne pole zapisali. Vsakdo naj razločno in odločno zahteva, da zapišejo njegov občevalni jezik, »slovenski" in nič drugače!
Slovensko deželno gledališče. Včeraj popoldne se je pela Leh&rjeva »Knežna" kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Osobje je bilo deloma izpremenjeno, kar je bilo uspehu operete samo v prid. Ker smo o posameznih gg. solistih že pri premijeri in prvi reprizi obširno govorili, naj zadostuje za tretjo reprizo le par opazk. Drugo lju-bimsko partijo je pel z vnemo in njemu lastno živahnostjo g. Bukšek. Pa g. Nevoli sicer ni imel ravno pretežavnega stališča; mislimo pa, da ta le slučajna okolnost očitnega uspeha prav nič ne zmanjša. Gosp. Bukšek je bil prav simpatičen in moramo imenovati ves njegov nastop zelo posrečen; tenorska partija je za baritonista seveda zelo naporna; da si pri višjih tonih mora pomagati s falzetom, je več kot naravno; koncem predigre mu je bil izročen eleganten bouquet. — G. Skrbinšek si je stotnika Perikleja zamislil drugače kot njegov prednik; videlo se je, da je mož samo po nesreči zašel v policijsko suknjo in da bi bil ravno-tako lahko morebiti v službi Stavra; gi-grlske manire uniformiranih gospodov je zapel dobro. — G. Povhe nam je včeraj vse bolj ugajal kakor pri prejšnjih predstavah. Humor, s katerim zna obdati samo na sebi sicer precej pasivno osebo Christo-dula, priča o njegovi izborni igralski sposobnosti in improvizirani dovtipi, katere je občinstvo kvitiralo z burno veselostjo, dokazujejo njegovo zavidanjavredno iznajdljivost. Ker razpolaga tudi z močnim prijetno zabavnim glasom, združuje na ta način v sebi vse lastnosti, ki tvorijo v svoji celoti prav izbornega komika. V svoji sili uplivati na poslušalca in ga takorekoč ma-gnetizirati s svojo komiko, je napredoval že tako daleč, da vzbuja že sama njegova
prikazen tisto razpoloženje k smehu, katerega mnogi niti s težkim trudom ne morejo doseči. Izmed ostalih še enkrat pohvalno omenjamo dame Hadrbolčevo, Thalerjevo in Bukškovo ter gospode Iličiča in Bohuslava. G. Rasb er ge r si je oskrbel primernejšo masko in si po možnosti prizadeval boljšo karakterizacijo. — Večerna predstava »Daliborja* se je vršila ob dosti slabi udeležbi; pogled na desne lože je bil naravnost obupen ... Žalostno, da je pri nas pri operni reprizi nemogoče napolniti hišo in obenem značilno za našo gledališko publiko slpoh. Proizvajanje na našem odru znači o resni vnemi za znamenito češko delo. Podalo se je vse, kar moremo in smemo zahtevati pri svojih razmerah. Te so pa zaenkrat take, da ne moremo zahtevati vsega, kar obsega pojem vzornosti; krivi so predvsem tesni, le majhnemu orkestru odmerjeni prostori. Majhen orkester pa seveda komaj zadošča moderni operi, ki sloni na orkestru, kajti majhnemu orkestru manjka onih proporcij, ki so bile skladatelju pri komponiranju v mislih. Če pa smo že pri orkestru primorani reducirati svoje zahteve, smemo biti po vsej pravici ponosni, da se v solistovskem ensemblu naših pevcev lahko kosamo z bolje situiranimi odri. — Kot sopranistki tekmujeta gdč. Naddsovd in gdč. Šmidov^, prva Slovakinja druga Čehinja. Vsaka je svoje vrste. Gdč. Nadd-sovž bo, kadar popolnoma ozdravi, nadkri-Ijevala gdč. koloraturko po zmagovitosti in pompoznosti svojega glasu, ta pa se zopet odlikuje po svoji ljubeznivi prisrčnosti in graciji, katera ima potrebnega chika v izobilju. Blesteč, visok in lahko se vzpenjajoč je glas gdč. Nddasove; zveni polno in mogočno; uspeva s pravilnim, muzikalno korektnim zastavljanjem, kakor mora visoko-drainatični pevki. Gdč. Šmidovž uspešno uveljavlja zvonkost svojega glasu. Pretežno lirski element, takorekoč žvrgolenje čisto senzitivne psihe je karakter njenega petja, prisrčnost je znak njene prikazni in njene simpatične igre. — Izmed tenoristov hvalimo g. Waszmutha kot inteligentnega glasbenika, polnega temperamenta; odlikujeta ga pristen občutek in umetniška zavest. Kolorit je izrečno junaški, glas pa lepo uglajen in poln simpatičnih akcentov; obžalujemo le, da pridejo piani in pianissimi redno premalo do veljave. Gg. Peršl in Križaj imata močan, obsežen glas, katerega znata s precejšnjo preciznostjo uporabiti v učinkujoče efekte; razentega nas glas g. Križaja tuintam živahno spominja na nepozabnega Betetta. — Zbor je bil sedaj mnogo sigurnejši, osobito v drugem prizoru; nekateri gospodje se iz same Jkomodnosti ne šminkajo; režija naj bi take moteče ne-dostatke rigorozno enkrat za vselej odpravila. Ako izza kulis neženirano gledajo na sceno nekateri radovedneži, potem to iluziji gotovo ni v korist.	—a—.
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek se igrata prvič dramski noviteti: Lud. Thomova komedija: »Lokalna železnica", ki je izvrstna satira na malomestno politično nestalnost in konfuznost, ter gospe Vikove-Kuneticke dramat. študija: »Punčka", satira na moderno dekliško vzgojo. Obe igri sta literarnega značaja, vendar jako zabavni in polni humora. Predstava se vrši za par- abonente.
Olepšava mesta. Kdor gre čez Ra-deckega most proti Jurčičevemu trgu, vidi pred seboj ostanke potresnih podrtij, ki so za naše mesto škandal. V Salendrovi in Gosposki ulici ima stare podrtije iz potresne dobe dežela, ki tudi nima smisla in denarja za potrebne svoje stavbe. In tam ob Dunajski cesti stoje podrtije prejšnjega vojaškega oskrbovališča, ki jih občina odstraniti ne more, ker je slavni deželni odbor preprečil prodajo sveta. Mesto se na zunaj razvija in modernizuje, na znotraj pa imamo smrad, prah in podrtije, po katerih se sprehajajo podgane in golazen!
Olepšanje grobov o Vseh Svetih. Na ta dan je nekaj let sem opažati, da so grobovi nekaterih naših zaslužnih mož pri Sv. Krištofu precej zanemarjeni. Po njih rase plevel in trava in rtikdo se ne spomni, da bi postavil na ta ali oni grob kako luč! Skrajno mučen utis napravi to na človeka, ko vidi napis nekdaj tako »slavljenega moža", na grobu, grob, sam pa leži zanemarjen tam! Naše »pisateljsko podporno društvo če sploh še obstoji, naj bi se tudi v tem oziru spomnilo in pobrigalo za nekdanje svoje — člane!
Iz tobačne tovarne. Tabačna režija je dala to poletje zgraditi novo obširno skladišče za tovarniške izdelke.
Petje na grobeh. Na praznik Vseh Svetnikov bodo pela ljubljanska pevska društva »Slavec" in »Ljubljanski Zvon" na grobeh pri Sv. Križu in Sv. Krištofu p0-poludne ob 3. in polu 4. žalostinke.
Tamburaško dramatično društvo „Sovič“ v Postojni priredi na dan Vseh Svetih 1. novembra v dvorani »Narodnega hotela" žaloigro »Mlinar in njegova hči".
Izgubila je neka gospodična srebrno uro z dolgo ovratno verižico in sicer od sv. Petra cerkve do jubilejnega mostu. Ker je dotična oseba, ki jo je našla znana, se prosi, da jo odda na policiji.
Iz stenografičncga zapisnika državne zbornice.
.Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvni davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijand moramo zastonj prositi in moledovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče! Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Samo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: »Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus", rekše: »Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom"'
Govoril slovenski državni, poslanec dr. Lovro Toman v seji poslanske zbornice na Dunaju, dne 3. junija 1 8 67. 1.
Razne vesti.
r Shod anarhistov. V petek je hotelo anarhistično društvo Viljem Koerber v Pragi proslaviti obletnico Ferrerjeve smrti in je vsled tega sklicalo sestanek. Policija pva je za sestanek zvedela in ga preprečila. Člani društva so se nato zbrali v neki gostilni, v katero pa je udrlo 30 detektivov in 20 policistov, ki so razpustili shod. Ker so se anarhisti branili, je policija potegnila sablje in šest ranila in aretirala. Demonstranti so svoje tovariše spremili do policije, kjer so nato priredili viharne demonstracije.
r Velika goljufija. Gališka deželna banka je postala žrtev sleparije. Pred par dnevi je prišel v banko neki mladenič s s pismom lvovske podružnice »Assoziazione Generali" v Trstu in zahteval izplačilo 20.000 kron. Blagajničar je želji tudi ustregel. Ker pa se je banka nato obrnila v Trst za pojasnila, se je izkazalo, da je bila izvršena čisto navadna sleparija. Slepar se piše Julij Kolischer.
Njtfnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Umor v Zagorju ob Savi.
Zagorje, 16. oktobra. Danes je soci-jalist Peter Mutnik prerezal posestniku Antonu Gerčarju trebuh. Gerčar je bil na mestu mrtev. Podrobnosti še niso znane.
Hofratska politika.
Dunaj, 16. septembra. Danes zvečer se je nadaljevala seja odseka avstrijskih delegatov za zunanje zadeve. Za proračun so glasovali vsi delegati, razun Čehi in soci-jalni demokrati. Med Jugoslovani je glasoval za proračun tudi dr. Miroslav Ploj. Vsi Čehi so se hofratu dr. Ploju javno smejali, a so-cijalni demokrati so mu klicali: »Za plačilo za vašo škandalozno politiko vas bo Aehren-thal v kratkem času obdaril zopet s kakim veleizdajniškim procesom." Dr. Kramar je izjavil, da bo Ploj posledice svoje protislo-vanske hofratske politike še bridko obžaloval. Minister za zunanje zadeve, grof Aehren-thal je za plačilo in opirajoč se na izvajanja hofrata dr. Ploja proslavljal dr. Friedjunga kot patrijota prve vrste in trdil, da njegovi spisi glede jugoslovanske veleizdaje niso bili inspirirani od ministrstva za zunanje zadeve. Med govorom grofa Aehrenthala sta napravljala nemški socijalist Renner in češki socijalist Nemec zelo imenitne opazke. Splošno se domneva, da si je grof Aehren-thal pridobil veliko zmago in to edino radi hofratske politike dr. Ploja.
Dunaj, 16. oktobra. V slovanskih krogih vlada radi govora hofrata dr. Ploja velikansko razburjenje. Nemški delegati so na izvajanja dr. Ploja viharno ploskali. Naš poročevalec na Dunaju je imel danes priliko govoriti o vsej zadevi z nekim socijalno-demokratičnim poslancem, ki se je izrazil sledeče: »Niti sam Aehrenthal bi ne bil v stanu bolj škandalozno odgovorili na sijajen govor dr. Kramara, kakor je to storil ravno dr. Ploj. Naravnost neizbrisljiv utis pa je napravilo dejstvo, da dr. Ploj na izvajanja dr. Kramara glede nepotrditve bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja niti reagiral ni, še manj pa, da bi o tej tako važni zadevi spregovoril sploh kako besedo. Glede neoslovanskega gibanja se je grof Aehrenthal upiral popolnoma na izvajanja dr. Ploja, ki je govoril popolnoma v duhu antineosla-vizma.
Praga, 16. oktobra. »Narodni Listy“ poročajo iz zelo zanesljivih virov, da je dr. Ploj dobil od vlade same migljaj, kako naj govori, kateri želji je on seveda čisto po hofratski navadi docela ustregel.
Retirada dr. Šušteršiča.
Dunaj, 16. oktobra. Vsi nemški listi se obširno pečajo z vprašanjem, zakaj ni hotel »panslavist" dr. Šušteršič prevzeti referata o Bosni in Hercegovini v delega-cijskem zasedanju. Vsa zadeva se razlaga takole: dr. Šušteršič bi moral po ekspozeju grofa Aehrenthala poseči v debato in ga napasti radi njegove škandalozne protijugoslovanske politike. Vsi delegati so to tudi pričakovali, ker je bil ravno dr. Šušteršič voditelj zadnje državnozborske obstrukcije. To pa bi bilo za dr. Šušteršiča jako neugodno stališče, kar je sprevidel tudi sam. Njegova ultraklerikalna politika v kranjskem deželnem zboru se namreč nikakor ne strinja z napadi na vlado v delegacijah. In ravno radi tega je, da bi njegova ultraklerikalna politika v kranjskem deželnem zboru imela tudi vspehe, poslal v boj za vlado dr. Ploja, ki je bil od vlade čisto gotovo podkupljen.
Svobodomiselni shod v Inomostu.
I n o m o s t, 16. oktobra. Danes se je vršil v Inomostu kot odgovor na zadnji ka-toliško-klerikalni kongres velikanski svobodomiselni shod. Zborovanja so se med drugimi udeležili tudi avstrijski državni poslanec Hock, profesor grof Hoensbroech iz Nemčije, vseučiliški profesor Hartmann in znani profesor Wahrmund, ki je predaval o namenu katoliških shodov in njih vplivu. Govoril je tudi inomoščanski podžupan Erler.
Wolfov shod razbit.
,Praga, 16. oktobra. V Ustju ob Labi na Češkem bi se moral danes vršiti shod nemških nacijonalcev pod vodstvom poslanca Wolfa. Toda takoj v začetku se je izprevi-delo, da so nemški nacijonalci v manjšini, socijalni demokrati pa v veliki večini. Na zborovanju je prišlo do hudih kravalov. Konečno je bil zastopnik okrajnega glavarstva primoran shod razpustiti, nakar je prišlo med nemškimi nacijonalci in socijalisti do hudih spopadov.
Praznovanje Ferrerjeve obletnice v Pragi.
Proga, 16. oktobra. Kljub vsem policijskim prepovedim glede praznovanja obletnice svobodomiselnega mučenika, se je zbrala na Žofinah velikanska množica ljudstva. Policija je občinstvo le z največjo silo razgnala. V Kraljevem Gradcu je neki trgovec razstavil v izložbi Ferrerjevo sliko, ovito s črnim florom. Policija je sliko odstranila, trgovca pa radi tega'obsodila na deset dni zapora.
Proti klerikalcem v Braziliji.
London, 16. oktobra. Vsled zadnjih dogodkov na Portugalskem se je pričelo po vseh večjih brazilijanskih mestih in krajih velikansko protiklerikalno gibanje. Ljudstvo zahteva, da se vsi samostani nemudoma zaprejo, menihi pa izženejo iz republike. Policija in orožniki morajo noč in dan braniti menihe proti napadom od strani občinstva.
Uporne portugalske nune.
Madrid, 16. oktobra. Ko je portugalsko vojaštvo preiskavalo samostan Cam-polido, je našlo v samostanskih kleteh skritih 20 nun, ki so se tamkaj menda jako dobro zabavale. Policija je vse nune takoj aretirala, jih pognala čez mejo in izročila nadaljni usodi.
Kralj Manuel na Angleškem.
London, 16. oktobra. Danes prispe semkaj ladja z ubeglim portugalskim kraljem Manuelom. Vlada je izjavila, da dokler se bo Manuel nahajal na Angleškem, nikakor ne bo pripustila, da bi deloval kaj proti sedanji republikanski vladi. Anglija je kralju samo storila uslugo, da ga je sprejela v svoje varstvo.
I K O
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vla. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvečer.
Prazne škatlje v vsaki velikosti se dobijo v trgovini P. Magdič nasproti glavne pošte. 326/5—4
Čedna inteligentna deklica, 14 let stara, želi priti kot učenka v boljšo trgovino na deželo. Dopisi poštni predalček 38. Ljubljana.	327/5 — 4
Lokal pripraven za pisarno ali trgovino v bližini Slovenskega trga se odda takoj v najem po nizki ceni. Vprašanja na ins. biro .Jutra*.	332/4—2
Kinematografski in skioptlčnl aparat malo rabljen, model .Pathe* se proti ugodni ceni proda. Sl. društvom, posebno izobraževalnim, se nudi lepa prilika, si tak aparat ceno nabaviti. Pojasnila daje M. Lavrenčič, Dunajska cesta 31.	334/4—1
Za mesec november se odda soba za eno ali
dve osebi. Poizve se pri hišniku Domobranska cesta 5.
333/3-1
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
Samo kratek čas!
Prej kakor oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic, pale-totov, raglanov in kimono mantil za dame v vrednosti od K 40-— do K 60'— povprečno za K 8'— opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup. — O. RcrnuL-vič, Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 6.
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme takoj Mihael Židan, čevljarski mojster v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 6.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union" v Bielu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Iz dunajske lovske razstave mesto K 40-— samo K 6*—
Gamsova brada
slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K. — Zajamčeno naravna dlaka.
Feilichel,'Dunaj IX., Altmiittcrg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad Pošilja se po poštnem povzetju.
Svoji k svojim!
Pozor
kavarnarji, restavra-terji in hotelirji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
II Breskvar
knjigovez v Ljubljani.
Vzorci In cene vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
Spominjajte se družbe. Cirila in Metoda i
sv.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in
otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis ^ in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
p		KS	Iti
			J 1 •
Prve češke življenske zavarovalnice4*.
posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite.	:-:
Leo Franke, Ljubljana,
pisarna I.nadstr.
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
5.000 kom. oblek
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vir pri nakupovanju blaga.
lE^ozorT F0*?,*”*	Pozor’
- krmila, semena, stroji im. orodja.	-
■\TT"Nr A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QTT? "M” A QT n 1 V 11N il dolenjska, gorlška in vipavska. - - olJCt “ M AOIjU .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Cene ugodne! Postrežba točna! Zahtevajte pravila In eenike! Ponujajte svoje pridelke!
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča,
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik : „Directoire“ P. D. , .
♦ -
2.000
2.000
1.000
5.000 1.500
500
18.000
od K 8‘— naprej 6‘—
4‘—
4‘—
n	n
n	n
» n n
n
»
»
n
za	gospode	.
„	„	dečke .	.
„	„	otroke .	.
posameznih hlač	„ ‘gospode	.
pelerin iz velblodje dlake ... » ,, 6** površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ ,, 3‘—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
____________ Priznano nizfce cene!	———
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
K>4
•►“♦H*	♦	H..V1—♦	I	-
: Poštne hranilnice št. 49.086. :	t	:	Telefon štev. 135.	:	I
Giro račun Avstro-ogrske banke.	T	Število zadružnih članov čez 600.	J
Stanje hranil, vlog sklepom 1909	i	Varnostni zakladi sklepom	1909	I
:	K	3,700.000.	;	i :	K	160.000.
GLAVNA POSOJILNICI j
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	j
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubjana.	j
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
T	brez odbitka rentnega davka,
s Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.-6. popoldne.
* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje : pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
-I—+■>♦-<
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Franc Souvan sin - Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
2v£a.33.ui.fa<3st‘ULX3a.a. veletsgovina^_____________
Llnbifanska kreditna banka Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke a 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
o.
4
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravUa po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jemljejo v račun.