±
NOVO MESTO 23. avgust 1983 leto XII. st. 15
©KURIR
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Sprejet predlog o mikroorganizaciji delovnih skupnosti
S SEJE DELAVSKEGA SVETA DO IMV
Na 12. redni seji delavskega sveta DO IMV je bilo podano poročilo o obravnavanju kataloga del in nalog z vrednotenjem, kot so razprave potekale po vseh delavskih svetih temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
Delegati so soglasno potrdili predlog o mikroorganizaciji naslednjih delovnih skupnosti: sozda IMV, delovne organizacije Tovarna avtomobilov, delovne organizacije Adria Caravan, posebne finančne službe in enovite delovne organizacije Razvojni inštitut.
Na predlog KPO DO IMV, ki je obravnaval predloge za razporeditev delavcev s posebnimi pooblastili na dela in naloge v okviru nove organiziranosti, so delegati delavskega sveta sprejeli sklep o razporeditvi naslednjih delavcev s posebnimi pooblastili:
I.	V DO Tovarna avtomobilov v ustanavljanju:
Pavla Valetniča za v. d. namestnika direktorja DO Tovarna avtomobilov, Steva Kra-mžerja za v. d. pomočnika direktorja DO Tovarna avtomobilov, Vlada Bahča za v. d. direktorja tehnično-program-skega sektorja v delovni skupnosti DO Tovarna avtomobilov, Andreja Andrijaniča za v. d. direktorja sektorja nabave v delovni skupnosti DO Tovarna avtomobilov, Stanislava Blatnika za v. d. direktorja sektorja kooperacije v delovni skupnosti DO Tovarna avtomobilov, Stanislava Jakliča za vodjo kadrovsko-splošnega sektorja v delovni skupnosti DO Tovarna avtomobilov, Majdo Pirc za v. d. direktorja ekonomskega sektorja v delovni skupnosti DO Tovarna avtomobilov.
II.	V DO Adria Caravan v ustanavljanju:
Ivana Bana za v. d. direktorja nabavnega sektorja v delovni skupnosti.
III.	V EDO Razvojni inštitut v ustanavljanju:
Martina Severja za v. d. direktorja sektorja razvoja novih proizvodov, Stefana Poredoša za v. d. direktorja sekto-
rja programiranja razvoja, Boruta Pretnarja za v. d. direktorja sektorja raziskav, Stanislava Lukšiča za v. d. direktorja sektorja konstrukcije, Antona Kordiša za v. d. direktorja sektorja tehniške operative.
IV.	V delovni skupnosti skupnih služb sozda IMV:
Alfonza Brziča za v. d. direktorja pravnega sektorja, Sima Gogiča za v. d. vodje delovne skupnosti skupnih služb sozda IMV.
V.	V podjetjih IMV v tujini:
Franja Vizjaka za pomočnika direktorja PVT IMV Adria Wohnwagen — Vertriebs GmbH, Miinchen, ZRN, Janeza Ješeta za direktorja PVT IMV Adria Caravan Belgium N. V. Deinze, Belgija.
Delegatom je stališča odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije IMV Novo mesto v zvezi s prodajo vozil R 9 in R 18 za dinarje predstavil Branko Kopinč, namestnik predsednika OSDK DO IMV.
Delegati delavskega sveta so po razlagi Janeza Stera, člana KPO DO IMV, soglasno podprli navedena stališča ter soglašali s predlogom, da KPO in vodstva DPO s stališči seznanijo republiške organe.
V	samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, ki so ga v tozdih sprejemali na zborih delavcev v decembru 1977, je v členih 69 do 79 regulirano tudi vprašanje povračila stroškov za službena potovanja v tujino. Ta povračila so opredeljena v skladu s tedanjimi predpisi.
Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov iz leta 1982 in aneksom za leto 1983 k temu družbenemu dogovoru so osnove in merila za povračilo stroškov na službenem potovanju spremenjena in zaradi tega 72. in 73. člen nista v skladu s tem družbenim dogovorom.
V	72. členu imamo delavce razporejene v tri skupine glede na višino inozemske dnevnice. To je v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena družbenega dogovora, ki določa, da dnevnica ne more biti višja od zneska, kije določen za 2. skupino delavcev za službena potovanja v tujino s predpisom o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priz-
navajo zveznim upravnim organom med materialne stroške.
Delegati DS DO IMV so na predlog predsednika KPO DO IMV Janeza Roškerja uskladili 72. in 73. člen samoupravnega sporazuma z navedenimi določili družbenega dogovora s sprejetjem sklepa, da se v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo:
1.	72. člen spremeni in se glasi:
„Za službena potovanja v tujino se delavcem priznajo dnevnice v znesku, ki je določen za 2. skupino delavcev za službeno potovanje v tujino s predpisom o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške.”
2.	73. člen spremeni in se glasi:
,,a) za 30% delavec preskrbljeno brezplačno stanovanje, oziroma če je v nalogu za službeno potovanje navedeno, da bodo priznani stroški za prenočišče v hotelu po predloženih računih.”
3.	Spremembe začnejo veljati od 15. julija 1983 dalje.
Prvo polletje vzorno
Industrija motornih vozil Novo mesto posluje že četrto leto z izgubo. S kratkoročnimi ukrepi sanacije so pri poslovanju dosegli pomembne premike, zlasti v drugem polletju preteklega ter prvem polletju letošnjega leta. Medtem ko so lani v prvem polletju s temeljito „inventuro” počistili večino starih obveznosti, ki so se odražale na koncu v visoki izgubi v višini 1.542 mio din, so z ukrepi na področju nabave, proizvodnje in prodaje uspeli v drugem polletju s povečanim obsegom poslovanja zadržati izgubo na nivoju prvega polletja.
Tudi rezultati poslovanja prvega polletja letošnjega leta kažejo, da so presegli tako količinske kot tudi vrednostne lanskoletne pokazatelje ob nekoliko manjšem številu delavcev kot lani, hkrati pa so dosegli tudi večino postavk iz gospodarskega načrta s prek 50%.
Polletno obdobje so zaključili z izgobo v višini 145 mio din. Ustvarili so 9.244 mio din celotnega prihodka, kar je 2,8-krat več kot v istem obdobju preteklega leta, oziroma 95% prihodka, ustvarjenega v celem letu 1982. Letni plan prihodka pa so dosegli z 49%.
Razmerje prihodka, ustvarjenega na domačem trgu in z izvozom, je za 8 odstotnih točk v korist izvoza. Prav izvozu so posvetili veliko pozornost. Z odpremo 12.425 osebnih vozil so v celoti izpolnili obveznosti do francoskega partnerja za prvo polletje, z izvozom 10.045 prikolic in delov prikolic so presegli količinski plan izvoza ter izdelkov. Vrednost izvoza je znašala 51,4 mio dolarjev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 52% več.
Zaradi izpolnitve fizičnega plana izvoza, izvoznih stimulacij, ki so bile v celoti potrjene in zavarovane, ter sprememb v tečaju dinarja je izvoz največ doprinesel k boljšemu pokritju.
Slabše rezultate do dosegli s prodajo na domačem trgu zaradi količinskega izpada (proizvodnja o-ebnih vozil je bila usmerjena v izpolnitev obveznosti do Renaulta) ter zakasnele potrditve novih cen, zato se bodo ugodnejši učinki prodaje na domačem trgu odražali šele na rezultatu poslovanja drugega polletja. Prodali so 9.606 osebnih in dostavnih vozil ter 2.726 prikolic.
Zaradi večjega obsega poslovanja so znižali delež fiksnih stroškov v celotnem prihodku, prav tako so znižali vrednost zalog repromateriala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov.
Dohodek na delavca na mesec je sicer trikrat večji, kot so ga dosegli v lanskem letu, vendar „odrežejo” 51% dohodka za obresti ali vrednostno 891 mio din. Povečanje obrestnih mer se bo negativno odrazilo na rezultatu drugega polletja.
Končni rezultat poslovanja, ki so ga delavci IMV dosegli v prvem polletju letos, je sicer nekoliko slabši kot ob prvem trimesečju. 29% višji celotni prihodek v drugem trimesečju je bil prenizek, da bi pokril razkorak med prodajnimi cenami na domačem trgu ter cenami repromateriala ob stalno rastočem tečaju dinarja, čeprav so ga delno izboljševali z izvozom.
V tem obdobju so pokrili še preostali del razmerjenih indirektnih stroškov in osebnih
dohodkov v višini 187 mio din iz prejšnjih let. V kolikor teh postavk ne bi pokrili, bi poslovanje prvega polletja zaključili z ostankom čistega dohodka v višini 42 mio din, kar pomeni poslo-
V proizvodnji 4 ali lakirnici v tozdu Tovarna avtomobilov se lahko pohvalijo še z eno novostjo: z novo, sodobno mešalnico barv, ki je bila že več kot potrebna, saj so prej pripravljali barve neposredno v lakirnici, v starih tlačnih posodah in barve mešali ročno. Zjutraj običajno barve niso bile pravočasno pripravljene, kar je seveda močno oviralo proizvodnjo. Težko je bilo zagotoviti ustrezno temperaturo, s katero je v tesni povezavi viskoznost (gostota) barve, če gostota ni ustrezna, je oteženo tudi lakiranje, na kar je vplival tudi neenakomeren pritisk laka v tlačilnih posodah.
In ko smo se o novi mešalni-ci barv pogovarjali z vodjo obratne tehnologije proizvodnje
vanje brez izgube. To ponovno dokazuje, da bi lahko ob takšni proizvodnji in prodaji, kot je bila v prvem polletju, ter ob enakih pogojih za gospodarjenje poslovali učinkovito in uspešno.
4.	Janezom Zupančičem, nam je ta o njej pripovedoval z vidnim zadovoljstvom.
K prostoru za mešanje barv sodijo še skladišče barv in kemikalij ter centrala za razred-čenje, vsi ti prostori pa so locirani v severnem delu aneksa tovarne avtomobilov, tik ob lakirnici.
V mešalnici barv je 11 tako imenovanih baterij, vsaka je sestavljena iz dveh rezervoarjev — mešalnih posod, črpalke, dveh filtrov in cevovoda. Štiri baterije uporabljajo izključno za pripravo metalik laka, 6 za navadne lake in eno za pripravo predla-ka. Z dvema mešalnima posodama je zagotovljena zadostna količina laka; ko se ena posoda izprazne, takoj na sistem priključijo drugo, med-
V lakirnici spet novost
tem pa v prazno dolivajo novo količino laka. Tako je količina laka, ki se naenkrat pripravi, zadostna za celodnevno proizvodnjo, saj ima ena posoda kapaciteto 600 litrov barve, medtem ko so prej v eni posodi pripravili 40 litrov. Vedno pa je na razpolago katerakoli niansa laka, saj so vse baterije
vedno polne. Da pa se lak ne bi pokvaril, gaje potrebno mešati, in v ta namen se vsako uro vključi mešalo, kije vgrajeno v mešalno posodo; tudi pritiski laka so enakomerni, saj zato
skrbijo zračne črpalke, ki delujejo neprestano. Lak tako potuje po cevovodih, ki so speljani iz mešalnice v lakirnico v povratnem toku, tako da se odvečne količine laka vračajo nazaj v posode. Lak ves čas kroži, ne da bi pri tem prišlo do prej pogostega polivanja dragega laka.
Tudi s spremembami temperatur ni več težav, saj je temperatura konstantna v celotnem kompleksu mešalnice barv, ki jo ureja klimatska naprava.
V	novem skladišču laka je shranjena zaloga lakov za dva dni, za ta rok predvsem zato, da se lak tempira na delovno temperaturo. V skladišču vlada red, barve so razporejene po paletah in po barvah.
V	skladišču kemikalij shranjujejo temperaturno občutljivejše kemikalije, ki jih uporabljajo na predobdelavi in kataforezi.
Lakirnica je prav gotovo potrebna najučinkovitejših varnostnih naprav in preventive pred morebitnimi požari, o posebni CO postaji in o požarno-varnostnem sistemu v lakirnici pa smo v Kurirju že pisali.
Zaupati moramo ljudem!
Ni rade volje prišel k nam v pisarno, kamor smo ga povabili na pogovor. Kar dvomimo, da bi sploh prišel, če ga ne bi k temu zelo vztrajno pripravljali njegovi sodelavci. In ko smo ga gledali, se nam je zdel malce drugačen od tistega Jožeta, ki ga poznamo v njegovem delovnem okolju v prototipni delavnici. Drugačen predvsem zaradi tega, ker pač sodi med tiste klene ljudi, ki se najbolje izražajo z delom in jim je vse drugo, kar ni v tesni zvezi z njim, tuje in neprijetno.
V začetku julija je Jože Šiško odšel v pokoj po 23 letih trdega in poštenega dela. Želeli smo se pogovoriti z njim o tem, kaj čuti v trenutkih, ko zaključuje pot, na katero bi moral biti upravičeno ponosen, kaj bo poslej počel?
Beseda da besedo in Jože se je razživel:
„Začel sem pri kombijih. Dva na dan smo takrat naredili. Vsak zase se nam je zdel pomembna zmaga in v takšnem zanosu smo delali iz dneva v dan.
Prišlo je leto 1965, ko smo začeli delati prve prikolice. Premeščen sem bil v prototipno delavnico. Težko delo smo imeli: brez opreme, brez orodja, brez ljudi, a morali smo. Kaj vse smo si morali izmišljati, da smo uresničili delovne naloge, koliko iznajdljivosti je bilo treba, komaj verjamem, ko danes o tem razmišljam. Sicer pa sem se v takšnih razmerah vedno nekako znašel. Od malega sem rad kaj ,gruntal in si izmišljal. Ker sem po poklicu ključavničar, sem lahko večkrat uresničil svoje zamisli. Za eno takih sem 1981 dobil nagrado za inovacije — izdelal sem izravnalno vzvo-dovje naletne zavore pri prikolicah — a nisem nikdar delal za nagrade, bolj za osebno zadovoljstvo in skupni uspeh skupine, v kateri sem dolga letal delal.
Kaj naj rečem? Ničesar mi ni žal, celo ponovil bi isto pot, če bi se dalo. Rad imam ta kolektiv in tudi kot upokojenec bom rad zavil ,med svoje. Res so težki časi, a so bili še težji, pa smo nekako zmogli. Ce se želimo izkopati iz težav, bomo morali marsikaj spremeniti, predvsem pa zaupati ljudem. Naj govorijo karkoli o IMV, ljudje imajo le kos kruha in prepričan sem, da bo jutri še večji.”
Jože ima doma kmetijo in usta so se mu raztegnila v nasmeh: „Tudi majhno ključavničarsko delavnico.” Pa še nekaj nam je s ponosom povedal:
„Dva sina imam v IMV. Eden je v težki presernici, drugi pa me bo nasledil v prototipni delavnici."
Zamislili smo se ob tem stavku: ali nam Jože prav s tem ni povedal prav vsega o sebi?
Pa pridi Jože, obišči nas večkrat. Vedno bomo pogrešali takšne, kakršen si ti.
Zahvala
Ob smrti moje drage mame Neže D er čar se zahvaljujem sodelavcem in OOS TA, proizvodnje V, za denarno pomoč.
SIN ALOJZ
Zahvala
Ostali smo brez naše skrbne mamice. Vendar nas v najtežjih trenutkih niste zapustili, zate se vam najlepše zahvaljujemo za darovani znesek, ki nam bo vsaj delno pokril izdatke, ki so vedno večji.
Še enkrat prisrčna hvala.
DRUŽINA PAVKOVIČ
Veliko zanimanje gostov kampa je vladalo za novo Adria Mistral, s katero je letoval tehnični direktor Adria Caravan Deinze iz Belgije in se o njej izrazil nadvse pohvalno.
•
Takole so možje za „štedilnikom", ki je preizkušen prototip, domače izdelave, zamenjali žene. Dobre volje in domiselnosti jim tudi ob tem delu ni zmanjkalo.
„Start s kopnega” — splava ni in treba je improvizirati... Še zadnji Borisovi napotki pred vožnjo.
DOPUST NAM JE VŠEČ...
Prav gotovo so med izjemami tisti člani našega kolektiva, ki še noben letni oddih niso preživeli v Pakoštanih, v šali pravijo nekateri, v „13 tozdu”. Zato ne gre zgubljati besed z geografskim opisovanjem kraja kampa, pač pa tokrat spregovorimo nekoliko besed o udobnosti počitnikovanja v tem našem kampu, o življenju v njem.
Letos je nekaj dni bila postavljena bahavo tik ob naši recepciji nova prikolica Mistral, ki je med mimoidočimi vzgujala velik interes in čudenje: „Kaj, takšne prikolice tudi izdelujete tam v IMV?” Začudeni gostje kot da niso mogli verjeti, navdušeni nad obliko so radoveno pogledovali v notranjost prikolice, nekateri bi jo kar takoj kupili, a so bili razočarani ob dejstvu, da bo, žal, moral domači kupec še nekoliko potrpeti, da jo bo lahko kupil. Vendar pa se ob tem zanimanju nehote vsili misel, da bi konec koncev ne bilo odveč razmišljati o tem, da bi ta naš kamp postal pravi razstavni prostor, prostor, ki bi vzbujal zanimanje, občudovanje, ki bi na kraju samem dopustnike spodbujal k razmišljanju o nabavi nove prikolice.
Vendar...
Žal ni ravno tako. Vse premalo se trudimo za izgled prostora, kjer so razvrščene prikolice, kot tudi za prikolice. Res, da v kampu preživimo tistih nekaj kratkih počitniških dni, vendar vseeno ne bi smeli biti tako pasivni. Lahko bi storili marsikaj, uredili poti med prikolicami, pobrali odvečno kamenje ob katerega se nenehno spotikaš, razmišljali o nabavi predšotorov, uredili lično otroško igrišče. Vsa ta dela bi člani naše mladinske delovne brigade ob ustreznem strokovnem vodstvu opravili še kako radi pa tudi stroški ne bi bili vrtoglavi.
In prikolice? Tudi te nam vse niso ravno v ponos in dobro reklamo. Veliko so k temu prispevali dopustniki, marsikaj je polomljenega, uničenega, hladilniki, brez katerih si ni moč misliti letovanja v prikolicah, delajo bolj kot štedilniki, in ves čas slišiš po kampu: „Janez, pridi, spet je hladilnik crknil.” „Janez, vodna črpalka ne potegne.” Polomljene mize, okna, pokvarjena krilna, pregradna vrata, vse te malenkosti po malem kvarijo dobro razpoloženje. Tudi oprema prikolic s posodo ni najbolj ohranjena in še bi lahko naštevali.
In konec koncev se ljudje sprašujejo, za kaj se porabi denar, ki ga vsako leto vsak zaposleni prispeva za počitnikovanje v Pakoštanih.
Letos je bil nemalokdo razočaran, ko je prišel na plažo in ugotovil, da ni splava, ki je bil vsem v zadovoljstvo, otroci so uživali, ko so z njega skakali v vodo, odraslim pa je omogočil varnejše smučanje na vodi, saj so letos „štartali” kar improvizirano in godr-nanja ni manjkalo. In zakaj je splav počival na pesku v kampu? Zato, ker ni bilo sodov. Prav smešno, da ni bilo moč najti, nabaviti teh nekaj sodov, kojih po IMV leži vse polno.
Za marsikoga pa je najprijetnejše doživetje izlet z ladjo v neznano in ribiški piknik. Vedno je ladja premajhna, saj je interes med dopustniki za te izlete ogromen, in Boris se vsakič izkaže z novimi, izvirnimi domislicami. Dosežen je cilj: spoznavanja ljudi med seboj, za kar v kolektivu marsikdaj ni časa.
Letos so tudi v Pakoštanih vedeli, da Slovenci 22. julija praznujemo dan vstaje, saj je bil ta večer pripravljen koncert na prostem, na katerem je mlado in staro zabaval Andrej Šifrer. Razpoloženje je bilo prav prisrčno, najbolj pa so uživali otroci, ki so ves čas veselo prepevali in plesali in se jim je večer zdel kar prekratek.
Naj ob koncu zapišemo še to, da nam je dopust v Pakoštanih všeč, vendar potrudimo se vsi skupaj in napravimo ga še prijetnejšega.
Non stop so bile mize za namizni teniszasedene čez dan in nemalokdaj se odvija pravi turnir globoko v noč.
Na otoku smo se najedli rib, čevapčičev, sadja, se poveselili in nasmejali šaljivim igram, ko pa je Andrej vzel v roke kitaro, smo vsi radi zapeli z njim.
Za „glavno” ladjo smo morali privezati še manjšo, kajti bilo nas je veliko, ki smo želeli na izlet na nenaseljeni, kamniti otok v Jadranu. Vzdušje pa je bilo na obeh barkah prav veselo.
Med potjo se žeja običajno gasi kar iz lonca.
Koncert na odbojkarskem igrišču z Andrejem Šifrerjem. Otroci so bili ^njegova plesna skupina, seveda so veselo prepevali z njim oni pa tudi malo starejši.
8.
srečanje
delavcev
IMV
na
Gorjancih
Poletna shema izhajanja Kurirja je kriva, da se kar malce pozno oglašamo s sliko in hesedo z letošnjega srečanja delavcev IMV na Gorjancih. Že zaradi tistih se moramo, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso 22. julija pridružili rekordnemu številu ljubiteljev užitkov, ki jih lahko le takšna in podobna srečanja, resnično so bili prikrajšani za marsikakšen lep trenutek.
Zbranim je govoril Jože Mozetič, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko, v kratkem, a zelo uspelem kulturnem programu pa sta nastopila naš pevski zbor in folklorna skupina Kres. Po mnenju velike večine pa je bila glavna atrakcija prireditve nastop ansambla Lojzeta Slaka, ki je zagotovo privabil nekaj tisoč dobre domače glasbe želnih ušes. Za vse ostale užitke pa je kar najbolje poskrbela Dolenjka, o čemer pričajo tudi naše fotografije. Da ni bilo lahko ustreči vsem željam, pove neuraden podatek, da se je pri Miklavžu zbralo kar osem tisoč ljudi. Večina je bila naših delavcev, a prav posebej nas je razveselilo, da so se nam v tolikšnem številu pridružili drugi občani. Tudi to pove marsikaj.
In namesto zaključka naj ponovimo tisto, kar je bilo najbolj pogosto slišati: na svidenje na 9. srečanju!
Gorjanci ne pomnijo tako številnega obiska, saj se je pod zidove našega doma zgrnilo kar osem tisoč članov kolektiva in občanov iz širše in daljnje okolice.
Folklorna skupina Kres je ljub in reden gost na naših srečanjih. Tudi tokrat so se izkazali z venčkom ljudskih plesov.
Zadetek v črno je bila udeležba ansambla Lojzeta Slaka, kije „zakrivil" marsikakšen žulj in pohojen prst pri številnih plesalcih, ki so se prizadevno borili „za svoj košček plesišča”.
Varnejše nakladanje prikolic
Tako smo nakladali prikolice prej. Mnogo krepkih rok je bilo.
Pa tudi nevarno je bilo. Vsakih nekaj minut je švignil mimo vlak...
....Prikolica pa je ogrožala varnost v železniškem prometu in nakladalce same, saj je segala tudi nad profil mednarodne proge. Zato tudi dve nezgodi.
Danes je s pomočjo viličarja mnogo lažje, hitreje in varneje. .=~=1	ERNEST SEČEN
TOZD TAP BREŽICE
Udeležba počitniška
s_________________________y
V juliju smo mladi pripravili okroglo mizo na temo „Problemi aktivnosti OO ZSM, problematika informiranja in dvostranskega prenosa informacij ter razprava o demokratizaciji donosov”. Žal se je okrogle mize udeležilo le pet OO ZSMS (DSSS, Proizvodnja II, III in IV ter tehnične službe), zaradi česar razprava ni mogla doseči želenih rezultatov. Kljub temu smo ugotovili vzroke neaktivnosti posameznih OO, medtem ko bo za tiste, v katerih že nekaj časa traja pravo mrtvilo, potrebno opraviti podrobnejše analize in se resneje lotiti reševanja njihovih problemov.
Mladi se pri svojem delovanju srečujemo z že znanimi problemi, kot so izmensko delo, vezanost na proizvodnjo, težave s sestankovanjem med delovnim časom, prepočasno
Stabilizacija pa taka!
Težave, samo težave, z repromaterialom, seveda. Danes manjka tega, jutri onega; skratka izdelka ni mogoče pravočasno poslati na trg. Vsi vemo, da smo v težkem položaju v celotnem kolektivu, vendar si samo nekateri prizadevajo za izboljšanje. Najdejo pa se posamezniki, ki hočejo stvari krojiti po svoje, katerim niso mar stabilizacijska prizadevanja in se nočejo podrediti sedanjosti. To naj ponazori naslednji primer.
Prevozi so naša precej visoka postavka, a se kljub temu zgodi, da naš kamion in voznik stojita, privatniki pa vozijo. V četrtek, 23. junija, voznik našega kamiona ni dobil potnega naloga in je spal v parku, seveda v kamionu. Isti dan pa je v tovarno pripeljal material z Mirne zasebni prevoznik. Komentar k tem je odveč, sprašujemo se lahko samo, kdo in zakaj dela take stvari. Pričakujemo, da bodo odgovorni odpravili take in podobne nepravilnosti.
kurir
NIKOLA OVNIČEK OBRAT SUHOR
in nepopolno informiranje, razformiranje posameznih služb in nerazporejenost delavcev, neizkušenost oz. mrtvilo ob zamenjavi vodstva.
V razpravi smo prišli do nekaterih zaključkov, na podlagi katerih naj bi OO povečale svojo aktivnost. Nujno je delovanje celotnega predsedstva in pridobivanje novih kadrov iz vrst pripravnikov, saj so nemalokrat prav ti najbolj zainteresirani za delo. Ukvarjati se moramo s problemi, ki so za mlade aktualni, pri tem pa biti vztrajni, kajti s slabimi rezultati se zmanjšuje tudi interes. Na področju kulture, športa, razvedrila moramo iskati načine povezovanja s planinsko sekcijo, športnim društvom, kulturno—umetniškim društvom, in na ta način popestriti dejavnosti v mladinskih vrstah. Še vedno premalo izkoriščamo delegatski sistem, bolj se moramo zavzemati za tesno sodelovanje z ZK, sindikatom in maksimalno angažirati pri evidentiranju v samoupravne organe.
Ob končuje predsednik OK ZSM Novo mesto Bojan Mikec govoril o vprašanju demokratizacije odnosov v ZSMJ, da bodo po OO s pomočjo gradiva, kije bilo objavljeno v Kurirju, lahko izpeljali razprave.
SONJA JENIČ DSSS
C	'n
Tekmovanje
enot CZ
V	nedeljo, 26. junija 1983, je bilo na Suhorju tekmovanje gasilskih desetin civilne zaščite in industrijskih gasilskih društev občine Metlika. Moška gasilska desetina obrata Suhor je bila tudi prisotna.
V	konkurenci 22 moških ekip je osvojila 1. mesto. Naša gasilska desetina je bila ustanovljena lansko leto in je še isto leto na tekmovanju industrijskih gasilskih desetin občine Metlika osvojila 4. mesto. Napredek je očiten. Čestitamo fantom in njihovem povelj-niku Dragovanu za uspeh.
kurir
NIKOLA OVNIČEK OBRAT SUHOR _____________/
Humanizacija dela v tozdu Črnomelj
Do nedavnega so delavci žage tozda Tovarna opreme Črnomelj delali v izredno težkih delovnih razmerah, saj so z močjo lastnih mišic v snegu in dežju, vročini in sončni
%\\\%%%%\%%%\\%%\%%«
Plaketa
krajevnih
skupnosti
Črnomelj
s
*
n
*
*
s
*
*
N
*
*
S
N
%
S
Delovnemu kolektivu IMV, ^ tozd Tovarna opreme Črno- £ melj, so krajevne skupnosti 3 Črnomlja podelile plaketo ^ za zasluge in uspešno delo na ^ območju krajevne skupnosti. ^ Podeljena plaketa je priz- S nanje kolektivu za dolgoletno ^ aktivno sodelovanje pri delu ^ in razvoju KS Črnomelj, saj ^ si je kolektiv ves čas svojega ^ obstoja prizadeval za čim ve- ^ čji napredek kraja, v katerem ^ živijo in delajo njegovi de- ^ lavci.	^
pripeki pripravljali hlodovino za razrez na polnojarmeniku. Težko fizično delo in izpostavljenost vremenskih nevšečnostim je pri delavcih tega oddelka povzročilo obolelost in telesne okvare v taki meri, da so postali delovni invalidi. Zaradi zastarele tehnologije in načinov dela je veljala žaga v Črnomlju za muzejski eksponat prikaza dela pred 40 leti.
Danes lahko ugotavljamo, da so se razmere v tem oddelku ob razumevanju in pomoči delovnega kolektiva, posebno pa novega vodstva delovne organizacije Adria Caravan, močno spremenile. Z nabavo nekatere strojne opreme in ureditvijo delovnih površin se je neprimerno zmanjšala fizična obremenitev delavcev, zmanjšalo seje število delavcev na težkih fizičnih delih, temu primerno pa se je povečala tudi produktivnost oddelka.
Delavci žagalnice se zahvaljujejo kolektivu za razumevanje in pomoč, ki so je bili deležni, istočasno pa se obvezujejo, da bodo v bodoče storili vse za dosledno izpolnitev planskih potreb po žaganem lesu vseh temeljnih organizacij IMV.
Alkohol in delo
Na pobudo komisije za obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto objavljamo povzetek iz knjige dr. Ruglja — Alkoholizem in združeno delo.
V analizah in ocenah, ki so jih pripravili pri občinskem svetu Zveze sindikatov, je namreč razvidno, da proti alkoholizmu ne ukrepamo dovolj učinkovito, morda tudi zato ne, ker ga premalo poznamo ali pa so naši postopki napačni.
Zato naj ta tekst služi za razmišljanje slehernemu posamezniku.
MOTNJE V DELOVNI SKUPINI
Preden spregovorimo o motnjah, ki jih „čezmerno” pitje prinaša v delovno skupino, si moramo predočiti tri spoznanja, brez katerih ni mogoče imeti pravilnega pristopa do kakršnihkoli vprašanj v zvezi z alkoholizmom na delovnem mestu.
1.	Alkohol postopoma maliči človekov značaj, ne glede na to, kako dober človek je bil nekoč, in spreminja njegovo vedenje, da je čedalje bolj neprijetno.
2.	V alkoholikovi duševnosti delujejo avtomatsko, ne da bi se za to kaj trudil, obrambni mehanizmi, s katerimi se kolikor najbolj možno alkoholno propadanje prikrije tako pred okolico kot pred alkoholikom samim.
3.	Težave in motnje zaradi pitja se čutijo najprej v zakonu in družini, na delovnem mestu pa jih alkoholik ponavadi lahko dolgo prikriva tudi tako, da se kaže kot prizadeven in ubogljiv delavec.
Iz teh spoznanj sledi, da se vidnejše motnje zaradi čezmernega pitja v delovni skupini ne pojavijo kar takoj, marveč ponavadi šele po daljšem obdobju alkoholizma, ko je delavec osebnostno že zelo propadel in se ugoden čas za uspešno zdravljenje nagiba že zelo na dvanajsto uro. To seveda ne pomeni, da se prej alkoholizem ni kazal tudi v delovni skupini. Gotovo seje. Tisoč drobnih znakov je bilo v vedenju alkoholika in tisoč drobnih prekrškov je delal, le sodelavci in predpostavljeni v večini primerov na to niso
pozorni, če si že namenoma ne zakrivajo oči, ker ne znajo, ne morejo ali si ne upajo ukrepati, kot bi bilo prav.
Delovne skupine se druga od druge zelo razlikujejo in usoda delavca, ki čezmerno pije, je zelo odvisna od tega, kakšna je njegova delovna skupina; ali je taka, da ga bo pravočasno znala tovariško prisiliti na zdravljenje, ali pa je v začetku brezbrižna do njegovega pitja, potem pa navidezno tovariško trpi njegove prekrške in ga pusti propadati.
Če vzamemo, da je v neki delovni skupini okrog 20 delavcev, je po statistični verjetnosti v njej 2 do 6 alkoholikov in še nekaj čezmernih pivcev.
To seveda ne pomeni, da jih je v vsaki delovni skupini prav toliko, v nekaterih jih je najbrž precej več, v drugih pa manj, v kakšni tudi nobeden.
Za urejeno delovno skupino pomeni alkoholik hudo motnjo in velik nered. Vsak v njej ima svoje delo, skupinovodja ima tisoč skrbi, da bo delo potekalo usklajeno z drugimi skupinami; z roki, ki so vedno kratki, ga priganjajo, enako z dobavo materiala, delov, podatkov, načrtov, itd., z razdeljevanjem nadziranjem dela in podobnim.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor:7vonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.