Pravica. Pravica je podatava državaui. To geslo je imel rajni cesar Franc, geslo je jederuo in istinsko. Kakor se podere hraru, če se mu podstava izpodhije, tako se podere država, če se ji podstava pravica izpodbije. Smcmo pa še iti dalje in refci: Pravica je nairjeo in naloga države. Kdar gre kmet na dačo, si misli: do, res težko sem si denar nabral, ali nosiru ga vedoč, da me zato država brani, da morem žeti, kar seiu sejal, da mi post. lokavi Turki ne odženo živine, De požgejo hiše, ne izpustijo vina. V isli nameu rad daje tudi vsak državljan svojega sina v vojsko. — Država naiu brani življenje in imenje proti vnajneaiu sovražniku. Pa tudi doma so vsasi pravde, prepiri, tatvine, moritve in ropstva. Država je, ki nas brani po svojib postavah sodnikih in vojakib na časti, življenju , prenioženju tndi proti douiačim 8ovražnikom. Drž-iva je tedaj odvetnica pravice L» vunaj in znntraj. Recimo, da je pravica za vse strani spoznana, da je Tsaka država pravična, onda je na celem sveta mir. A žali Bnže, da 80 nincnja o pravici v iunogib rečeb jako različna, a tudi z zavestjo se dela krivica. Kaiserfeld in njeg--vi vrstniki v državnem zborn pravijo, Neraci naj iinajo nadvlado nad Slovani, ker so prvi pa bolj oniikani. Nadvlada pa potneni storiti krivico Slovanom , in izgovarjati se na višo omiko, pomeni grešiti na Darodoost Slovanov, kakor bi si oni ne vedli pomagati, ne vedli najti pravice, niti se boriti za njo. Petriuo predlaga, naj se ono, kar Poljaki zahtevajo zase, daje tndi vseiu drngiin narodoui io deželam, in isti PoJjaki in vsi Ncmci, razun štirib, predlnga ne podpirajo. PoIjakoai in Nenicem je tedaj praviea, da jaz aam stnero žeti in pobirati, vi drugi pa le delajte in plačnjte. Vi svobodneži, aj, aj! Imamo postavo , da 80 deželui jeziki v deželi ravnopravni, in nek uraduik v Radgoni, ki pa ui edin, tojruači to postavo kažoč: če sta nemški in slovenski jezik Da Štirskeni ei v pravici ravnopravna, smeni jaz uradnik si izl rati kterega jaz uradnik bočeoi in izberem si nemškega, ti Sloveuec davkonoša kot straoka pa molči, saj ne veš, kaj je ravnopravnost. Bog uie, ko bi Slovenec ne vedel pravice, jo čnti v srcn. Modrovarjje aradDikovo pa je tako, kakor je grški sofist dokazal , da sta tuladi pes in sin sosedov si brata. Pre pes ima očeta, sosedov sin ima tudi očeta, oba sta sosedova, oba sta aina, tcdaj sta si brata. Fuj! Nadalje, na Českem je volilni red , ki ga je naprayil Smerling in še zdaj velja, po njem voli 92.000 volilcev enega poslaoca in 15.000 volilcev tudi enega. Pomisliti je, da so zadnji volilci Nemci, prvi pa SJovani. Tako irua v Dalmaciji 40 tisoč Taljauov proti 400 tisočeui Slovanov večino v deželnem zboru, po istem Šmerlingovem volilnern redu. Na Stirskem je % Slovencev in 7/e3 — % poslancev sloveuskib, na Koroškem pa /.a 120000 Sloveucev noben alnvenski poslanec po istem Šinerlingovem volilnera redu. Enako je s srednitni in visokimi šolami. Pravica je podstava in celo naloga države. Če se god6 v državi reči, ki pravici nasprotujejo ia se te prikazni ue odstraoijo io so 8 pomialikom obrnjene proti večini prebiTalstva, onda se podstara države rnši in država eama je ? propadu. Tudi je država postala odveč, če se jeu namen ne izpolnuje. Eako bi tudi narodi mogli Ie boteti biti člani one države, kder nebi našli praviee, zarad ktere vendar dače plačujejo iu svoje sine ernrtni oevarnosti žrtvujejo? Tudi zgodoviua uči, da države razpadejo, kder pravica ne vlada, druge države pa se širijo, kder je braraba pravice zagotovljena in pravica in njena družica svoboda najčisteje ohranjena. Kako bi tudi inače biti moglo, oni ki krivico dela, in oni ki krivico trpi, in si zato skuša svojo pravico braniti, ata nasprotnika, celo sovražnika, pride do boja in običajen človek tako kakor običajen narod , se bori rajši do smrti, kakor bi krivico trpel. Gre li vojska rued celimi strankanii v državi in v veliki raeri, kako bi inače biti moglo, nego da država razpade. Podstava pravica je tninola, še hram, država sama mora pasti. Prva laatnost pravice pa je enakost, enaka mera, eaaka vaga vsakemu. Zato iina Pravica zavezane oči, da pravo deleča , ne dela razločka raed airomakon. ia bogatcerD, med lepira licera in grdim , ined žlahtnikorn in pro8takorn, med Dališpanim uarodom in prvotuiin, ampak pravo deli po istini ne gledeča na osebo, kdo je in kakšna je. Ce zato hoče Avstrija biti in ostati, mora biti vsem narodom enaka, praviena, morajo biti narodi ravoopravni, kako avtonomijo si iščejo dobiti Poljaki, in jo ioiajo Magjari ia Nemci, enako morajo dobiti todi vsi drngi, Slovani in Romani. V tem suiislu se naj ustava preoaredi z ozirom na vse narode in na zgodovinski razvitek in na celoto avstrijsko. Pravica je podstava državam, kjer se podatava podere, tam so razvaline, koje potlej sosed pod svojo streho spravi. i