Leto V., maj 1982 Izhaja vsakega 20. v mesecu Celje - skladišče D-Per DAN MLADOSTI MAJ je, mesec pričetka življenja ..mesec radosti, mesec, ko starka zima kljub temu, da je že odšla v marcu, rada pokuka skozi vrata pomladi in zaveje njen ledeni dah! Vendar brez uspeha, saj jo sile novoporajajočega življenja, mladosti, topline in cvetočih ter žvr-golečih dreves vsaj za nekaj časa potisnejo v pozabo; poraja se novo življenje! Da, maj, mesec, ki so ga vsi poeti sveta imeli najrajši, ne samo oni, vsi ljudje v naši domovini se ga vesele, maj, mesec mladosti, mesec TITA! Pa vendar se je pred dvema letoma v ta najlepši mesec leta zarezala bridkost, žalost, dvom, celo zaskrbljenost! Kje....? V vsem svobodoljubnem svetu! Zakaj... ? Umrl je človek, ki so ga imeli radi vsi ljudje na svetu, v katerih je vsaj kanček naprednega, vsaj trohica svobodoljubnega srca; človek, katerega so spoštovali celo njegovi najhujši sovražniki! Smrt... tudi ta trenutek v človeškem življenju je del življenja! Težko je, če izgubiš nekoga ki ga ljubiš, živiš z njim, pa čeprav ne v njegovi neposredni bližini, a je vendar prisoten v tebi! Nekateri pravijo: Trpi v življenju, da ti bo na »-onem svetu dobro šlo«, in živel boš večno! Že res, toda mi, ki živimo v materialnem duhu tega sveta, ki se zavedamo stvarnosti, pravimo: živi, ustvarjaj, delaj, da boš živel večno, ali bolje rečeno, da boš večen med ljudmi, ki prihajajo za teboj. Zato mesec maj ostaja mesec mladosti, mesec porajanja novega, mesec ljubezni, pa čeprav sevanj z grenkobo vplete smrt; ZAKAJ? Večno boš živel, dragi TITO, saj je tvoje življenje večno povezano z majem, saj je celo takrat, ko si umiral, iz tebe živelo življenje! Celo tvoj odhod je pomenil za vse nas nekaj, kar svet še ni videl, ko so vsi, prijatelji in sprti, sosedi, tovariši, gospodje, sovražniki, pa še kdo... prišli, da bi se od tebe poslovili, nekateri so si izmenjali poljub, stisnili roko, nekateri izmenjali pogled, ki je imel v sebi, čeprav bi moral biti sovražen, kanček solzne rose; nekateri so se zamislili in se vpraševali: kje so tiste vrline, ki človeka narede tako velikega; naj iščejo zgled v tebi! Mi, ki smo imeli čast in možnost živeti ter ustvarjati s teboj, pa obljubljamo, da smo in bomo živeli, kot si nas učil ti, da nikoli ne bomo zapravili tega, kar smo skupaj ustvarili ter da tvoja neprisotnost med nami pomeni za nas še večjo obvezo hoditi po poti, ki si jo začrtal ti! Hvala ti, TITO! Hinko Fap IZ DANAŠNJE VSEBINE: STALIŠČA IN SKLEPI PREDSEDSTVA OS ZSS PROGRAM DELA ZMDA »KOZJANSKO 82« SPOMINSKI SOBI V IPAVČEVI HlSl KOMUNALNI IN OSTALI »OCVIRKI« ponudba Šentjurskih GOSTINCEV OSREDNJ 2 KNj' CELJE- Od tu in tam. 23. aprila je imela Osnovna šola »Kozjanski odred« iz Planine pni Sevnici akcijo,' »zasadiimo 88 dreves« tv spomin na tovariša Tiita. Akcija je ibdOa izvedena na pobudo kolektiva šole s podporo KO SZDL, KS, Gozdnega gospodarstva, ki je brezplačno ddbaivffila 'drevesa in pomagala tudi strokovno. 24. aprila je bil v Šentjurju turnir tv mallem nogometu. Tur-nlir je organdtziraüa postaja milice iz Šentjurja. Udeležilo se je 7 ekip, iz vseh PM celljske regijo. Zmagala je ekipa iz Žalca, ekipa domaičinOv pa je zasedla druge meslto. V soboto, 1. maja je bil v Šentvidu 'koncert moškega pevskega zbora Šentvid. V počastitev 1. maja — mednarodnega praznika dela, so bili tradicionalni kresovi po vsej oböind. V Šentjurju pa so po’ (tradiciji kresovali na Ritniku, Pesnici, Kamenu in pred novim posiOvnOiSitamovainjlškiim bltokOm. 7. maja je bil v kulturnem domu v Šentjurju drugi absolventski večer glasbene šole. (Nastopili so: 1. Suzana CAMLOiH .— harmonika 2. Damjana DOBERSEK — klavir 3. Helenla DOBERSEK — harmonika 4. Mateja POVAILEJ — klavir - 5. Marija SENIČAR — .klavir 6. Jože ULAGA — violina 7 Simona VEBER — klavir V petek 7. maja je bila v Dramljah organizirana likovna razstava, v Šentjurju pa koncert moškega pevskega zbora Šentjur. V soboto, 8. maja je bil koncert malh vokalnih skupin — DZ DObje. V nedeljo, 9. maja je bila v Dobju predvajana igra iRoidilaga . zakonske sreče, ki jo j'e igralo kulturno društvo iPrevorje in igra Malti, ki jo ‘je igralo kulturno društvo Plandiha. Na Ponikvi je bil izveden folklorni nastop KD 'Pondkvai. Na Pila-nii.nii je bili koncert kvinteta KiD 'Dobje, nastop folklorne skupine DObje in moškega pevskega zbora iz Planine. 12. maja, v počastitev dneva varnosti, je ibdlo tradicionalno srečanje enOt imlildioe iz Šentjurja, šmairja, Slov. Konjic, Slov. Bistrice, Klanijca, Krapine in Pregrade. Letošnji gostitelj je hila PM Slav. Bistrica. Ob dnevu varnosti je komite za SLO in DS svečano podelil prfizmajia. Letošnja priznanja so dobili: tovariš Stanko Lesnika, Miroslav Žaberi lin Gasilsko društvo Šentjur. V četrtek, 13. maja je v Dramljah ibdla- izvedena igra Sneguljčica, ki jo je igrala skupina Osnovne šole iPlanina, na Planimi je bilia odigrana igra Tmuljčiea,' iki so jo igrali učenci Osnovne šole Šentjur in organizirana jte brila likovna raz-srtava. V petek, 14. maja je skupina osnovne šole Ponikva igrala v Slivnici igro Pogumni Tonček. V Šentjurju pa je bila medobčinska revija glasbenih šol. V soboto, 15. maja je bila v Dramljah izvedena enodejanka Kje je meja? in Naša zlalta rnilaidima, ki jo |je izvedlo KD Šentvid. V Šentjurju pa je bil koncert moškega pevskega zbora Ponikva v Zdravstvenem domu. V nedeljo, 16. maja je KD Šentvid v Loki pri Žusmu igralo igro Vamfca partizanka', Mn dan je folklorna skupina iz Dobja imela (nalstop v (Domu počitka v Celju. V torek, 18. maja je OŠ Planina predvajala lutkovno igro v Dobju, z mašlovom Krivi dinar. V četrtek, 20. maja je bil nastop mladinskih pevskih zborov na Planini, ter nastop reaiitaoijislke skupine OŠ Goniča in likovna razstava OŠ Gorica prti Slivnici. ŠENTJURSKI PORTRET Franc Šumer je človek poln energije, 'človek ki je vedno v gibanju, nemirni duh. Njegovo vsakdanje življenje je izpolnjeno z delom. To je človek, ki predstavlja gonilno silo v krajevni skupnosti Blagovna. Rodil se je 1931 v Ljubečni. Med vojno je končal meščansko šolo v 'Celju. Potem se je izučil za trgovca in začel delati v Ljubečni. Ko je napolnil 20 let, je šel v šolo za rezervne oficirje v Bitoli — SR Makedonija. Danes je rezervni kapetan. Franc Šumer je znan kot aktiven družbenopolitični delavec v KS Blagovna,. Bil je odbornik, vodja delegacije v zboru KS, predsednik odbora ZVRS, aktivist SZDL. Je prvi predsednik KS od njene ustanovitve, pobudnik aikcij, 'človek, ki je vsak trenutek .pripravljen prijeti za delo, dati svoj doprinos za razvoj kraja kjer živi, za napredek krajev-ne skupnosti. Poznamo ga kot vedno nasmejanega dn duhovitega človeka. To je človek, ki nikoli ne miruje. Srečujemo ga povsod v krajevni škupnpslti, v občimi. Zmeraj išče način kako bi rešil probelme, ki se nenehno pojavljajo v dinamiki današnjega časa, v razvoju sredine v kateri živi. Franc Šumer sleherni trenutek posveča delu, ves se predaja razvoju družbe. On je entuzijaist, velik optimist, globoko prepričan da se z delom dn dobro volijo veliko naredi. Šumer je zaposlen v '»Slovii-nu« dz Maribora. Redna služba mu vzame veliko časa, vendar še zmeraj najde trenutek, da se posveti okolju v katerem živi, da da svoj doprinos temu kraju. Goce Kalaj džiski SPREJEM V ZK V okviru praznovanj OF in Praznika dela je bil 29. aprila sprejem novih članov v ZK, ki ga je pripravil OK ZK Šentjur. Sprejetih je bilo 25 kandidatov, ki so jih evidentirale osnovne organizacije, od (tega 13 moških din 14 .žensk. Struktura novospnejetih je tudi sicer zelo pestra, saj jih je 10 dz 'gospodarstva, 10 dz negospodarstva in 5 iz (drugih dejavnosti. 6 novospnejetih je iz neposredne proizvodnje, 5 pa je srednješolcev oz. študentov. Vsem novosprejetim članom ZK želimo tveHd&o uspehov v družbenopolitični aktivnosti.. Tov. Gorjup čestita novosprejetim komunistom Sindikalne športne igre Glede na to, 'da v letošnjem letu še ni bilo sindikalnih športnih iger in da je v zvezi s tem veliko vprašahj, daje Predsedstvo občinskega sindikata naslednje pojasnilo: «Sdnddkailne športne igre že vrsto let potekajo brez večjih sprememb, ter tako izgubljajo svoj osnovni namen. Cesto je prevelika želja po tekmovalnih uspehih povzročila več težav kot normaflmd potek tekmovanja. Da bd igre popestrili ta dosegIM še večjo množičnost, je Predsedstvo OS zadolžilo Komisijo za šport, rekreacijo ta oddih, da v sodelovanju s Predsedstvom ZTKO pripravi ta izdela vsebinsko ta organizacijsko zasnovo novih iger. Vse te aktivnosti naj bd končali do meseca septembra, ko bi se tudi začele sindikalne športne igre.« IZ DELA SINDIKATA Stališča in skelpi predsedstva OS ZSS Šentjur v zvezi s problematiko osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju občine Šentjur Predsedstvo OS ZSS Šentjur je na svoji seji dne 7. maja 1982 obravnavalo ina pobudo 'konference OO ZS v vzgoji in izobraževanju občine Šentjur ter zadolžitvi skupščine OS ZSS, problematiko OD delavcev v vzgoji in izobraževanju. Kot podlaga za obravnavo na seji predsedstva je služila informacija DO VIZ o materialnem stanju vzgoje dn izobraževanja s posebnim poudarkom ina osnovnem šolstvu v Občini Šentjur v letu 1981/82, ter uvodna beseda člana predsedstva zadolženega za področje vzgoje in izobraževanja. Na podlagi pripravljenega gra-članov predsedstva je predsedstvo soglasno izoblikovalo naslednja stališča in sklepe: 1. Stanje na področju OD prosvetnih delavcev, ki zaostajajo tako za gosplodarstvom v občini, regiji in republiki in še posebno za drugimi družbenimi dejlavmostmi v občini, je krdtiično. Predsedstvo ocenjuje, da so razmere med prosvetnimi delavci taksne, da je nujina takojišnja in konkretna družbena akcija za saniranje nastale situacije, posebno še zato, ker to stanje slabo vpliva na politično razpoloženje dn medsebojne odnOse: 2. Predsedstvo ocenjuje, da so zahteve dn opozorita izražena v gradivu, (ki ga je pripravila DO VIZ opravičene dn da jih mjorajo ustrezne Službe dn pristojni organi v občini ob razreševanju problema upoštevati. Ob tem ste bo predsedstvo zavzelo, da bodo preko organov dn organizacij ZS vsi detavni ljudje objektivno informirani O nastali isdtuacdji dn tudi o načinu razreševanja. 3. Predsedstvo meni, da sta ob politični podpori za razreševanje problemov, ki nastajajo pri nagrajevanju po delu, delavcev v vzgoji dn izobraževanju pristojna Izvršni svet OS in Izobraževalna skupnost. Zato obema organoma predlaga, da v sodelovanju z DO VIZ dn (Strokovno službo skupnega servisa SIS talkloj pristopita k iskanju možnih razrešitev, katerih končni rezultat naj 'bo v skladu z zahtevami prosvetnih delavcev, ki so realne dn opravičene. 4. Samoupravni organi in DPO v TOZD DO VIZ se morajo zavzeti, da 'bo reševanje nastale situacije potekalo organiziramo, po samoupravni poti v okviru formalnih organov. Pri .tem se morajo zavzeti za enoten pristop t vseh temeljnih organizacijah dn odločno preprečiti vsakršni poskus posameznikov, da bi sarno-inicdativnio dn mimo dogovorjenih organov reševali problem OD prosvetnih delavcev, saj je nekaj takih poskusov bito zaznati, - 5. OO ZS in samoupravni organi morajo ob urejanju vprašanj OD v vzgoji in izobraževanju upoštevati zakon o združenem delu, resolucijo dn (druge .družbene dogovore, predvsem pa doseči večjo afirmacijo in uvedjavüjanje načela nagrajevanja .po delu dn rezultatih dela. 6. dede 'na to, da je reševanje tega problema vezano na širši regijski .prostor, bo predsedstvo OS dalo pobudo medobčinskemu svetu ZS celijiskega območja, da obravnava to vprašanje na eni izmed svojih (prihodnjih sej. 7. Predsedstvo OS ZSS obvezuje vsa vodstva OO v vzgoji dn izobraževanju, da s temi stališči im sklepi seznanijo vse člane zveze sindikatov v svojih .sredinah. S temi stališči dn Sklepi se .seznani IS SO Šentjur, Izobraževalna skupnost dn vodstva DPO v občani. Komisija za podeljevanje plaket in priznanj «LEON DOBROTINŠEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj «LEON DOBROTINŠEK« za leto 1982 1. Plaketa in priznanje «LEON DOBROTINŠEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju utrjevanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja Ie-teh na mlajše generacije ter krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZZB NOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komisiji za podeljevanje plakete in priznanja do 15. junija 1982. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur Program dela zvezne M DA »Kozjansko '82« ZMDA «Kozjansko« poteka na območju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju že deseto leto. (Letos .bodo delovišča razširjena še z .delovišči v Občinah Sevnica in Laško, katerih krajevne skupnosti segajo na Območje Kozjanskega I. Naselje Bistrica ob Sotli — Občina Šmarje pri Jelšah 1. Urejanje spominskega parka Trebče, ki je opredeljen z republiškim zakonom. 2. Izgradnja (glavnega kolektorja za naselje Bistrica ob Sotli, .ki je zaradi pomanjkanja prora- It KONGRES ZSMS NCVCMIiSTO čunskih sredstev bila odložena izgradnja že v prejšnjih letih. 3. Vodovod Lipovec. Tu gre za preskrbo z vado vasi oz;, zaselka Lipovec iz vodo dz glavnega-vodovodnega omrežja Loka pri Žusmu. Skupno število opravljenih ur v Občini Šmarje bo 35.000. II. Naselje Šentvid pri Planini — občina Šentjur pri Celju, Sevnica in Laško. 1. 'Dokončanje vodovoda Kalohje, Ikd re je gradil z mladinskim delom v letu 1981 pa ni bili v celoti dokončan. Potrebno je zgraditi del sekundarnega omrežja dn črpališče. Skupno število ur ibo znašalo približno 1000 ur. 2. Rekonstrukcija ceste Dobje-Brezje v dolžini 3 km. Tako opravljenih ur 'bo 6.356. 3. Regulacija potoka Jezenščica v vasi Večje brdo pri Dobjem iin hidromelioracija območja, ki ga ita potok zmočvirja. Gre za pridobitev novih površin, katerih lastniki so individualni kmetijski proizvajalci. Na ta način bo pridobljeno ca 20 ha zemljišča. Predvideno štavilo opravljenih ur 14.000. 4. Elektrifikacija vaške skupnosti Straška gorca v krajevni skupnosti 'Prevorje. ' Elektrifikacija bo zajela 16 kmetij oz. gospodinjstev. Skupna dolžina izkopa bo 14 km, kar znaša 9.800 ur. 5. Ureditvena dela pri regulaciji Tinskega potoka v Loki pri Žusmu in rekonstrukcija ceste Volčja jama — Loka pri Žu-smu. Potrebno število norma ur znaša 3.500. 6. V Občini Sevnica bodo izvajali melioracije v Krazevni skupnosti ■ Zabukovje v obsegu 11.000 ur, s čemer se bo pridobilo ca 20 ha kmetijskih zemljišč. 7. V občini Laško bodo dela potekala v KS Vrih nad Laškim dn Krajevni skupnosti Breze. Dela 'bodo potekala na rekonstrukciji ceste Tevče — Mala Bateža, 'Mala Dreza — Trohni dol, vodovbd Mala Breza, cesta Vrh — Velike Brabovše, vodovod Žegar dn še nekaj manjših delovišč. Skupno število potrebnih ur znaša 6.000 norma ur. 8. Ktot dodatno oz. rezervno delovišče predvidevamo sodelovanje MDB pri napeljavi telefonskega omrežja v KS Blagovna. Udeležba MDB (bi naj znašala 2.500 norma ur. Skupna število norma ur bo znašalo 89.156, kar pomeni po 16 mio novih -dinarjev vrednosti. Na zvezni mladinski delovni akciji «KOZJANSKO 82« bodo sodelovale MDB iz sledečih krajev Jugoslavije: V I. izmeni od 5. 6. do 3. 7. 1. Zipče (BiH) 2. (MDB iiz Kostova (brigada še ni znana) 3. Prekoplje (SRS) 4. Maribor Tabor 5. Hrastnik Steyu V II. izmeni od 4. 7. do 31. 7. 1. Stari Grad — Beograd 2. Planddšite (Vojvodina) 3. Otroci staršev na delu v tujini (ime brigade še ni znano) 4. Novb mesto 5. LjuMjana-oenter V III. izmeni od 1. 8. do 29. 8. 1. Orahovac (SRH) 2. Prilep (SRM) 3. Nova Gorica 4. Ljubljana Vič-Rudnik 5. MDB STC Razpored brigad po naseljih bo predlagan na 1. skupščini ZMDA «KOZJANSKO 82«. Tovarna arom in eteričnih olj 63001 CELJE JUGOSLAVIJA Tel.: 34-918, 34-811, 34-848 Pnolizvaja in nudi: Arome, paste, baze, sadne koncentrate za brezalkoholne in alkoholne pijače, sirupe, za kon-ditorske proizvode, jogurte, sladolede, puding in tobak. Arome za živinska krmila. Barve za živilsko industrijo Začimbne ekstrakte in mešanice za mesno in konzervno industrijo, gotova jedila, juhe, aro-matdziranje kisa. Eterična olja, destilate in ekstrakte amomatskih rastlin in sadja. Parfemske kompozicije za detergente ter milno in kozmetično industrijo. Podelitev priznanj OF 1982 JAVNA RAZPRAVA 1. Ludvik MASTNAK — za vsestransko angažiranje pri razvoju dmžbeniopoOdtične skupnosti se podeljuje priznanje OF kot dolgdletnemu aktivistu SZDL v občini Šentjur, predsedniku IS v preteklem mandatnem obdobju. S svojim aktivnim delom in doslednostjo je mnogo prispeval k izboljšanju družbenopolitičnega dela. Vseskozi se je vključeval v vse oblike tega dela — od mladinskega predsednika v občimi, do sekretarja skupščine občine. S svojo prizadevnostjo je pripomogel k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu življenju v občimi. 2. Anton URŠIČ — za .vodenje Ln delo krajevne organizacije SZDL, Tovariš Uršič je dolgoletni in vestraniski delavec v krajevni skupnosti Šentjur — okolica, tako v vaški (Skupnosti kot v krajevni skupnosti. Velike zasluge ima pri napredku, to razvoju (vasi lin vaške skupnosti in krepitvi .samouprave, predvsem prti združevanju ljudi in posameznih akcijah družbenega pomena. Ima vefflitoo zaslug za organiziranje mladine na Kamenu. Kot predsednik KK SZDL je delo le-te vtkal v vse sredine, predvsem je prisotna zahteva po frontnosti delovanja SZDL. Napredek 'dela SZDL v .KS Šentjur — okolica se kaže v delu in elastičnosti tov. Uršiča. Pri ljudeh uživa spoštovanje to ugled. 3. Miha ROMIH — za dolgoletno aktivno delo v KS Planina pri Sevnici. Je gozdarski tehnik, zaposlen pri GG Celje, TOK Šentjur. Je cenjen to vesten delavec. Več desetletij v gasilskem društvu Planina, kjer .je opravljal najodgovornejše dolžnosti. Posebno zavzeto deluje v KS, kjer je predsednik sveta KS. Z njegovim delom to celotnim vodstvom je delo v KS oživelo. Med občani je priljubljen zaradi vestnega to poštenega dela. Je dosleden pri izvajanju to krepitvi družbenopolitičnega to samoupravnega Sistema v KS to delovni sredim. Za njegovo delo to zasluge pri družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju KS Planina mu podeljujemo priznanje OF. 4. GASILSKO DRUŠTVO KA-LOBJE — za vztrajno angažiranje pri razvoju gasilstva. TO društvo deluje v KS Kaiioibje’ že petnajst let. Old vsega začetka imajo veliko težav, a jih vseskozi uspešno premagujejo- Društvo krasi velika delavnost, saj so si dom zgradili z lastnim delOm, v katerem je na tisoče delovnih ur. Vključujejo 'se v vse oblike življenja to dela KS ter izboOjšainje požarne preventive to družbene samozaščite. Preko svojih članov vzpodbujajo k dejavnosti tudi pionirje to mladince. Z vsakoletnimi aktivnostmi se vključujejo tudi v občinska tekmovanja to prireditve, kar jfai prinese primerne rezultate. Dokaz, da društvo sprejema politiko samoupravljanja, je v tem, da sO letos sprejeli kolektivno vodenje 'društva po principu enoletnih mandatov. Prav gotovo velja GD za eno izmed najbolj aktivnih društev v krajevni skupnosti Kalob-je. 5. Jožica SALOBIR — za aktivno delo na kulturnem področju. Je učiteljica iz Dobja, dolgoletna aktivistka na podnočjiu kulturnega delovanja. Je zelo aktivna v kulturnem društvu Dobaje, Ikd pripravlja različne prireditve v vseh letnih časih. S svojimi skupinami sodeluje na občinskih .prireditvah to izven njih. Prav tako uspešno sodeluje v kulturni skupnosti to zvezi kulturnih organizacij občine Šentjur. Aktivno se vključuje v delo SZDL v krajevni skupnosti Dobje ter v celotno družbenopolitično dogajanje. Z njeno aktivnostjo bo lahko KS še uspešneje delovala. O ODLOKU O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE Zbori skupščine, so na svoji drugi redni seji, dne 26. in 27. maja, obravnavali in podali v javno razpravo osnutek omenjenega odloka. Da bd razprava potekala to 'bila zastavljena na realnih osnovah, talko v združenem delu kot v krajevnih skupnostih podajamo kratko obraiziožrtev, katera naj služi družbenopolitičnim organizacijam kot organizatorjem javne razprave za osnovno gradivo. V občini ŠENTJUR smo že v lanskem letu po široki javni razpravi sprejeli — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, S podpisom tega sporazuma, so se delavci v našem združenem delu opredelili, da pnsiipevajo del sredstev (0,3 % BGD iz dohodka) za izvedbo programov pospeševanja kmetij'Stva, da 'bd s tem zagotovili hitrejši razvoj te panoge oziroma stabilnejšo preskrbo s hrano. V začetku tega leta pa je 'zaradi neenlaJkosti sistema zbiranja sredstev za pospeševanje kmetijstva v SR Sloveniji, republiška skupščina sprejela izakon s katerim bodo zagotovljena sredstva za intervencije v proizvodnji hrane na ravni republike. Istočasno .ta zakon omogoča, da občinske Šentjiurčami 'smo pred desetimi leti na jesen leta 197 2 odkriM rojakom, velikim skladateljem dr. Benjaminu, dr. Gustavu to dr. Josipu, doprsne spomenike. Pred odkritjem i&e j.e zvrstila .vrsta kulturnih prireditev, med katerimi jih je 'bilo precej, ki so imele širši, slovenski značaj. Takratna kulturna manifestaci, ja je sprožila sklep, da se njihova rojstna hiša, ki jo je z nekaterim arhitekturnimi prvinami oplemenitil veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik, odkupi to v njej uredi Ipavčev muzej. Prizadevanja Skupščine občine, kulturne skupnosti to posameznikov pa niso rodila uspehov — z lastnico hiše nikakor od bilo mogoče priti na skupni imenovalec to zato sklep o odkupu hiše nd bil izrečen. Lani je v šentjurskih kulturnih krogih vznikla zamisel, da se v hiši, kn jö je zgradil dr. Glistav Ipavec domala nasproti stare hiše to je last sina zadnjega skladatelja, slikarja Joždja Ipavca, uredita dve spominski sobi. Celotna stavba bo obnovljena to na severni strani hiše, kjer je nekoč skupščine z odloki predpišejo poseben davek iz osebnega dohodka ter s tem zagotavljajo vir sredstev za izvrševanje programov za pospeševanje kmetijstva. Sprejem -tega odloka v bistv.u ne posega v obseg obveznosti združenega dela, saj ostaja merilo za prispevek enako (0,3 % BOD), res pa je, da se spremeni vir iz katerega se plačuje posebni davek, katerega opredeljuje odlok (iz mase BOD). Z ustreznimi ukrepi ekonomske politike v občini, pa je možno vpliv tega davka na zmanjševanje realnih osebnih dohodkov kompenzirati. Omenjeni način zbiraihja sredstev po drugi strani omogoča, da plačujejo te prispevke v občini Šentjur tudi tisti 'delavci, ki delajo izven olbčdine. To parnem, da bd ob isti stopnji lahko zbrali skoraj enkrat več sredstev, s tem pa tudi pospešili izvajanje začrtanih nalog. Slednje je .tudi osnovni razlog, da smo pristopili k spremenjenem načinu zbiranja. S sprejemom odloka se nadomesti le tdstì del sporazuma, o ustanovitvi .skupnosti za pospeševanje kmetijstva, ki govori io načinu zbiranja sredstev, vsa ostala določila pa ostajajo nespremenjena, 'vključujoč tudi 'kadpovski setav odbora podpisnikov, izvršni odbor to podobno. sekretariat SKUPŠČINE bila lekarna, (bodo urejene spominske .sobe, v katerih bodo nameščene vitrine z vrsto razstavnih predmetov Od originalnih fotografij, not, pisem, takratnih zdravniških pripomočkov itd. Med lastnikom hiše to Skupščino oibčine je ihiila sklenjena pogodba o 35-leitnem brezplačnem najemu teh prostorov. Ob otvoritvi teh prostorov, katerih datum je že določen na ,18. september, bo vrsta kulturnih prireditev. V tednu pred otvoritvijo bo razstava slikanja Jožfija Ipavca, nastopi pevskih zborov iz občine, nastopi opernih pevcev iz Ljubljane, po vtsej verjetnosti bo RTV Ljubljana v septembrskem roku ponovila tudi TV nadaljevanko o Ipavcih, M je pred leti požela izreden uspeh. Dokončen program prireditev je v izdelavi. Dobršen del sredstev za ureditev Ipavčeve hiše je prispevala Kulturna skupnost Slovenije, prav pa bd tudi bilo, da tod prispevke zbirali tudi v občini to se na ta način oddolžili velikim skladateljem z ureditvijo spominske zbirke. Ernest Rečnik Spominski sobi v Ipavčevi hiši Srebrni znaki ZSS 1982 1. Ivan MOHAR — iz Nadzorni štva prog Poriikva prejme srebrni znate za več ikot 20-Oetno aktivno delo v zivezli sindikatov in samoupravnih organih svoje delovne organizacije. Tovariš Mohar je fclj.ub napornemu delu, kd ga opravlja, vedno našel čas za aktivno politično lin samoupravno disilo, še posebno pa se. je zavzemal in se še za uresničevanje interesov 'svojih sodelavcev. Je eden izmed nosilcev sindikalne aktiivnlaslti v svojem kolektivu in je veliko prispeval k uveljajvtiitvd in razvoju v svoji deliavni organizaciji. 2. Jelka GODUNC — iz Tovarne lahke obutve «-TOLO« Šentjur prejme srebrni znak .kot alktiiviiist-ka zveze Sindikatov dn v znak priznanja za prispevek, kd ga je dala za afirmacijo, uveljavitev in razvloj osnovne organizacije zveze sindikatov ToUlo Šanitjur. Tovarišica Godunčeva je s svojim neposrednim, tovariškim lin odkritim nastopom v izvajanje skupnih na- log vednO znala pritegniti sodelavke dn razviti mnoge konkretne aktivnosti. Zaradi njene priljubljenosti dn zaupanja so jo sodelavke večkrat izvodile na odgovorne politične dn samoupravne funkcije. Prd celoitnem delovanju sledi interesom sodelavk, širšem družbenem interesu in je po ooemli svojega kolektiva mnogo prispevala h kvaliteti, predvsem pa konstoUkitivnemu delu poOitič-ndh dn samoupravnih organov v Tolu. 3. Anton TADINA — iz tovarne kovinskih izdelkov »ALPOS« Šentjur prejme srebrni znak za dolgotrajno aktivno delo v orga- nih občinskega aveta zveze -sindikatov. Tovariš Tadina je bil član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Šentjur dve mandatni obdobji. S svojim odprtim in kritičnim nastopom je veliko prispeval k vsebiiinii dela tega organa, predvsem pa v oblikovanju metod njegovega dela. Vedno sle je boril prolti formalističnemu izvajanju zastavljenih nalog in je s svojim osebnim vzgledom pri delu osnovnega organizacije v delovni skupnjosti skupnih služb Al-posa, ikii jo je uspešno vodil nekaj let, vplival na delo mlajših članov. S svojim dedom je veliko prispeval k uresničevanju delavskih interesov, ikd so biM zastavljeni v programih Občinske organizacije zveze sindikatov, s tem pa tudi k .njeni uveljavitvi. jSm 4. Antonija VREČKO — iz delovne organizacije BOHOR TOZD Žaga dn furnirnica Šentjur prejme srebrni znak za aktivno druž-bemo-pollitično delo v DO BOHOR Šentjur. Tovarišica Vrečko je vrsto let uspešno vodila lin usmerjala delo asonvne organizacije zveze sindikatov v svoji temeljMi organizaciji. Vodilo prd njenem delu jli je veduto bilo stališče osnovne organizacije zveze sindiikatov dn odprti, tovariški medsebojni Odnosi. Kot sindikalna aktivistka je stalšča in usmeritve svoje organizacije prenašala tudi v vsebino dela združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti, katere vodja je bila v preteklem mandatu. Nedvomno je s svojo aktivnostjo prispevala k vsebini dela tako sindikata kot tudi samoupravnih organov in še posebno delegatov svoje delovne organizacije. 5. Janez VERTAČNIK — iz Kmetijskega kombinata TOZD Kooperacija Šentjur prejme srebrni znak zveze sindikatov Slo- venije za dolgoletno uspešno vodenje osnOvne organizacije v obratu Kooperacije. Tovariš VERTAČNIK je kat dolgoletni predsednik, po številu sicer manjše osnovne onagnizacije zveze sindikatov, nedvomno med najaktivnejšimi sindikalnimi aktivisti v Kmetijskem 'kombinatu Šentjur. Med članstvom zveze sindikatov, še posebno v Kmetijskem kombinatu, je poznan din cenjen zaradi svoje doslednosti in pnin-cdpielniasti, kadar gre za uresničevanje stališč, sprejetih v okviru zveze sindikatov. Vedno se zavzema za odprt in odkrit .nastop, ki je bila osnova 'njegovega dete 'tako v organih občinske Organizacije koit tudi v osnovni organi, zacijii. Osebno je veliko prispeval k jačanju in uveljavitvi sindikalne organizacije v obratu kooperacije, kd se je v času njegovega predsednikovanja uveljavite ikot ena izmed najaktivnejših v naši Občini. 6. Draga KOVAČ — iz Zdravstvenega doma Šentjur prejme srebrni znak za dolgoletno uspešno delo v predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov Šentjur. Tovarišica Kovač je bila dve mandatni dolbi član najvišjiiih organov zveze Sindikatov v občini Šentjur. Še posebno angažirano je delovala v predsedstvu občinskega sveta. Na podlagi svoje poklicne dejavnosti je največ pozornosti posvetila vprašanjem zdravstvenega varstva in socialne varnosti delavcev in bite pobudnik dn nosilec prenekatere sindikalne aktivnosti na tem področju v občini. S svojim tovariškim in delovnim odnosom je veliko prispevate k uresničevanju programskih usmeritev zveze sindikatov in v njenem uveljavljanju in razvoju. Srebrni jubilej veterinarske postaje Prvih 'dvanajst Hielt po osvoboditvi, vse do deta 1957, je bila veterinarska isdužba v sedanji šentjurski Občini delno v storti okraja, delno ,so veterinarji opravljali privatno prakso. Strokovno je delo vodite veterinarska bolnica v Celju, ki je bula dobro organizirana. Apnite 1957 je bila z odtokom občine ustanovljena veterinarska postaja Šentjur, katere naloga je bite izvajanje (Motnega zdravstvenega varstva 'domačih živali. Glavni organizator veterina v občini je bil takrat žal že pokojni dipl. vet. Edi Bezenšek ob pomoči kolegov M. Breznikarja in F. Mlinska ter sodelavcema Knezom in Gaberškom. Najeli im preuredili so Bdštevčev hlev v ambulanto, na Planini pa je velt. ambulanta še naprej dedovala kot dislocirana enota. Takratno število živine se ni bistveno razlikovalo od današnjega, seveda brez družbenega sektorja; konjev dn prašičev je bilo celo več, goveje živine pa za 10 % manj. V osemenjevanje je pred 25 leti bilo zajetih le približno polovica pie-manic, štavilo veterinarskih posegov pa je bilo znatno manjše. Ko je bil leta 1962 ustanovljen Kmetjdiski kombinat, je bite v njegov okvir zajeta tudi veterinarska postaja, vendar se je leta 1966 ponovno osamosvojila. Poleg celovitega zdravstvenega varstva domačih živali, posredne zaščite ljudi in veterinarsko-sanitarnega nadzora nad živili živalskega, izvora opravlja veterinarska posta-a tudi reprodukicjdsko službo, to je osemenjevane, Skrb za bike, merjasce iitd. V letih 1966 in 1967 je veterinarska postaja ‘opravljate tudi vsa strokovna dela za Kmet kombinat. Leta 1968 pa je Kombinat razvil svojo lasitno veterinarsko službo. Prastari prd Bioštevcu so postali neprimerni, zato so leta 1969 zgradili v Podgbrju lične -poslovne prostore, M so jih leta 1976 še razširili. Danes bdijo nad zdravstvenim stanjem približno 11.000 govedi, 5.000 svinj, 120 konj, 2000 panjli 'čebel in približno 1700 psbv 3 dipl. veterinarji in 2 vet. tehnika, Ki opravijo letno približno 6000 posegov ter 4000 osemenitev. Vet. pofetaja dima tudi nadzor nad klavnico dn nad živdllfi živalskega izvora v trgovinah. Ernest Rečnik Is; zavarovalna skupnost triglav n.soi.o .uuBUANA OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. 0. — 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4 Se priporočamo za sklepanje različnih tìblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST! Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v Oelju, krajevnih zastopnikov in predstavništev: VELENJE telefon 851-301 ŽALEC telefon 710-620 ŠMARJE pri JELŠAH telefon 821-010 LAŠKO telefon 730-866 ŠENTJUR pri CELJU telefon 741-077 SLOVENSKE KONJICE telefon 751-433 MOZIRJE telefon 831-030 Pridelovanje koruze Iz krajevnih skupnosti Pridelovanju koruze dajemo vedno rweöjd plamen. Zadnje teto so ise površine, zasajene s koruzo, preoej povečate, vzporedno pa se je dvignil tudi hektarski pridelek. Kiju/b temu je za domače poitreibe ne prMefamo dtovdlj in smo veizand na dokup iz sosednjih repubdliik. Gtede na njeno vlogo v prehrani Sn kolt iskano surovino za industnijskb predelavo je vedno 'boij iskana. Cena na trgu ji neprestano raste, zato je razumljiva težnjia pridetovaicefv za doseganje visokih in stalbdinih pridelkov. Uspešno pridelovanje koruze je od/vtisnO predvsem od: — ustreznih pogojev (klima, vrsta zemlje, vlaga, itd.) — kvalitetne priprave tal — izbire primernih in kvalitetnih semen — kvalitetno opravlejne setve — ustreznih zaščitnih ukrepov proti škodljivcem in boleznim — in pravilnega gnojenja Letošnja setev je že opravljena, zato tomo vso skrb posvetili oskrbi posevka, da bomo lahko pričakovali želene uspehe. Zatiranje plevelov: Kdaj iboimo škropili in za katero vrsto herbicida se torno Odtočili, (je odvisno od /vrste plevelov, Ikd se mam pojavljajo na njivi. Večino plevelov najučinkoviteje zatremO, če škropimo takoj po set vi, pred vznikom plevelov in koruze, s kombiniranimi herbicidi kot so: — Briiimexitraira 5 do 7 lit na ha ali — Dual 4 Oliit. na ha + 2 kg/ha Aitrepiln 50 ali — Lato 4 iiiit na ha + 2 kg/ha Atropin 50 — Radazin 50 4 kg/ha — Proti perniai 8 do 10 kg Ra-dazina 50 ali Atrapina 50 pod pogojem, da to naslednje leto na tej površini zopet koruza. V V kOiMkOr škropimo po vzniku plevelov in koruze, škropimo potem, ko koruza doseže 15 — 20 cm višine in ima 3 — 4 liste. V tem primeru se bomo odločili za: — Radaziin 50 4 kg/ha -j- 2 1/ha Deherbon A ali — Atrapto 50 4 kg/ha Deherban A. Deherban A se dodaje za uničevanje širokaMstnih plevelov. S henbiiaidli škropimo, .ko je vlažna zemlja in porabimo 500 1/vode na ha. Pritisk naj ne to večji od 1,5 atmosfere du uporabljamo posebne šobe za herbicide ali specialne škropilnice, za naihrbtne vinogradniške škropilnice si nabavimo plastične razpršilce in z minimalnim izdatkom dosežemo žeto dOlber učnek. Zatiranje škodljivcev: V koruznih posevkih nam delajo veliko škodo tudi strune, bramorji, ogrdi, ki jih zete uspešno zatiramo z valamfanom ali s specialnim N :P :K z dodatkom ustreznega insekticida. Skrb za pravilen sklop: iZtelo pogost pojav v koruznih posevkih je .slab .sklop. Zaradi prej navedenih vzrokov je koruza slabo vzniknila in je v posevku veliko praznih mest. Za mnoge pridelovalce je .normalen pojav, če manjlka 10 % rastlin. Vendar če preračunamo, da na ha mora rasti 70.000 do 80.000 rastlin in da zraste na vsaki rastlini 10 dkg zrnja, ugotovimo, da je pridelek za 700 do 800 kg manjši samo zaradi slabega sklopa. Zato je potrebno, da prazna mesta dosejemo z nanej stal hibridnim. Dognojevanje: Koruza je zelo hvaležna za obilno gnojenje. Potrebuje veliko dušika in kalija in nekoliko manj fosforja. Pasforja ne .potrebuje tako veliko, mora pa biti na vodjo zlasti v prvih tednih, predvsem če je mrzlo, ker fosfor pospešuje odpornost na mraz. Postoma in kalijeva gnojila in 1/3 dušičnih gnojil potrosimo pred setvijo. Ostali dušik dognojfimo v 1 ali <2 obrokih. Dognojevanje v 2 obrokih 250 — 300 kg KAN na ha ko je koruza visoka 15 — 20 cm 150 — 200 kg KAN na ha k)o je koruza visoka okrog 50 cm. Če dognöjujemo .samo v enem obroku, trosimo ureo, ko je koruza visoka okrog 40 om to to 200 dO 250 kg uree .na ha. Viktor Lovre IZGRADNJA TELEFONSKEGA OMREŽJA NA KALOBJU KS Kalobje ima v občini Šentjur prav gotovo najislabše razvito infrastrukturo. Prav reševanju teh problemov so vsi organi KS namenili v tem srednjeročnem obdobju največ pozornosti. Tako so krajani 30. 12. 1980 izglasovali krajevni samoprispevek s poudarkom prav na izboljšanju komunalne infrastrukture. Začetek je bil dokaj obetaven, saj se je lansko leto ob veliki finančni pomoči KCS Šentjur in OVS Savinja-Stola, pričela akcija izgradnje vodovodnega omrežja Pitno vodo, ta najnujnejši vir, ki je eden od osnovnih pogojev za življenje na vasi, vsi težko pričakujemo. Predvideva se, da naj .bi letošnje leto, seveda ob podpori ZMDA, pritekli prvi kubični metri pitne vode. Poleg problema vode pa je Kalobje vedno brezuspešno iskalo možnost komuniciranja z ostalim svetom. Potreba po telefonu je rastla vzporedno z razvojem kraja. Čeprav je dasta zgrajena leta 1971 močno skrajšala oddaljenost s središči v občini, pa se je predvsem v nujnih primerih kazal velik problem odmaknjenosti. Glede na slabo komunikativnost kraja z ostalim svetom sta se IS SO Šentjur in PTT Celje leta 1967 v dogovoru s KS odločila za vzpostavitev UKV zveze z VATC Šentjur. En sam telefon je v začetku zadostoval vsem potrebam, vendar je ta telefon zaradi neugodne lokacije, predvsem pa zaradi vse večjih vzdrževalnih stroškov, postal problem KS. KS se je morala odločiti za samostojno izgradnjo telefonske povezave, ki naj bi omogočala večjo možnost uporabe. Glede na neugodno geografsko lego in salto možnost priključitve, prav zaradi velikih oddaljenosti od ostalih central, se je leta 1980 ponudila idealna rešitev problema, to je priključitev na novo zgrajeno KATC Gorica pri Slivnici. Ob sporazumevanju s PTT Celje in KS Gorica pri Slivnici je bil sklenjen dogovor o dodelitvi 25 telefonskih številk za našo KS. Tako je KS pričela z organizirano in široko zastavljeno akcijo zbiranja in evidentiranja možnih interesentov ter tako ugotovila, da bi glede na število naročnikov ob pomoči širše družbene skupnosti akcijo lahko izpeljala. V letu 1980 je glede na zastavljene želje razvoja kraja sogla- sno sprejela sklep, da med drugim za izgradnjo telefonskega omrežja Kalobje izglasuje nov samoprispevek. Začrtali smo, da za izgradnjo telefona namenimo 30 % referendumiških sredstev od predračunske vrednosti objekta. Ustanovili smo »odbor za izgradnjo telefona« in takoj pričeli z zbiranjem finančnih sredstev. Predračunska vrednost objekta je bila visoka, saj je znašala 1.466.821,30 din. Tolikšnega zneska ni bilo mogoče pokriti, zato smo se skupno s krajani odločili, da prispevamo lastni delež z izkopi oz. zemeljskimi deli ter v drogovih. Tako je KS po skrbni presoji 1. 2. 1982 podpisala pogodbe s PTT Celje v vrednosti 1.168.526,95 din. Interesenti, ki jih je 30, so namensko združili za izgradnjo primarnega omrežja 750.000 din, njihov lastni delež z delom in drogovi pa je 300.000 din. Trasa samonosilnega kabla poteka iz smeri Gorice pri Slivnici proti Kalobju to bo ob vsej svoji dolžini zajela ter pokrila kar 80 % območja KS Kalobje in 20 % KS Slivnica ter tako zadostila potrebam krajanov obeh KS za več let. Marca je pričelo PTT s trasiranjem, dela pa so se nadaljevala v tem mesecu, ko smo v dveh delovnih akcijah postavili linijo. Delovno vnemo in odločnost krajanov, zainteresiranih za telefon, je treba zelo pohvaliti. Priznati je treba, da take složnosti in delovnega elana z združenimi močmi ni bilo od elektrifikacije Ka-lofoja v letih po vojni. Zelo prijetno je pri tem spoznanje, da si ljudje, čeprav ločeni zaradi meja KS, nesebično pomagajo in je tako mogoče občutiti sodelovanje obeh KS, kar to prav gotovo koristilo delu KS v bodoče. Medsebojno povezovanje in sodelovanje je načelo, ki si ga bodo morale obe KS zapisati v svoje nadaljnje plane razvoja. Prepričan sem, da bomo lahko o sadovih kmalu poročali. Naša akcija je omembe vredna tudi z vidika razvoja občine, saj je to edina akcija izgradnje telefona od leta 1979, v občini Šentjur, ko se je gradilo omrežje na Ponikvi. Dela je še dovolj, upam, da bomo lahko prihodnjič poročali o novih delovnih uspehih to nazadnje tudi o tem, kako smo na Kalobju z žuljavimi rokami in odrekanjem dobili svoj »HALO, HALO«. Janko Cerkvenik Ponudba šentjurskih gostincev Srnjo v turistični sezami, zato smo se odtočili, da obiščemo .nekaj gostinskih Itokaitav, da hi povprašali (kaj več o ponudbi. Prilike so nas prisilile, da bo naš zapis izzvenel ravno obraitnjo kot smo isd ga zamisiliM. Vemo, da se v naši Občini zaustavljajta v glav-nem turisti, ikd so prehodni, vemo pa tudi, da bi jim zaradi mnogih iznanifa in manj znanih gostišč, lokaltov in nenazadnje motela »Merx«, 'lahko res ponudili več. Nosilci ratzvtoja turistične ponudbe, z ozirom na dane možnosti ibi naj bile organizacije združenega della, vendar pa nam je ta »akcija« pokazala, da (temu ni takta. Ugotovili smo, da privatni sektor ikfljiub manjšam materialnim in ostalim možnostim nudi in tudi daje vefliiko (več. Kot smo že omenili, naj bi bil nosilec turistične ponudbe v Šentjurju motèl »Merx«, zato smo se tudi najprej oglasili v motelu. Pogovarjali srno se z vodjem motela tovarišico Zorko Tovornik. Gostom, razen Običajnih gostinskih uslug, kot so. hrana, pijača im nočitve praktično ne 'ponudijo ničesar. Zgodilo se jim je celo, da so odstavili avtobus gostov, ker niso zmožni takemu številu oseb nudili 'kompletnih uslug, saj nimajo dovolj nočitvenih kapacitet. Ne povezujejo se s turističnimi agencijami, s turističnimi društvi in ostalim organizacijami turističnih pObud. To pomeni, da stalnih kontaktov, ki :sO normalni za to dejavnost v motelu ne poznajo, oziroma jih ne 'koristijo. Čeprav je znan, da je motelska kuhinja dobra, da imajo enkrat tedensko plesno — zabavno glasbo in da je na razpolago itudd avtomatsko štinisteznta kegljišče, se čudimo, da teh možnosti ne izkoristijo. V motelu je zaposlenih 28 delavcev. Visi pravijo, da so njihovi prejemki niZki. Vemo pa, da naš sistem nagrajevanja temelji na osebnem prispevku posameznika pri ustvarjanju dohodka. je 'Sicer do pobud že večkrat prišlo* vendar pa je to tudi vse. Žal takšen odnos do družbenih objektov in s tem družbenih sredstev, ki se ne vračajo nii na mestu in ni edini. Pri vsem tem pa smo dobili priokus, da bi slaba 'ponudba v teh objektih odpadla, če ibi iniciativo prevzel zasebnik. Če to drži smo se šli prepričati v bife Marije Vovk v Hotunje pri Ponikvi in k Marjanu Bohjorču v Šentjurju. Takoj ob vstopu v bife Vovk smo bili prijetno presenečeni, saj so nas celo pozdrav®, nam takoj pogrnili arizo z belim prtom in nas hitro postregli z naroče- nim. Obenem so nas tudi povprašali, če želimo kaj domačega. Zanimivo je, 'da se sploh niiso začudili, ko 'Srno naročili 'malinovec na (bregove pa se bodo vrnili kopalci? Ah pa bodo morda odgovorni še naprej neprizadeto gledah na umiranje življenja v -teh vodah? Kdo bo odgovoril sna ta vprašanja? Na koncu bi ise radi zahvalili dijakom in učiteljskemu kolektivu Osnovne šdle Slivnica, Šentvid pri Grobelnem ter Šentjur za njihovo pomoč pri čiščenju in varstvu voda, vsem tistim ribičem, ki pa se akcije niso udeležili, izrekamo javilo kritiko. NOVO IZ RIBIŠKE DRUŽINE Dne 18. marca 1982 je ribiška družina Voglajna podpisala z delovno organizacijo Ribnjačanstvo iz Končanice Samoupravni sporazum o poslovno — tehničnem sodelovanju na področju proizvodnje dn gojenja sladkovodniih rib. S podpisom tega akta je ribiška družina naredita nov korak k napredku sladkovodnega ribištva dn športnega ribolova ter utrjevanju bratstva im enotnosti jugoslovah-skih narodov. Jm da še v telegrafskem stilu predstavimo delovno organizacijo Rlbnjačarstvo Končanica. Je ena najstarejšdh ribogojnic v Jugoslaviji, saj njeno delovanje sega še v dobo fevdalizma. Danes je s svojimi 1336 ha vodnih površin in letno proizvodnjo cca. 1900 ton raznih vrst belih rib med vodilnimi v državi. Sto članski kolektiv, v glavnem češke narodnosti, nosi jugoslovanski rekord proizvodnje rib na hektar vodne površine. Imajo umetno drstini-co, ki je po ooenah najvidnejših šdh ribiških strokovnjakov med vodilnimi v Evropi. Znanstveno se ukvarjajo is Selekcijo posameznih vrst rib. Stalno širijo .proizvodne kapacitete dn bodo do leta 1985 povečali vodne površine še za nadafljnih 200 ha, v katerih bo našita poleg belih riib svoje mesto tudi postav. Kolektiv ribičev dn visoko strokovnih delavcev že vrsto let vodi (dipl. agronom tov. Vojta Josip. Uspehe kolektiva pa potrjujejo visoka, naša in tuja, državna priznanja ter odlikovanja Ribiči RD Voglajna smo jim hvaležni za njihovo pripravljenost in sodelovanje z nami ter jim želimo novih delovnih uspehov. Š. M. bušni postaji s takim obnašanjem postavita reklamne tehle, kot npr. — Šentjur s pobratenimi občinami, Vodovod v vas Bobovo Vas Bobovo v krajevni skup- verjetno še ne bosta kmalu dobili novih šip. Smo v letu volitev, delegatskih menjav, kongresov in raznih jubilejev. Obiskala nas bo spet zvezna štafeta mladosti. Osvestimo, potrudimo in ozrimo se naokrog za res pravi odnos do čistoče okolja, družbene imovine. Vcepimo ta odnos vase tako, da bo vse to trajna življenska obveznost. S tem člankom predlagam, da se še ostali soobčani celotne občine oglasijo s svojimi pripombami. Kajti komunalna dejavnost je bila dolga leta zanemarjena in neorganizirana. Zadnji čas je, da se tudi na tem področju samoupravno prebudimo. Vsi občani, ki na kakršenkoli način odvajamo in zbiramo komunalni ter samoprispeyni dinar, imamo pravico zahtevati, da se leta združeno in premišljeno vrača tja, od koder je odšel. To je samò del komunalnih »ocvirkov« — toda za osvežitev dovolj. Tanšek Slavko zgradili na svoje stroške, saj smo ■na vprašanja v KS Blagovna, da bd prispevali za hidrant (ki je nujno potreben- in KCS (komunalno cestni skupnosti) Šentjur, za delno pomoč pni izgradnji vodovoda do glavnega jaška, dobili odgovore, da vsi, ki gradijo vodovod, to gnaddjb na svoje stroške. Kljub velikim stroškom dn trudu, saj (bo vodovod z vsemi prispevki do števca v hiši stal cca 40.000 N din na (posameznika, poleg tega pa je bóllo potrebno veliko prostovoljnega dela, smo se dela lotili zavzeto in uspeli v m sicer (Polaku, Slomšku dn »No- IZ RD VOGLAJNA vprašanje varstva naših voda in Občinsko tekmovanje mladih v SLO in DS so !biiM formirani (tudi dz ostalih šol v občimi, tako da so skrbeli za pravčno 'ocenjevanje. Tekmovanje so spnemljald tudi predstavniki LM in KS Pomdkiva. Visi tekmovalci so pokazali veliko mero zavesti, znanja, spretnosti in iznajdljivosti, kair je po kon-dd tovariš Ivan Jager, ki je vise tekmovalce pohvalili dn poudaril, da naaš mladina ohranja tradicije .naše revolucije in NOB,. Po krajšem . kulturnem programu smo tekmovalcem podelili pokale. 1. mesto je osvojila ekipa naše šole iz 7. razreda, 2. mesto ekipa iz OŠ Slivnica, 3. mesto ekipa naše šole iz 8. razreda. Po-defldld isrno tuidi prehodni pokal .naši ekipi. Tekmovanje je spremljal tudi .tovariš Goce Kattajidžiski, odgovorim .urednik Občinskega glasila SZDL UTRIPA. Tekmovanje je 'bilo končano ob 14. urh Domenili smo se, da bo naša šola, OS Ponikva, gostitelj občinskega tekmovanja mladi v SLO in DS. Po predhodnem šolskem tekmovanju smo izbrali najboljši ekipi naše šole 16. 4. 1982 se je ob 9.30 zbralo še 8 ekip iz drugih šol naše občine. Tovariš ravnatelj je vse mlade tekmovalce pozdravil in jim zaželel uspešno tekmovanje. Tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ob- so vse .prisotne pozdravili. *' Navodila -za izvedbo tekmovanja je dalia občinska komisija za pripravo tekmovanja. (Drago Mac-košek, Ivan Jager, Jakob Ratajc, Ferdo Žagar, Stanko Arzenšek, Miran Koren, Milena Jan, Cveto Erjavc, Ivan Kolman in Goce Kalajdzdiski). Konkretno delo so si razdelili po .posameznih področjih tovariši naše šole: Maks Kovačič, Alojz Krajnc, Slava Kovačič in 'Hasan Tonomanavdč. Sodniki na kontrolnih postajah Tekmovanje mladih matematikov 17. aprila 1982 je ibdlo na osnovni šoli Šentjur občinsko tekmovanje iz matemtdke. Tekroovnjase je udeležilo 43 učencev iz osnovnih šol: Šentjur, Ponikva in Slivnica (14 učencev fiz 6. razredov), gledal, jih oeeniii in razvrstil učence po (uspehu, 8. razred 1. ULAGA Jože, OŠ Šentjur 2. ČUJEŠ Boris, OŠ Slivnica 18 učencev iz 7. razredov lin 11 učencev iz 8. razredov). Učenci so 120 minut reševali miselno zelo zahtevne naloge, ki so jfifa sestavili aland republiškega društva matematikov, fizikov in astronomov. Aktiv .učiteljev matematike in fizike je rešitve nalog nato pre- 3. FUCKS Frida, OŠ Šentjur 7. razred 1. GOLEŽ Zvonko, OŠ Ponikva 2. NOVAK Bmli, OŠ Slivnica 3. VOZLIČ Iztok, OŠ Slivnica 6. razred 1. PLOŠTAJNER Slavica, OŠ Šentjur 2. OSET Rafko, OŠ Šentjur 3. STUPAR Rok, OŠ Šentjur Tekmovanja, tki jih že več let organiziramo, so posvečena slovenskemu matematiku Juriju Vegi. Za dosežene uspehe na (tekmovanjih podeljujemo Vegova pri,znanja. Najiuspešnjše na tekmovanjih dudi nagradimo s knji- gami z matematično in fizikalno vsebino. S tekmovanji iz 'matematike želimo v učencih vzbujati interes in veselje to matematike. To tekmovanje je tudi .priložnost, da med mtadinlo širimo matematično in fizikalne literaturo. Peter Jan Knjižnjica Šentjur STATISTIČNI PREGLED DELOVANJA KNJIŽNICE V PRVEM TROMESEČJU LETA 1982 V prvih treh mesecih 'letošnjega leta je knjižnico obiskalo 665 obiskovalcev več kot v istem obdobju lani ter sli izposodilo 1371 knjižnih enot več 'kot leta 1981 (od januarja .do marca). V knjižnici smo imeli proslavo v počastitev kulturnega praznika. Kulturni program isjo izvedle : Kladnik Milka, Breda ter Gobec Tanja. Hkrati pa je bila razstava del Frana Levstika tar razstava grafik Osnovne šole F, Malgaja Šentjur. V knjižnici smo imel štirikrat urO pravljic za otroke. Sodelovali smO s pravljičnim khožkom iz osnovne šole ter vrtcem. V letošnjem letu je nova tudi članarina, ki smo jo uvedli zato, da bi omogočiti čim cenejše branje. Članarina se plača enkrat na leto. Za izposojene knjige pa se ne plačuje več izposojnina, temveč si lahko bralec izposoja nelomejenO število 'knjig, ne da bi zanje plačal še izposojnino. Uvedli .smo tri članarine lin sicer: DRUŽINSKA (starši -j- otroci) 100.— din ČLANSKA (kdor si 'izposoja v odd. za od- raisle) 60.— din MLADINSKA (odd,, za cidibame in 'mladino) 30.— din Vljudno vabimo .vse, ki še niste člani knjižnice, da to postanete. o a S Š lelto 1981 Obisk 2767 2102 Izposojene knjige 4763 3392 KNJIŽNICA JE ODPRTA Ponedeljek : od 7. — 19. ume Sreda: od 7. — 17. ure Petek: Od 7. — 19. ure telefone 741-277 Tatjana Cmok ŠE O TELEFONU Danes ponovno dajemo informacijo v zvezi z napeljavo telefona v krajevni skupnosti Šentjur,center. V kolikor še niste poslali prijave za telefon, vas prosimo, da to storite čimprej. Obrazec lahko dobite na pošti. Izpolnjenega v dveh izvodih pošljite na Krajevno skupnost Šentjur-center. Obveščamo vas, da stare prijave ne veljajo, ker niso bile popolne. Vse krajane prosimo, da upoštevajo dogovor in to spremembo, ki je dogovorjena s PTT, upoštevajo. V kolikor prijav ne bo, bomo mnenja, da niste več interesent in vas kot takega ne bomo imeli v evidenci. Glede na večjo aktivnost v tej zvezi objavljamo tudi odbor za napeljavo telefona v krajevni skupnosti šentjur-center. 1. Mastnak Ludvik — ul. Dušana Kvedra 35 — predsednik odbora 2. Jan Peter, Pod Vrbco 12 — član odbora 3. Rauter Albin — ulica skladateljev Ipavcev — član odbora 4. Šuler Ludvik — ulica Franja Malgaja — član odbora 5. Horvat Zdenko — ul. Franja Malgaja 26 — član odbora 6. Krumpak Božo — ul. Dušana Kvedra 40 — član odbora. Vsi, ki bi radi popolnoma točno informacijo v zvezi s samo napeljavo, naj se ne obračajo na KS ob neuradnih dnevis, saj zaradi obilice dela v teh dnevih urejamo zadeve vas krajanov. Prosimo, da to upoštevate in v kolikor želite informacijo, jo lahko dobite vsak ponedeljek, sredo in v petek. V naslednji številki pa bomo podali širšo informacijo o napeljavi telefona v občini Šentjur. Drago Slakan UČENKE OSNOVNE ŠOLE SLIVNICA PRI CELJU ZELO USPEŠNE NA TEKMOVANJU ZA »CANKARJEVO PRIZNANJE« V soboto, 17. aprila, je bilo v Celju področno tekmovanje za Cankarjevo priznam je — fiz znanja materinščine in na temo Josip Jurčič. Tri učenke fiz OŠ Slivnica: Cvetite Žlender, Jo'ca SpoOovmaik dn Brigite Artfiček s(o ise odlično odrezale te.ko pri (reševanju testov In pisanju spiispv. Dokazale sp> da lhakß s svojim znanjem 'kosajo z učenci, ki pridobivajo zrenje v mnogo bolj urejenih fin prostornih šolah fin sploh boksih pogojih, kot jih lima naša šola. Učenke so se precej čalsa pripravljale na to tekmovanje, nekaj v šoli, več pa samostojno 'doma, ker v šOM največkrat ni mogoče najti 'prostega prostora za dejavnosti ob rednem pouku. Njühov trud je poplačam, saj 'So tolle vse tri zelo uspešne, Brigita Artfiček pa se je uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo v mesecu 'maju v Kramlju. Mentorica G. A. Razvejana dejavnost OK ZRVS Organizacija je tameUjdto dn v cetott opravila predavanja o voj-nopoMitičnfl isiituaoiji v svetu ter vplivu ite na stanje varnosti naše domovine, iPradavaiteiji so bili domači rezervni starešdme, ki so vršili usposabljanje istočasno tudi za Ostato prebin^alstvo v občani. Predavanja so bila žeto dObro ohiskana, vendar je bito v Centam na posameznih predavanjih hkrati preveč sluašteGjev, kar ni dobro vplivata. Tam, (kjer je bilo .predavanje v manjših skupinah, so hita zaradi neposrednega kontakta predavateljev z udeleženci uspešnejša. V vseh krajevnih organizacijah je ibito opravljeno posebno vojaško usposabljanje: vod, čelta 'in bataljon v oibramlbi ter preverjanje tega skupaj z orientacijskim pohodom in streljanjem. Udeležba pri idejnopolitičnem usposabljanju jie bila 86 %, na splošno vojaškem pa 77 %. Velik delež v usposabljanju mladih za SLO ima organizacija v vsakoletnih izvajanjih obrambnih dni v zveznih MDA Kozjansko, v taboru Šentvid pri Planini, v katero vključuje predstavitev občine v NOB ter koncepcijo SLO, filmsko predstavo z vojaško oziroma družbeno-sarnozaščit-no tematiko, streljanje z matoka-li brako puško, ogledom lahkega pešadijiskega orodja, preizkusa telesne zmogljivosti in takitično-orientaoiijsknm pohodom. Priprave za obrambne dni so bile skrbno načrtovane in predhodno »koordinirane z vodstvom MDA. Organizacija je dobro spdeiovar la z Občinsko strelsko zvezo, čla-niso sodelovali na treh strelskih tekmovanjih, ter sodelovala pri popularizaciji vojaških poklicev med mladino. E. Rečnik II. kolesarski dan Start bo üb 8. url na parkirišču pred blagovnico Merx. Še poj ure pred startom boste svojo ude ježbo priavili pri prirediteljih na istem mestu. Tu bosite prejeli tudi vse potrebne napotke. Pot nas bo vodila skozi Šmarje proti Podčetrtku do Sodne vasi, kjer ibomo zavili proti Doki pri Žusirnu. Prepešačili bornio klanec v Volčji jami in se veselio spustili mimo 'jezera v Tratni do Gorice pri Slivnici, flhi bosta cilj in zaključna prireditev. Tempo vožnje boste lahko povsem prilagodili svojim sposobnostim. Ob zdravem kolesarskem naprezanju vam bo preostalo še dovolj časa in moči za občudovanje še vedno pristne kocjanske pokrajine, skozi katero se bo villa naša pot. Na cestah bomo poskrbeli za ustrezno varnost, za tehnično lin tudi za zdravniško pomoč. Za sita ga prispevala Zdravko Horvat in livarn Močnik iz Vnhnega. Pozivamo Šentjunčane, posameznike, družine, športne in druge organizacije v Občini, da se prireditve udeležijo, z nami preverijo svojo voljo ta moči ter tako oživtijO idejo množičnega športa tudi v naši občini. .Prireditev bo pripravila ZTKO Šentjur s sodelovanjem KS Gorica pri Slivnici ta TVD Partizan (skupina rekreabivcev-koto-sarjev). Pokrovitelj bo Obrtno združenje Šentjur, M se je tudi letos izkazalo z resničnim posluhom za našo množično športno prireditev. Ce 'bo v nedeljo, 30. 6. 1982 deževalo, iberno- kolesarili naseUdrnjo nedeljo! V nedeljo, 30. 5. 1982, se bomo ljubitelji rekreacijskega kolesarjenja zbrali na prireditvi II. kolesarskega dmava^ Vsi, od naj-mlajših do najmanj mladih, se bomo tega dne zavihteld na svoje jeklene konjičke. Skupno bomo dokazovali sebi pa tudi ostalim, pešcem ta avtomobilistom, da simo z lastnimi močmi ta hkrati polni notranjega zadovoljstva sposobni premagovati s kolesi tudi mata večje razdalje. otroke ta mlajše pionirje, ki ne bodo v spremstvu staršev, bomo zagotovili posebne redarje. Na šitartu ta na cilju nam bodo, tako kot lansko leto, dajale korajžo ta dobro voljo izbrane melodije ansambla Vinka Cver-leta. V Gorici se boste lahko itu-di okrepčali s tradicionalno kolesarsko malico, ki vam jo bodo pripravili člani TVD Partizan Slivnica. Vsak udeleženec bo tudi prejel primeren spominek, ki Skupnih 50 let 24. aprila sta proslavila zlati jubilej skupnega življenja zakonca Marko DRAČ, rojen 23. 4. 1909 v Dobrini, kmetovalec iz Javorja in njegova žena Zofija DRAČ, rojena Kos, rojena 2. 12. 1908 v Dobrini, gospodinja iz Javorja. Živela sta skromno v majhni hiši. Rodilo se jima je osem otrok. Preživljala sta se z delom na okoli 1 ha zemlje. Mati je gospodinja, oče pa čevljar. Hodil je okrog in popravljal čevlje ter na tak način zaslužil še kakšen dinar. Slovi kot dober govornik in je zelo priljubljen. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. PREDSTAVLJAMO VAM TVD PARTIZAN DRAMLJE S telesno kulturo se v naši krajevni skupnosti ukvarja precejšen del prebivalstva, predvsem mlajšega. Aktivnosti na najrazličnejših področjih so bile prisotne že dlje časa, ni pa bilo prave povezanosti in načrtnega dela. V jeseni preteklega leta, ob otvoritvi telovadnice, ko so bili dani pogoji tudi za delo v zimskem času, pa smo s pomočjo KK SZDL ustanovili TVD Partizan Dramlje in z njim povezali vse dotedanje dejavnosti na športnem področju. Da je bila odločitev pravilna, smo lahko kaj hitro ugotovili, saj lahko rečemo brez samohvale, da je naše društvo med .najaktivnejšimi v kraju. Na začetku smo u-gotavjali, da .se s telesno kulturo ukvarjajo predvsem mlajši, danes |pa že lahko rečemo, da se na rekreacijskih urah v telovadnici pojavlja vedno več ljudi srednjih let in tudi starejših. Rečemo lahko, da smo dolgo pričakovani objekt — telovadnico — dobro in organizirano izkoristili. Oib večernih urah je odprta tako rekoč v-se dni v tednu, tako da se najrazličnejše dejavnosti odvijajo po vnaprej dogovorjenem urniku. V urnik smo vključili vse dejavnosti, za katere obstaja interes in so dani po-šanke, namiznega tenisa, posvečamo precej pozornosti splošni rekreaciji, ki je namenjena vsem občanom in ne samo članom društva. S tem uresničujemo tudi eno izmed osnovnih načel našega društva, to je masovnost. Pri rekreaciji pa nismo pozabili tudi najimlajšim. Tako imamo ob sobotah organizirano rekreacijo za predšolske otroke v spremstvu staršev. Tudi ta del rekreacije je dobro obiskan. V okviru svojih aktivnosti pa se želimo povezati tudi z drugimi društvi, delovnimi organiza-cjami. Tako smo že vzpostavili stike z Železarno Štore, Zdravstvenim domom, Postajo milice, TVD Partizan Pianina, s katerim smo odigrali prijateljske ali turnirske tekme v odboji. Na tekmovalne mpodročjiu si v programu dela niiismo zadali nekih posebnih ciljev. Kljub temu pa nas v občinski ligi v malem nogometu uspešno zastopajo tri ekipe, dve v A in ena v B ligi. Čeprav smo se šele dobro ustanovili, smo polni načrtov in idej za bodoče. V kraju si želimo urediti trim stezo, na predvečer praznovanja krajevnega praznika bomo organizirali kros za vse starosti in seveda še polno drugih podobnih aktivnosti v obliki raznih turnirjev, orientacijskih pohodov pd. Pohvalno se lahko izrazimo tudi o aktivnosti žensk. Ugotovimo lahko, da se je z ustanovitvijo TVD Partizan, telesno-toultumo življenje razgibalo in število krajanov, ki se ukvarjajo z rekreacijo, precej povečalo. Kljub temu z uspehi še nismo zadovoljni, zato si prizadevamo v najrazličnejše aktivnosti vključiti še več občanov naše KS. Tudi to priliko izkoriščamo za poziv vsem tistim, ki se želite na organiziran način rekreirati, da se včlanite v naše društvo. Človek, ki spoštuj« načelo, »zdrav duh v zdravem telesu«, bo vsekakor lahko več prispeval tako pri izgradnji družbenega kot osebnega standarda, zato postaja telesno-kulituma dejavnost družbena potreba in ne le stvar nekaj posameznikov, ki imajo za takšne dejavnosti dovolj časa. Izvršni Odbor TVD Partizan Dramlje Košarka - košarka KONČANA JE SE ENA USPEŠNA SEZONA ŠENTJURSKIH KOŠARKARJEV Košarkaški klub Šentjur, ki deluje kot sekcija v okviru TVD »Partizan« Šentjur, deluje že od leta 1969, od časa, ko je košarka doživela razmah po vsej Sloveniji. V prvih letih je klub deloval kot skupina mladih entuziastov, ki so se košarke učili igrati predvsem v srednjih šolah. v republiški ligi vzhod, kjer je zasedla šesto mesto v konkurenci osmih ekip. Glede na pogoje dela (veliko igralcev tšuidira v Ljubljani) je članska ekipa dosegla zadovoljiv uspeh. Pohvalna pa je uvrstitev kadetske ekipe, ki je prvič nastopala v republiškem tekmovanju, obenem pa je številnost ekipe porok, da se bo košarka v Šentjurju igrala še naprej. Za boljše delo v klubu v pri- Članska ekipa Bistven korak v razvoju tega-športa v Šentjurju pa je pomenilo angažiranje tov. Škorjanca, ki je postavil temelje za organizirano delo v klubu. Leta 1973 se je članska ekipa uvrstila v drugo republiško ligo, v kateri z večjimi in manjšimi uspehi nastopa vse do danes. Vseskozi se je v klubu veliko pozornosti posvečalo tudi mlajšim kategorijam (kadeti, mladinci). hodinje bo treba rešiti nekaj perečih problemov. Predvsem bo k delu kluba treba pritegniti vse, ki so na kakršenkoli način pripravljeni pomagati k bolj organiziranemu delu kluba, vzpostaviti tesnejše stike s šolami v drugih krajih naše občine, da bi v klub pritegnili čdmveč mlajših, dobrih igralcev, urediti nekatere težave, ki se javljajo pri delu kluba (prevoz igralcev, ogrevanje telovadnice itd ...). Mladinska ekipa dimi igralci, predvsem pa povečati število aktivnih igralcev mlajših kategorij, saj smo tako lahko zagotovimo dolgoročni razvoj tega športa v občini. V letu 1982 imajo člani kluba v načrtu tudi prenovitev košarkarskega igrišča ob bazenu v Šentjurju v objekt, primeren za vadbo in igranje tekem v letnem času. Ob uspešni sezoni naših košarkarjev predstavimo še nekatere med njimi. Juhe ŠKORJANC — najmlajši košarkar članske ekipe in nosilec igre v kadetski ekipi. »Ko- šarko igra mod svojega 11. leta starosti. Brez košarke ne morem, to je moje razvedrilo, del mojega življenja. Nisem preveč zadovoljen z uvrstitvijo kaedtske ekipe. Imamo dober kader igralcev in samo z deflom bomo dosegli boljše uspehe«. Danilo RAZiBORŠEK — trener: Njegova športna kariera je dolga, dosega lepe uspehe pri vzgoji mladih košarkarjev. Začel je kot trener pionirske ekipe. Danila poznamo kot pridnega in skromnega športnega entuziasta. Ta je s svojim delom vzor mnogim mladim športnikom. mi ( Ìi3 Rii ' I / //; A/ p *15 /\ JlK M W&Y iLfl r iv» ti V sezoni 1981-82 je članska ekipa Šentjurja nastopala v II. republiški ligi — vzhod in na koncu zasedla sedmo mesto v konkurenci desetih ekip. Ekipa kadetov pa je nastopila Za naslednjo sezono, ko bodo prenehali nastopati nekateri starejši igralci, bo osnovna naloga formiratičians ko moštvp, ki bo sposobno uspešno nastopati v republiški ligi, še bolje delati z mla- HIŠNI SVET DUŠANA KVEDRA 39, ŠENTJUR IŠČE ČISTILKO. PONUDBE SPREJEMA HIŠNI SVET. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov; Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Ulica Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD sPapžrkoafekcaj&c Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.