175
Kdo je kriv?
V poslednjem našem listu smo omenili sostavek v „0st u. West", ki tako zmerno pa tudi tako od konca do kraja resnično zagovarja slovanski narod, da ga moramo podati našim bravcom.
Pred 70 leti se je slišal mogočni glas v francozkem narodnem zboru: ^Svobodni hočete biti, pa še mogoče vam ni, pravičnim biti!"
Od leta 1848 smo se sto in stokrat teh besed spomnili, največkrat pa zdaj, kar imamo nekako svobodneje politično gibanje v Avstrii. Povsod, kamor se ozremo, vidimo uekako rinjenje in hrepenjenje po svobodi, po svobodnem narodnem in političnem razvitku — al, bodi Bogu milo! le malokdaj nahajamo, da bi se strinjal s tem čut za pravičnost, ktera tudi drugim priznaja to, česar kdo sam sebi želi in za-se terja.
„Samoljubnost (egoizem) je človeku prirojena, in tudi najbolji človek se je ne more čisto ubraniti — to je tolažba, ko vidimo, da ne gre prav na svetu, kakor bi imelo biti. In kar velja od posamnih ljudi, velja tudi od celih narodov, kteri so po spričevanji zgodovine samo po samoljubnosti veliki postali. Kar čez to sega, je nezgodovinska sanjarija in ne gre ji nobena veljava.a
176
Zoper bitstvo človeške nature se boriti, nobenemu pametnemu v mar ne pride; pač pa zoper njene izrastke; za pravico se poganjati, ni treba človeku sanjaču biti. Temveč mislimo, da je to naloga vsacega, zlasti tistih mož v A v-strii,  ki deržijo vladno kermilo v rokah.
Boji političnih strank v avstrijanskem cesarstvu se ujemajo tako zlo z narodnimi zadevami, da moremo o njih samo v tem oziru govoriti. Nektere narode ima svet kar naravnost za take, kakor da bi nektere politične pravila samo le na njih ramah slonele. Od Nemcov, Italijanov, Magjarov in tudi od Poljakov svet kar naravnost misli, da so ^liberalni", od ostalih Slovanov in llumunov pa, da so liziini in se svetlobe boje. Zato povzdigujejo uue, te pa pred svetom očitno čemijo.
To se že z zdravo pametjo ne ujema, in tudi zgodovina zopergovarja temu. Iz zgodovine vidimo, da so bili v Avstrii ravno Nemci najvoiueje orodje absolutizma in narodnega zatiranja posebno Slovanov in Magjarov, in da so Italijani na severnem in izhodnem obalu jadranskega morja ravno tako ravnali s Slovani, kakor Magjari s Slovani in Rumuni, ali Poljaki z Rusini. Samo izgovori niso bili povsod enaki, ravnanje pa je bilo tu kakor tam enako.
Nečemo nikogar dolžiti, samo z zgledi hočemo pokazati, kako krivično je tako ravnanje.
Narodu, kterega tlači kak drug narod, je vse eno: ali si sposojuje ta narod svojo dozdevno pravico samo odtod, da pravi, da je mogočen, aii pa da se hlini z lepo zvo-nečimi frazami, češ, da omiko razširja („kuIturmissionu), ali da je posebno sposoben za deržavno življenje; vsi drugi narodi pa so le muhe (ohne be^ondere Beiahigung zum Staats-leben). Kjer vlada narodno ali politično tla če nje, ondi gotovo „1 i b e r a l i z e m" ali svobodoljubje ni doma. Ravno tako ne bo mogel nihče terditi, da kak narod že ima hlapčevski duh, ker se upera zoper to, da ohrani svojo lastno ceno.   Pa vendar se godi to in uno.
V poslednjem stanju se nahajamo mi Slovani. Nesrečne politične razmere so odperle našim sovražnikom povsod duri in vrata do nas, in prisiljeni smo bili, braniti se. Skoraj vse ljudstva našega naroda so to storile, pa so večidel ob-nemagale v tej hrambi. Sto- in stoletja naše zgodovine so žive priče našega junaštva v terpljenji in poterpljivosti. Nazadnje smo začeli dr a miti se in spoznavati, da bi nas bila ta terpežljivost v nič spravila; začeli smo terjati, kar smo kot svojo pravico spoznali, — na noge stopati, pa plaho, opotekaje se, kakor bolnik, kteri po hudi bolezni pervikrat s postelje gre. Ku v^i so zakričali zoper nas, kakor če bi že to bilo krivica, da živimo na svetu. Ako smo terjali priznanje našega življenja, so nas že psovali rekoč, da ropamo svetinje družini narodom. Ako smo terjali nase človeške in deržavljanske pravice, smo bili punta rji zoper der-žavo, ktera nam jih ni holla dati. Ako hiiio se branili krivice , ktera se nam je delala, smo bili rakove? (reakcio-uerji), zoperniki svobode in napredka: —j z eno besedo, naj smo počeli karkoli , nikoli nismo mogli prav storiti svojim  protivnikom.
Samo eno reč uaj omenimo tukaj, namreč jezik. Koliko se je mogel naš narod že boriti samo zavoljo jezika! Silili so nam nemški, italijanski, magjarski jezik — vse v imenu civilizacije in svobode, kakor da bi se dala svoboda le s pomočjo tujega jezika doseči, omika pa bi nemogoča bila, če bi svojega jezika ne zatajili. Te boje za naš ma-terni jezik, ki jih imamo dandanašnji, bo svobodno ljudstvo prihodnjih časov komaj zapopadlo; čudili se bojo naši zanamci, da je kaj  takega mo^uče  bilo!
Cez dvajset let že prosimo in prosimo, da bi se naš materni jezik vpeljal v šole in v kancelije, kakor če bi šlo za kako neskončno priviiegijo, ne pa za naravno pravico, kar se ume že samo po sebi. In kako mala peščica našega naroda je le to samo dosegla! Naši slovenski bratje morajo na tavžeute podpisov za peticijo naberati, ktera prav
za prav nič druzega ne terja, kakor le priznanje večnega prava, — pa kako jih napadajo protivuiki vražji! Serbi in Hervatje so se mogli kervavo bojevati, da so si to pravo zavarovali. Poljaki in Rusini se preperajo o tem, in Čehi se pisano gledajo z Nemci zavoljo tega. Kaj! ali res ne more Avstrija, ali ne more Ogersko obstati, če se Slovanom njih pravica da? Kaj morejo celi narodi pokončani biti, ker ne govorijo jezika, kterega govorijo oni, s kterimi prebivajo?
Samo eno reč narodnih prepirov smo tukaj navedli, da pokažemo, kako malo čutja za pravičnost je med narodi. Slovani niso nikjer in nikdar nikoli hotli svojega jezika drugim uarodom posiliti — pa vendar kriči vse zoper nje, kakor da bi hotli Nemce, Italijane i ti Magjare v Avstrii p o s I o v a n i t i in svobodo sveta v žlici vode utopiti!
Ako se sme narod naš le s ktero narodno čednostjo ponašati, je gotovo ta, da je pravičen do prijatlov in zo-pernikov svojih. Preveč in predolgo smo terpeli krivico in nadloge, da bi ne čutili in ne vedili, kako težko je, jo ter-peti. Ako hočete, da zgodovino te bridke preteklosti nam vsem v prid pozabimo, je pred vsem treba, da nas z novo krivico ne opominjate prestanih nadlog!