Po&tnlna pavStllram. Leto !., štev. 75 V Lttibljant, sreda dne 17. novembra 1920, tzhaj« ob 4 zjutraj. Stane celoletno . 180 C eesečno. 15 . ca zaaeri ozemlje 300 , «a inozemstvo 40e Oglasi za vsak mm višine stolpca 15» mm) 2 K «a'l ngias> do 30 mm stolpca <58 mm} 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednf&tvo: Miklošičeva cesta tt 10/1 Telefon *L 72. Upravnlštvo: Sodna ulica itft Telefon it.3K. Satan ter. poto-Cek. »ter. 11.8«. ljubljena, 16. novembra V ministrskem svetu tudi danes še ni padla odločitev. Sklepanje o ratifikaciji je odloženo na četrtek Kabinet je bil mnenja, da morajo biti pri tako usodepolnem sklepanju navzoči zastopniki vseli v vladi zastopanih strank in da nikdo ne sme od sebe valiti odgovornosti s tem, da se kratfcomalo odpelje iz Beograda Zato je ministrski predsednik ponovno klical ministra Korošca, da se nemudoma vme v Beograd. Poročila, ki jih dobivamo iz prestolnice pripovedujejo o globoki za-brinjenosti političnih krogov Vsak dan prinaša nove dogodke, ki so za na? neugodni in slabijo naš položaj. Danes smo doživeli nov poraz: na Grškem je propadel zvesti zaveznik Jugoslavije Venizelos in z zmago konstantinovcev se nam je podrla trdna epora na jugu. Na severu se vedno bolj pojavlja habsburška propaganda in človeku se zdi, kakor da b<" se odpirali sakro-fagi kapucinske grobnice. Izdajniški elementi rujejo pri nas proti narodnemu in dižavnemu jedinstvu: na poslu so, da čim najbolj oslabijo moč naše nacionalne države, da raz-netro p'emenske spore, da nas raz-bijejo na kose. Radičevci in frankov-ci na Hrvatskem so v službah stoletnega našega tlačitelja, klerikalci na Slovenskem ne prizanašajo ne državi ne narodnemt. jedinstvu. malkontenti se povsodi naslajajo na perverznem blatenju vsega, kar je v Jugoslaviji dosedaj stvorjenega. Na zapadu pa zija ogromna rana naše neurejene gra-nice . . . Računali smo, da bo položaj naše države vpdno boljši in ves nai od ie odobraval taktiko zavlačevanja napram Italiji. Našo niado, neurejeno državo smo postavili na enako stopinjo z ogromnim organizacijskim strojem velesile Italije prepričani, da bo-demo mi vzdržali d'dje nego naša soseda. Sedaj rekriminiramo in seštevamo na prste, kdaj ie bil čas za sporazum in pravimo, da smo zamudili pravi trenutek. Očitamo Trumbiču, da se je preveril in blamiral. Res je, Šmarjetska pogodba je neuspeh njegove diplomacije, toda mi smo bili ž njim solidarni in njegova taktika se nam je zdela prava. Gorje tistemu izdajalcu, ki bi bil v januarju priporočil sprejem ententinega uitimata! Takrat je bilo jadransko vprašanje še evropsko vprašanje. Danes je še samo italijansko-jugoslovansko in rešiti se more le med tema dvema državama. Ali je bolje, da se reši danes nego jutri? Ali smemo pričakovati. da bo čas spremenil situacijo nam v prid? Ali naj vztrajamo pri svoji prvotni taktiki? Kdo more dati odgovor, ki bi bil zanesljiv in točen? Toda odgovor se je moral dati. Dr Trumbič, ki je bil dosedaj prvi zastopnik ideje, da deluje čas za nas, se je priznal k nasprotnemu stališču: čas je proti nsm m je — podpisal. Mi lahko sodimo drugače, ioda mi ne moremc in ne smemo trditi, da smo mi radi tega patrijoti, naši delegati pa izdajalci. V trenutku, ko se čutimo najslabše, nas je postavila Italija pred alternativo: akceptiraj ali se pa bij. Naša delegacija je akceptirala, ako narod hoče, da se bije za svojo zemljo že danes, potem je storila najhujšo pogreško Se je čas. Ratifikacija ni izvršena in Jugoslavija ima še svobodne roke Res je tako, da smo dolžni jutri mobilizirati, ako danes ne ratificiramo. Tako stoji vprašanje pred našim- od govornimi državniki, katerim nobena še tako lepa gesta ne pomaga preko njega in ki so dolžni žrtvovati sebe svoi ugled, svojo čast, če to zahtev* domovina. Ratifikacija šmarjefske pogodbe odložena na čefriek. Beograd, 16. novembra. (Izvirno). Danes popoldne je ministrski svet nadaljeval razpravo o ratifikaciji šmarjetske pogodbe. Francoski in rumunski zunanji minister sta poslala brzojavne čestitke k srečno doseženem sporazumu Ministrski predsednik Vesnič je rekapituliral včerajšnjo razpravo ter konstatiral, da so se pojavili meritorni pomisleki proti ratifikaciji. Z ozirom na dejstvo, da minister Korošec še ni prispel v Beograd, je minister Drinkovič predlagal, da se sklepanje odloži še za nekaj dni. Ministrski predsednik Vesnič je vztrajal pri tem, da jereba še danes priti do sklepa. To zahtevajo življen-ski interesi države. Najnovejši dogodki ponovno dokazujejo, da potrebuje naša država mirti na zunaj da se more na znotraj kensobdirali. Po daljši razpravi, v kateri je min. predsednik Vesnič posebno ostro izrazil svoje začudenje, da minister Korošec t°ko bagatelizira najvažnejše državno vprašanje, da je odšel po privatnih poslih, še p redno je mogel izročiti vodstvo kabineta min. predsedn:ku je bilo končno soglasno sklenjeno, da se vrši odločilna seja kabineta v četrtek ob 4. uri popoldne. Drja. Korošca se pozove šc danes preko predsedstva deželne vlade v Ljubljani, ker je njegov naslov neznan. Politični krogi silno ostro obsojajo ravnanje ministra Korošca. Splošno se smatra, da je zapustil Beograd v namenu, da bi potem mogel reči, da je bil postavljen pred i fait accompli. Primorski Narodni svef proti ratifikaciji pogodbe* Ljubljanski Narodni svet za neo-svobojeno domovino je pozval danes ministra Korošca in Kukovca naj raje odstopita, nego da bi podpisala pogodbo z Italijo Izjava Narodnega sveta je meritorno umljiva, huda po-greška pa je, če se Narodni svet obrača mesto na celo vlado le na dva posamezna ministra. Zakaj ne pozove tudi drugih n. pr. ministrov hrvatskega plemena? Korošec in Ku-kovec sta Slovenca, vendar sta jugoslovanska ministra, ne pa slovenska Jako neprevidno je v službenih izjavah izigravati plemenska stališča. To je posebno opasno za zasedeno ozemlje, ki ga ne bo rešila Slovenija ampak — Jugoslavija. Brzojavka primorskega Narodnega sveta se giasi: Z ozuom na posebno težke pogu- bonosne žrtve naložene s šmarjetnim dogovorom slovenskemu delu naše ga naroda pozivljemo oba gospoda slovenska ministra, npj odrečeta svoj podpis in rajši odstopita, kakor da bi sopodpisala pogodbo, ki je naš narod ne more nikdar priznati. Narodni svet za neosvobojeno domovino. Dr. G r e g o r i n, predsednik, dr. Fornazarič, tajnik; dr. Krm-potič; dr. Rj baf; dr. Puc; Brandner, Mer lak, dr. Srebrn i č, Prunk, dr. Besednjak, Kante. O tem je Narodni svet obvestil tudi Slovensko ljudsko in Jugoslovansko demokratsko stranko, katerima strankama pripadata imenovana slovenska ministra. Dr. Korclec o pogodbi z Italijo. Ma*bor, 16. nov. Na shodu SLS r-e j- dr. Korošec v svojem govoru dotr' niI tudi pogodbe z Italijo, o kateri je rekel: Naš velik greh je bil, dn p;smo že poprej uredili svojih QdrOo3iev z Italijo, zakaj razkraja-n> pntente ni bilo mogoče preprečit. 7 njenim razpadom pa je rastla meč Italije proti nam. Trko smo morali s težkimi žrtvami plačati mir z Italijo. Ne vemo pa še, kako se je to zgodilo, ker so naši delegati odšli z drugimi instrukcijami na mirovna pogajanja, kakor pa se je to pokazalo iz njihovega ravnanja, ter se bo stvar šele pojasnila. Ptrj. 16. novembra. (Izv.) Na nedeljskem sbodu je minister Korošec iziavil o ratifikaciji poro^be z Italijo: ali podpisati ali pa mobilizirati. GioHtt? o Doaodbi z Jugoslavijo. Rim, 16. novembra. (Izvirno). Ministrski predsednik Giolitti bo imel v nedeljo v italijanski zbornici velik Tovor, na katerem bo poročal o sporazumu z Jugoslavijo Kakor se domneva v tukajšnjih političnih krogih, bo tako jugoslovanska kakor tudi italijanska vlada ratificirala rapall-sko pogodbo ukaznim potom brez codclovania parlamenta. Stalil5' in oravke ne* lega narod?. Zagreb, 16. novembra. »Narodno njelo" javlja iz Beograda: Doznava v. da Italiia nikakor ni hote'a pristati na (o, da se sprejme v besedilo pogodbe klavzula o varstvu naših rojakov, ki postanejo italitonski državljani. Giolitti je pristal samo na to. da poda v Parlamentu iziavo o zaščiti naših manjšin. Ta iziava be veljala kot jam atvo za naše manjšine od strani Italije. Borza H pogodba z Italijo. Zagreb, 1«. novembra. „Jutarnji list" poroča iz Beograda, da so sprejeli vesti o sporaznmu z Italijo na beograjski borzi zelo povoljno. Rešitev tega vprašanja bo dovedla do zmanjšanja vojske in do okrepitve naše gospodarsko moči. Dobri odno-šaji z Italijo bodo imeli tudi zelo zadovoljiv vtis glede nalih kreditev v inozemstvu. Dokaz temu je dejstvo, da se je dinarska valuta pod vtisom vesti iz Italije znatno izboljšala. Zakaj Narodno prsd* stavniStve ne bo ve* sklicano. Zagreb, 16. novembra. „Večer" javlja iz Beograda, da so nekateri poslanci hoteli v parlamentu interpelirati radi rešitve jadranskega vprašanja. Predsednik zbornice je hotel sklicati sejo,, čemur se pa ie energično uprl ministrski predsednik Vesnič, češ, da bo sklicanje seje gotovo izzvalo krizo v kabinetu. Hiilo in D* Annunsio sta se skregala. Trst, 15. novembra. Agenzia Štefani poroča: Po vesteh iz Zadra ata 'se admiral llillo in D' Annunzio slučajno sestala na odprtem morju. Pogovor, ki sta-ga imela med seboj, je bil zelo buren. Millo je izjavil, da je držal svojo besedo kraljn in državi. Kakor se govori, se je Millu popolnoma posrečilo, spreobrniti D' Annunzia k svojim nazorom. Posadka ladij se je vedla popolnoma disciplinirano. Millo je odposlal kraljn ndanostno brzojavko. Kriza na Grškem Venizetosov vorini poraz In odstop- Atene, 16. nov. Po dosedaj znanem izidu volitev je izvoljenih 118 venizelistov in 250 pristašev kraljeve stranke. Pcraz Venizelosov je popoln. Z njim vred so podlegli vsi njegovi ministri razen dveh. Niti v Mac«dooiji, niti v stari Grčiji, izvzern ši Epir, ni bil voljen niti en veni-zelist. Atene, 16. nov. Vlada je odstopila Regent je pozval k sebi Rhallisa. Borza je zsprta, ker se boje panike. Wrangel v Jugoslaviji. Beograd, IG. novembra. (Izv.) Vlada je dobila brzojavno prošnjo generala Wrangla naj sprejme v Jugoslavijo 20.000 ruskih beguncev in ' 40.000 mož Wranglove armade. Vlada je zaenkrat sklenila sprejeti 10.000 beguncev, 7000 jih pride v Dalmacijo, 3000 pa jih bo nastanjenih v Strnišču pri Ptuju. Moskva, 15. novembra Danes je vkorakala rdeča armada v Sebasto-pol, na ta način dovršujoč pohod na Krim. Wranglovi generali, škofje in bančni ravnatelji poizkušajo pobegniti na ententnih ladjah. Pariz, 16. novembra. Francoske ladje vkrcuiejo begunce s Krima Angleške ladje pri tej akciji niso udeležene. Govori se da pridejo tudi amerikar.ske ladje v Sebastopol, da pomagajo pri prevažanju beguncev. Begunce odvajajo v Carigrad Moskva, 16. novembra. (Izvirno). Rdeča armada je zasedla dne 15. t m. Simferopol in Feodozijo. Konjenica generala Budienija je obkolila sovražne čete in jih mnogo ujela Varšava, 16. novembra. (Izvirno.) Glavni del Wranglove armade je kapituliral. \Vrangel sam se ie «•. svoiinv generali rešil na neko angleško vojno ladjo. Bo* za dinastijo na H -džarskem. Budimpešta 16 novembra. (Izvirno.) Potem ko je državni upravnik Horty odklonil demisijo kabineta Telekva. ie nastala delna ministrska kriza. Prihodnje dni se sestavi nova vladna večina. Nasproti si stoiita dve stranki. Kmetijska stranka pod vodstvom Ru-bineka. ki hoče ustanoviti demokratsko stranko z odločno r»-o,Jfca'»«',ur?kim značajem, na drugi strani pa stoje karlisti s krščanskimi socijalci pod vodstvom Smrecsaniia in HaMeria. Boj med obema strankama je jako hud. Hov konflikt med Hu-siio In Potisko? Varšava, 10. novembra. (Izvirno) Med "Rusijo in Poljsko grozi izbruhniti nov konflikt. Poljske čete so zadnje dni prekoračile ponekod do-markacijsko linijo. Sovjetska vlada je izjavila, da bo nastopila z oboroženo silo ter izvajala konsokvenee, ako Poljaki takoj nc ustavijo svoje-'ga jx>stopanja. V Rigi so se pričela pogajanja za dofir.itivni mir, ki pa | stojijo pod vtisom neprijetnih dogodkov na granici. Proti banu Ls4in'u. Beograd, lo. novembra. (Izvirno.) V današnji ministrski seji sc je vršila debata o protidržavni agitaciji, ki jo vodijo gotovi prevratni elementi na Hrvatskem. Notranji minister Draško-vič je izjavil, da je sedanji ban preslab obvladati siiuaciio in da bi bilo najbolje, ako bi izvajal konsekvence. Debata se bo nadalievala v jutrišnji seji ministrskega sveta. _ Beograd, 16. novembra. Včeraj je j bil tukaj otvorjen gostilničarski jkongres. Velike protinemSke demonstracije v Pragi Praga, 16. novembra. (Izvirno.) Danes pojioldne je prišlo v Pragi do velikanskih protinemških demonstracij v maščevanje za uničenje češka šole v Hcbu. Legiionarji, ki so se skupno s cevilisti razvili v ogromen, sprevod, so udrli najprej pred staro nemško gledališče, kjer so prebili policijski kordon in udrli v poslopje. Legionarji so nalepili po gledališču lepake, da se mora od sedaj naprej igrati satno v češkem jeziku. Sprevod je odšel potem pred jjoslopje časopisa „Bohcmia:<. Tu so legionarji razbili železna vrata, pregnali urednike in tiskarno deloma opustošili in zasedli redakcijo. Knjižnica je bila vržena na cesto. Odtod je odšel sprevod pred uredništvo „Prager i Tagblatta", kjer so demonstranti zasedli prostore. Burni prizori so se vršili tudi v nemškem kazinu, ki so i ga legionarji zasedli. Poslopje Turn-vereina je v rokah legionarjev. Praga, 16. novembra, (izvirno). Tekom včerajšnjega popoldneva so češki igralci že igrali v r .niškem deželnem gledališču in sicer Smetanovo opero ^Prodano nevesto*. Pra-ger Tagblatt ima baje nad pol milijona kron škode. Večerna izdaja ni izšla, istotako tudi jutranja ne bo mogla iziti. Demoliran je tudi Stu-dentenheim, istotako tudi nemška menza. Ustavni načrt ministra Markovita. Beograd, 16. novembra. (Izv.) Minister za konstituanto Markovič je izdelal načrt ustave, ki je zasnovan ko* nekak kompromis med raznimi držav-popravnimi strujami. Glavne točke načrta so te - le: Kralj oglasi vojno m zaključuje mir. če država ni napadena ali ji vojna ni napovedana od dro-ge države, je za napoved vojne treba predhodnega pristanka Narodne skupščine. — Narodno predstavništvo sestavlja Narodna skupščina in Senat Senat je sestavljen iz 100 članov, ki so tako - le izbrani: 70 članov izbirajo pokrajine, po 3 člane trgovske, industrijske, zanatske in delavske komore in Savez zemljoradničkih zadruga, po 2 univerzitete v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani po enega cerkve, po enega akademiji Beograd in Zagreb, enega generali teta, enega pa člani kasaciv-nog Suda in Državnog Saveta. Veto senata pade, če se zbornici nista mogli po dvakratnem sklepanju zediniti. — Za posle lokalnega značaja se ustanavlja občinska in pokrajinska uprava. Na čelu pokrajine je „oblasni namestnik" imenovan od kralja in ki upravlja preko državnih organov posle državne uprave v jjokrajini. Za posle, ki se ne tičejo cele države in le lokalnih pokrajinskih interesov, skrbe ..oblasni organi-' (pokrajinski). Pokrajinskim upravam se po odredbah zakona pjverava-jo sledeči posli: 1. pokrajinske iinan-ce; 2. pokrajinska javna dela; 3. pospeševanje vseh vrst poljedelstva, šu-marstva, ribarstva; 4. skrb za narodno zdravje v pokrajini kakor v vseh u:ta-novah, s ko jim i se posnešuje zdravstveno stanje v kepraiini; 5. pokniin-ska ekonomija; 6. pokrajinske humanitarne ustanove; 7. pokrajinske sacbra-čajne ustanove; 8. pospeševan ie narodne prosvete v pokrajinah; 9. "krb za strokovne pokrajinske šole. Pokrajinski organi (zbor in odbor) postavljajo po-krajinsko uradinštvo. Praga, 16. novembra. Profesor Ernest Denis je v Pragi zbolel in so ga prepeljali v sanatorij, kjer ga bodo operirali. Včeraj popoldne ga je obiskal predsednik Masarvk. Pariz, 16. novembra. Atensko sodišče ie morganatski soprogi rajnega grškega kralja priznalo pravico do dediščine in zavrnilo zahteve bivšega kralja Konstantina. Narodno gledališče. Dalibor. Sinoči je imela naša opera zopet lepo uspel večer. Igral se je po daljši dobi ..Dalibor" v novi opremi in z novimi scenerijami, ki so bile vsestransko popolne. Pod vodstvom dirigenta Rukavine je bila opera dobro pripravljena. Glavno utogo je pel g. Drvota s splošnim velikim priznanjem. Izboren par mu je bila Miiada gdčne. Riclitrove. Pohvaliti moramo za igro in petje gosp. Romanovskega v ulogi kralja. Gosp. Pisarcvič je bil menda malo prehlajen. Tudi drugi pevti so spolnili svojo dolžnost. Režija je v prvem dej in ju malo odrekla Splošni uspeh opere pa je bil..sijajen in priča o visoki stopinji naše opere. Klerikalno zelotstvo v vitjem Sol. svetu. Povsod in ob vsaki priliki kažejo slovenski klerikalci svojo plemensko mrla jo proti, Srbom, svojo versko nestrpljivo« proii pravoslavju. Doffodck, ki pe je dosodil v zadnji šeji višjega šolskega sveta, 15. t. m. v Ljubljani, nam jasno pokazuje krivce, ki žfinašsjo to mržnjo med narod, .Ministrstvo prosvete ie imenovalo za Liubliar.o učiteljico, ki iiaj bi poučevala po ljubljanskih ženskih ljudskih Šolah srbohrvaščino. V danfšnji seji višjega kčskega sveta p« je vstal kanonik Nadrah in protestiral proti femn. da je na ljubljanskih ljudski!) šolali nastavljena vtileljra dnifjc rere, da io.fi čut la-1 fentu !n v St. Lovrencu s polemikami prepuSfene svobodne roke glede nve- proti demokratom in psovkami proti političnim nasprotnikom. Na Kozeir. je imel Korošec veliko smolo. Navzlic temu. da je dal zborovalni prostor za-stražiti z orožništvom, ki je zabranilo naprednjakom pristop na zborov.nišče, so prišli mnogi napredni kmetje na shod ter so drju. Korošcu tako hrupno ugovarjali, da je komaj končal svoj go vor. Ko je orihajal v farovž, ga je množica sprejela z viharnimi klici „doli Koročcc". V Piuju je zboroval g. minister v samostanski dvorani. Tudi ta shod je bil fiasko. V Mariboru so se zbrali klerikalci v dvorani kazine Doktor Korošec je izgubil živčno ravnotežje ter rohanlil proti demokratom, da so sc poslušalci kar spog1:^ vali. 7.3-kaj ic zapustil Beograd v najkrstičnej-šem moro 3ntu tega pa ni novedal, ako ravno se je splošno priča1' -"-v. bo toliiJrcrja prebivalstva dejsteo, da ' obrazJožH vzroke svojega 5diir>da. Pok njfgovo mladino pončnje učiteljica, ki ie pravoslavne vc-re! Proti takemn zelotstru je odločno nastopil zastopnik učiteljstva ravnatelj Jelene, ki je protestiral proti netaktnosti zastopnika duhovščine in tor Korošcc bodi iz kraja v kraj — povsodi se laliko prepriča, kaki zelo ie padel klerikalizem. Morda je ta pc 1-uk za drja. Korošca dober, ker j;a bo naučil skromnejšega vedenja. v Polomijo narodnih sccijalistov v Slov. Bistrici. Preteklo nedeljo so vprašal kanonika Kadraha, ali žali' sklicali narodni socijalisti v Sloven njegovo katoliško čustvo tudi dej- sy Bistrici svoj shod, za katerega so stvo, da je naša kraljevska dinastija naročili dva (v ostalem neznana) pravoslavne vere./ (govornika Oba govornika sta sicer Predlo«- kanonika Mdraha, da se jako točno prišla na zborovanje, kjei ta učiteljica Srbkinja odslovi, je bil pa nj bilo niti enega človeka. Čakala odklonjen z veliko večino, za pred-, ^ poldrugo uro, potem pa sta jo Ion »o glasovali Mmo natzoli kato- odkurila °S!ovenska Bistrica ni za liški duhovniki, drugi klerikalci pa, poizkuse iralkontentov. so glasovali proti. * v Kandidatske liste na Štajerskem. Ta doffodck je jasen dekaz, da pri- v ponedeljek je predsedniku okrož-haja hnjskaufe proti Sibom in pra- ne^a sodišča v Mariboru predložila voslnvjn edinole iz katoliških duhov- deputacija demokratske stianke, ob-niskih krosov, ki izrabljajo versko razliko v svoje nizke strankarske svrbe in kupeujejo v narodu z verskimi čuti. Tudi v Srbiji je že precejšnje število &lovenskih učiteliev in učiteljic, ki so katoliške vere, ali do danes se ni spozabil niti en Srb tako nizko, da bi nastopil proti njim. Tako nekulturnega eina zmožni so isti katoliški duhovniki, ki so jim sicer vedno polua tista o balka-kanizrau. Spomnimo se pa samo malo preteklosti in vprašajmo, ali se je v bivši Avstriji našel kdaj iu kie kak katoliški duhovnik, ki bi v kranjskem deželnem šolskem svetu protestiral proti temu, ko je avstrijska vlada nameščala po kranjskem nem-Ske profesorje protestantske vere. Seveda, takrat smo živeli v Avstriji, danes pa v Jugoslaviji l stoječa iz prof. Voglarja, dr Kodar-mana, dr. Lipo'da, dr. Reismana in Trohe, kandidatsko listo demokratske stranke za štejerrki volilni okraj v 263 izvodih. T .ista je bila uvrščena kot tretja z državnimi barvami kot znak demokratske stranke. Prva je predložila kandidatsko listo klerikalna stranka, drugi narodni socijalisti in četrti socialdemokrati. v Kako agitirajo klerikalci. V Mariboru je govoril gospod Korošec (če smemo verjeti dopisnemu uradu) tokrat precej korektno o vojaškem vprašanju. Kaj pa govorijo o tem njegovi ljudje, nam priča poročilo, ki smo ga prejeli iz Bele Krajne: V Semiču je na nedeljskem klerikalnem sliodu govornik protestiral celo proti temu, da je nastanjeno po vojašnicah v S'oveniji tudi srbsko vojaštvo: »M i smo zidali kasarne za naše fante, ne pa za umazane Bcdkan- e!« To Ijavljenja londonskega pakta, 'talija ;e samo še čakala na \\ ;!sonov neraz v Ameriki in potem takoj formirala se-st;>ncV v S.nti MargiPritl Jugoslovanski delegati so bili postavljeni pred alternativo: ali sporazum ali pa londonski p«kt. Moralo se je rešili, kar se je da!o rešiti in Jugoslovani so pristali na sporazum! — Da-li bo pa ta sporazum trajne vrednosti, dvorni sam „L* Homme libre" in v pulkrcpitev svojega dvoma navaja znani Cle-Tenceaue-jev izrek: Med pravico in nasiljem ne more i ti spora*un-a + Spor zaradi naše severne meje. Kfkcr znario je zaradi mejne črte severno Maribora nastal med našo in avstrijsko delegacijo spor, zaradi katerega bo sedaj odočal vrhovni svet v Parizu. Avstrija zahteva vse ozemlje severno Leiteriperka, tako da bi bila avstrijska meja oddaljena le par streljajev od Maribora. Avstrijci, ki so dosegli s svojo vztrajnostjo, da se reši'ta spor v Parizu in ne na Ii-u resta, so pričeli sedaj ostro d:p'omatično ofenzivo proti nam, pri čemur jih podpira posebno Italija. Italijanski delegat razmejitvene komisije je odpotoval v Rim, japonski in francoski pa sta odšla v Pariz. Avstrijci sedaj agitirajo v spornem ozemlju med ljudstvom z veliko živrbnoc-tjo. ^Avstrijske težave na Koroškem. Avstrijska uprava si er že dosti dolgo posluj i na koroškem plebiscitnem ozemlju, ali tega nikrkor ne more doseči, da bi iz tega ozemlja napravila res avstrijsko pokraj no. Avstrijskih kron še vcd io nihče ne mara, za vsako reč se zahteva plcfilo v jugoslovanskem denarju, z* avstrijske krone ne proda kmet ničesar iti tudi delavec zahteva plačilo v jugoslovanskem denariu. Noši ljudje se čisto nič ne bojijo priznati javno, da so glasovali za Jugoslavijo, nasprotno, oni to pri vsaki priliki na-glašaio; mnogi, ki so glasovali za Avstrijo, se pa že kesajo in tega tudi ne prikrivajo. Bodo pač križi in težave na Koroškem! • Avstrtjska agitacija. Kakor se nam poroča, se vozijo po zgornji pesniški dolini, Kungoti, Paču in S večini razni zagrizeni Vsenemci, kakor pruski baron Zwi~kl in doktor Nemvirth. Po vseh teh krajih se razširjajo vesti, da pridejo pod Avstrijo. -+- Zakon o redu in rada na Nr^em. Iz Berlina poročajo: Divjanje razrili revolncijonamih so pravi glasovi SLS. Tudi za delavskih ,.roditeljev" 2a časa zadnje uradnike je imel govornik primeren stavke v elektrarnah Velikega Bor-nasvet. Proglasil je demokrate za ]jna. je T)ri;ji;i0 nemško vlido. da je stranko, ki dela samo za uradnike izdala strogo naredbo proti stavkam »Uradnike je treba vzeti trdo v roko in jzprtijam v obratih, ki preskrbn-Preveč pohajkujejo in lenarijo. Vse jej0 prebivalstvo z vodo, plinom in treba obleči v uniforme, da jih bomo elektriko. Naredba prepoveduje stav-poznali, kadar se potikajo po oštari- jn izprtijn v navedenih obratih jah in po ulici, namesto da bi sedeli prcdiio razsodišče ui razglasilo svoje v pisarnah«. I razsodbe. Stavka je dopustna šele tri v Za mir na dan volitev. Objavila sc dni ^ ra^lasitvi razsodbe. Kdor je naredba. po kateri je prepovedano j k prepovednnim stavkam ali ^TJ^SZJ^^&S: izprtijam je stro.o kaznovan denarno dan volitve poslancev za konstituanto. aj. ^ ^^ y 6lufaju stavke aUjstrom -istanom hotel pokupiti bosanske Politične beležke. Volilna borba v Volilni shod priredi danes v sredo ob 7. uri zvečer pri češnovar-ju na Dolenjski cesti Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj za volilce JDS in somišljenike bližnjih ulic in cest X. in II. ekraja. Vabimo nanj vse ondotne somišljenike, da se shoda udeleže v čim največjem številu. v Krajevna organizacija JDS za vodmatski okraj vabi svoje člane in somišljenike na volilni shod, ki se vrši v četrtek dne 18. t m. v gostilni Banko na Martinovi cesti v Volilni shodi J1)S. v kranjskem okrožju so se v nedeljo jako dobro . . ............„,_ _____________ ________ Obnesli. Zlasti v Žireh. Gorenji vasi, niiiustrcki predsednik dr. Vesnič od- varstvo. Tako skrbi trezno nemško in v škof j i loki so imeli lep uspeli. Y Poljanah so demokrati na klerikalnem shodu popolnoma izpodlili eovornike SLS. Shodi so bili tiuli v Bohinjski Bistrici, Višnji gori in v Št Lambcrtu. Tudi v teh krajih ima demokratska misel trdno zaslombo. v Na shodu JDS. v V litiji gori je bil navzoč tudi zastopnik NSS., podpredsednik Zveze jugosl. železničarjev Korošec, ki sam ni mogel Imeti napovedanega zbora, ker ni nihče prišel. Na shodu JDS je moral priznati zasluge JDS, pač pa je trdil, da edino NSS zastopa delavske interese. JDS. pa da je kapitalistična. Tc trditve je ovrgel govornik JDS. z ugotovitvijo, da je edini mezdni po-kret, katerega so dosedaj vodili izključno predstavniki današnje NSS., svoječasna stavka v litijski predilnici, bil mogoč le z materiielno pomočjo JDS. G. Korošec je rekel, da to r i res. Treba, da vpraša svoje voditelje. v Volilni shodi JDS v kozjanskem okraju. V soboto so imeli demokrati jako lepo zborovanje v Podčetrtku, v nedeljo popoldne v Kozjem, zvečer pa v Podsredi- v Volilni shodi drja. Korošca se vršilo te dni po Štajerskem. Medtem ko padajo v Beogradu usodepclne odločitve za naš narod, se član ministrskega sveta bavi v Kozjem, pri Sv. Bol- Prosvefa. — Iz gledališke pisarne. Pri zadnji predstavi »Pohujšanje v dolini šentllorjtnski« si je g. Kralj pri skoku z odra zlomil nogo, odpeljali so ga v bolnico. Vsled tega se predstava »Sen kresne noči« za red C v sredo 17. t. m. ne vrši. Namesto nje se bode uprizoril balet »Od bajke do bajke« za isti red V petek 19. t. m. bo pri predstavi »Figaro se ženi« govoril gospod Eoris P u t j a t a , znameniti monolog, v četrtem dejanju po slovensko. — CIcdsliški Ust št. 10 je izšel z naslednjo vsebino: Spored za 10. teden. — Slovensko narodne gledališče v Mnriboru (M. Skrbinšek). — Si-nfnničen koncert se vrši v četrtek dne 18. t m. v d.orani Uni-ona. Vstopnice v Dolenčevi trafiki, Prešernca ulica. S tem koncertom prične k?pe'nik dr. čerin serijo simfoničnih kon*ertov, katere namerava prirediti v letošnji seziji. Glavna skušnja za koncert se vrši istega dne ob 10. uri dopoldne v dvorani »Ur.ion«. Glasbeniki se k skušnji vabijo. — Zrnje, mariborski kulturni vest-nik št. 5, je izšel s sledečo vsebino: J. B.: Žerjavi. — šetnja (pesmi). — Po!enčan: Predrefonnacijska doba nrše književnosti. — Dr. M. St.: Nekaj o razvoju gledališča. — V. Co-tič: I. umetniSka razstava v Mariboru. — Vesti. — Hepertoire. — SlovsnsVa narodna lirika. Izbral in uredil Janko Glaser. V Ljubljani 1020. Nagnila in založila Zvezna ti skarna. 144 strani (Narodna knjižnica snop. 25—27.) Cena broširani 25 K, ve7p.ni 30 K — Bogata Štrckljcva zbirka slovenskih narodnih pesmi z obširnim znansivnim aparatom ni mogla najti med občinstvom pravega umevanja; saj še niti znanstveniki niso začeli s proučevanjem te dragocene zakladnice. In vendar je narodna pesem najintimnejši izraz narodove duše! Zato pozdravljamo Glaserjevo spretno u-rejrno antologijo, ki skuša pokazati pred vsem to, kar je v naši lirski narodni pesmi lepega, pokazati io od njene estetske strani. Kot nekako pokrajinsko ozadje podaja zbirka najprej nekaj slik iz narave, tem sledijo otročke in pastirske pesmi, nato pesmi o ljubezni: hrepenenje, vasovanje, nezvestoba, smrt enega izmed ljubečih, ločitev, tožba po oddaljenem dragem; v zveri z zaljubljenimi, a deloma že samostojne so vojaške; za t&ni se vrstijo pesmi o ženit-vi, o zakonu, nato o smrti; končno so obredne pesmi, napitnice in kot zaključek nekaj pobožnih. — Kar je nastalo med narodom, pojdi zopet med narod! — A. S. Puškin: Pikova dema. iv slovenil dr. Vlaao Borštnik, fatisnila in založila Zvezna tiskarn?. l iub-Ijani 1920. 54 strani. Ce;ia broširani 10 K. Junak novele, nemec Herman, je označen z istimi lastnos.tni. ki jih vidimo in čutimo še dandanes pri iem narodu: varčnost ki prehaia že v skopu-štvo; .nohiop p denarju -t'"tn jj'iku. Kar se tiče forme, je ostal Mole v svoji novi zbirki skoraj isti; odlikuje ga ist? ljubezen za klasičr.e r*- ista s!m-patija do lepega verza in zvenečega jezika. Kar se pa tiče idejne strani Mcli-tove, se je v trpljenju vojne in ujetništva poglobil m uravnal. Ta knjiga radi vsebine in doživetij ne bo zanimi( va samo za one, ki ljubijo lepo pesem, radi bodo segli po nji posebno oni, ki so trpeli v ujetništvu iste muke kot pesnik ki jih je meta'a usoda pa tujini in jih po dolgih blodnjah zopet vr?la domovini v naročje. Marsikdo teh bo našel v ti zbirki to ali eno že >jzab'icno trpljenje, in kakor knjiga spominov jim bo. — Knjiga ie lepa opremljena, tiskana na lepem papirju ic dela za.ižni-štvu čast * Zaključna beseda. Nagnal sem ,,Novo Pravdo" pod klop, ko sem po zval predsednika NSS naj pred prila mi in jasno pove, kaj ima očitati ne poštenega „Jutru". Narodno-sccijnlni borci za čiščenje javne morale so r.a to pričeli obrekovati mene osebno. z<> pet na način, ki je bil dosedaj mard? pri divjakih običajen. Na prvo nami gavanjc, da je „neki — mer" v zvtfzi z neko zloglasno banko, jim je ..Jutro" odgovorilo s primernim protiuoarrem Lopovščina pa se nadaljuje. Sedaj je neki -mmer z nekim -ranzom pod mini- , - • - , .. V i - I šume. kar da so pošteni ljudje pravo izprtije ima vlada široko polnomoc, j fnL £>otična ^dL dr. da zagotovi zasilno obratovanje. De-- y v?rn- 6hranlbi pri dobr;h prija -,x. . .. ... . lavei — „stavkokazr v imenovar.ih le]jih narodnih sociialistov. Ka«šnc + Narodno predstavništvo. Ko p obratih imajo zauotovlieno popolno sredstvo ima člevek, ki noče takoj ra inistrski pred:.ednik dr. Vesnič od- varstvo. Tako skrbi trezno nemško biti revolverja proti takim lopovom? hajal v Italijo, je izjavil predsedniku delavstvo za .,red in rad-' tam, kjer Ali jih naj tožim? Gosood cd'rovom i začasnega narodnega predstavništva je t0 v blagor države in prebivalstva urednik bo dejal: nisem bral, ali pa ga dr. Vukčeviču, da po odzivni poslan- potrebno, ker so zaveda, da je edino bodo nagovorili, reci. da boš že pred cev Ln po danr.šnjem stanju stvari ni dei0 ohranjujoča in realna moč. P°(roto P3Vcdal- J« ^ —* — ..j.^is -----j--------- - ....... roto, nesramno natolcevanje se ao mi- rilo naprej, postalo sigurno dejstvo", čez tedne ali čez mesece pa !>-•> prišel g.odgovorni pred sodišče in dejal: saj r.isem mislil drja. Kramerja". V prvi aferi z .Jutrom" sem skušal pripraviti predsednika NSS Deržiča do tega, da stvar razčistimo pred sodnikom. Zaman. Skril se je za ancn;mnost ga revolver-žurnalista. Ali gg naj sedaj drugič opozarjam na primitivne dolžnosti častnega človeka? Ne. Dam mu dru^o nri'iko: g. Deržič. Vi ste odgovorni za pisavo „Nove Pravde". l*o-zva'i smo vas že zadnjič, da nas v tieh dneh pred pričami obtožite nepoštenih aH koruptnlh dejanj. Vi trgn niste storili. Zato izjavljam, da ie tako ravnan e breziastm in nepošteno in sem pripravljen to pred pričami kjerkoli ponoviti, da Vam tako dani priliko me tožili zaradi razžaljeuja časti in v obravnavi spraviti pred sodnika vsako stvar, v kateri sem se kot politik a'i kot ilovek na nepošten ali nekorekten na t in okoristil na Škodo driav-rtih ali javnih ali privatnih interesov. Sedai imate besedo, ako nočete, da ostane n Vas žig obrekovalca. — Doktor Albeit Kramer. * Zakon o univerzah. Minister prosvete je odredil sestavo posebne komisije, obstoječe iz vsetičiliščnih profesorjev. ki naj izdela zakon o univerzah. več potrebno skli:sti narodnega predstavništva. Dr. Vukčevič je včeraj zopet posetil ministrskega predsednika zaradi informacij, ali še ostane pri onem mišljenju. Po vsem kaže, da do sestanke ustavodajne skupščine ne bo več sej narodnega predstavništva. -f Sporazum v Sanii Margheriti. Francosko m angleška čas«—' 'c i? Io jugoslovansko i'a'i'anski sporrz m z zadoščenjem na znanje in konitatule, da je tako odpravljeno vprašanje, ki je razburjalo vso evropsko javnost in bilo nevarnost novih konflktov v osrednji Fvropi. Francija in Anglija rta želeli neposreden sporazum, zato nista niti na eni niti na drugi strani podvzeli nobenih korakov niti posredovanja, n obenem izjavili, da prizna'a vsak ne-nesreden «-poraram Ker je sedaj tak sporazum sklenjen, ne preostaja niti Angliji niti Franciji drugega, nego ta sporazum vzeii na znanje. — F.dino „L' Homme libre" se o sporazumu izjavlja skeptično in navaja kratko pred-zgodovino istega. Potreba rešitve jadranskega vprašanja se ie povdarjal.n na sestankih Giolittiia z I.lovdom Oe-orgeom in Millerand^m, k:er sta oba premijera izjavila, da pristajala na vsak neposreden sporazum, .'ko bi pa do tega nc prišlo, tedaj bi bile Italiji Komisanjat v Saraj.vu. Občinski odbor v Sarajevu je v soboto sklenil, da korporativno poda ostavko. Do ostavke je prišlo zaradi tega, ker večina odbornikov ni soglašala z zahtevo muslimanov, da predsednik občine mora biti musliman. Občinske posle bo začasno vodil komisar. 4- Novi kardinali. »Riječ« javlja iz Beograda, da bodo še tekom letošnjega leta imenovani novi kardinali, med njimi tudi en Jugoslovan, in sicer najbrže zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. +- Mednarodna konferenca za ureditev razxer med nasledstveaimi državami. Italijanska vlada je dala inHjativo, da se med nasledstveaimi državami skuša doseči konvenciji glede izvršitve člena 265. mirovne pogodbe z Avstrijo- Taka konvencija bi se n. pr. tikala sledečih vprašanj: Pravna pomoč, izdan je prepi sov in aktov, prosto izvrševanje obrti, trgovine in industrije na teritoriju druge države, reguliranje obvez, nastalih še pod Avstro-Ogrsko, plačilo invalidnih rent, bolniških podpor, pokojnin uradnikom in oficirjem, dvojno obdačenje, krošnjarstvo. Konferenca se ima vršiti v Rimu. Liv.bljana, 16. novembra. Beograiska univerza je že nomi^ira'a net članov za to konvsijo. Ko določita ie ljubljanska in zagrebčka univerza vsaka po pet članov, bo komisija ia.oi oriče'a svoie delovanje. * Francija vojvodi Mišica. O priliki ivojnega francoskega praznika: dve-tetnice premirja in petdesetnice tretje francoske republike, je francoski poslanik v Beogradu viconte de Fontenay v sprem?'vu fran: 'da častnikov, ki se nahajajo v 3eogriu«, ibiskal v sanatoriju Vračar vojvodo Mišica, ki se tamkaj zdravi. Viconte de Fontenay je vojvodi izjavil, da je cilj obiska, „da vojvodi sporoče, kako se Francija zanima za stanje sla. .r^a 'joinika in da se ona, slaveč dveletnico zmage bolj kakor kedaj spominja s slavo ovenčanega voditelja srbske vojske, ki se je borila in trpela ramo >b tami 3 Francijo." • Vojaški glasnik. Ministrstvo vojne in mornarice bo še tekom tega mescca začelo izdajati .Vojnički glasnik", list, ki bo namenjen vojakom in bo imel vzgojno-nacijonalnf značaj. LTrejeval ga bo peseben odbor pod p.cdsedstvom ^eneralšfabnega po!kovn'ka Petra Markoviča. Izhajal bo dvakrat na mesec Sodelovali bodo častniki, podčastniki in vrel:' " in morna * Naš kovan drobiž. Prva pošiljka našega novega kovanega drobiža, ki se izdeluje v avstrijski državni kovnici m Dunaju, je dospela v Beograd. Do konca tekočega rr-^ccn dospejo še večje ko liČine. ki pridejo takoj v promet Novi drobiž je izdelan iz posebne kovinskt ;niesi. ki se imenuie . Tarna". Vsega skupaj je narečeno 30 mi'i;onov dinarjev nominalnih, in sicer: 12 mili;ono\ po 25 par, 10 milijonov po 10 par in 8 milijonov po 5 par. Napis na novcih je v cirilici in latinci. Odgovaijajoča kronska vrednost ni označena. • Novega ministra železnic dobimo v osebi g. Deržica, tako vsaj govore po raznih sestnnkih narodno socialistični agitatorji, češ, Deržič bo v novi konstituanti edini strokovnjak za železnice, on kot železničar bo imel edini srce za železničarje — torej logično, Deržič bo v novem kabinetu Korošcev naslednik. Perverzne fantazije Deržičevib agitatorjev so napravile vtis menda edino pri direkciji Južne železnice, katere ideal bi bil, da je njen uradnik istočasno kralje vsici minister. Ni čuda, čc vodstvo tega podjetja podpira Dcr-žičevo kandidaturo celo s »Fra (kartami! * Klub učitdjslva iz tnscdencqa o-zcmlja je poslal generalnemu civilnemu komisarijatn za Julijsko Benečijo v Trstu protest proti ra2pisu reč defihitivnib učiteljskih mest v goriškem in jiazinfckom političnem okraju. Učiteljstvo, ki si je že za biv?e Avstrije piitlobilo pravico dc- slavije in Grške. Ta vest je romala preko zagrebškega ..Jutranjega lista" v ..Berliner Tagblatt", iz tega v dunajski „Wiener Jagblatt", iz tega v pe-štanskj „A Nap", od tu v aubotiški „Baczmegyi Naplo", odkoder je to vest kakor originalno iz Berlina prinesla na čelu lista zopet beograjska ..Tribuna" po petnajstih dnevih, češ naša vest se potrjuje iz Berlina. * Za ravnatelja državne trgovske akademije v Ljubljani je imenovan bivši profesor na mornariški akademiji na Reki dr. Ludevit B e m. * Trgovska akademija v Ljubljani. linitimosii na predmetnih, sedaj raz- Od mnogo strani nam prihajajo pisanih mestih in ki jo v sedanji vprašanja, kaj je s trgovsko akade-Juliiski benečiji rojeno in pristojno mijo. Morrircli smo se in dobili ter se se danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, zahteva razve-Ijarljenja tega razpisa. Svoj ugovor očlanja m spodaj navedeno razloge: l) omenjeni razpis te jc Izvršil ne- obvestilo, da se vrše vse predpriprave za otvoritev, čim bodo največje težkoče (glede prostora) premagane. bo akademija pričela s poukom. Upati je, da se to zgodi v upravičeno in brez pravne podlage kratkem. kajti prizadeto učiteljstvo, nahajajo- * P" Podsredi so pričeli pred par če se še vedno r besunetrn, se je od- tedni kopati cm premog, ki je jako teenilo tem svojim, sedal razpisanim kp in baje boljši kakor raj ienburškt definitivnim službam na višji ukaz, Dosedaj je zaposlenih v rudniku 60 t. j. ali vsled vpoklica pod orožje, delavcev večinoma domačinov, ali pa vsled evakuacije, ipd. 2) Po- * V S.ovenski Bistrici so te dni zneje, ko je Italija zasedla pred- -"tirali krvoskrunstvaobc.n- metne kraje, ie njena uprava le stik-Skega tajnika, znanega nemškutarja cosivno in posameznim bejrunoem do-, Puscnniga. _ . , ...... . voljevala povratok. in pa pozvala in-1 * .UboS< Jivr ?vj Jtahjani name-di tam rojeno in tja pristojno nči-/avajo na čast. tip vem Triglavskem tcljstvo, naj se vrne na svoja slnž- POJorju po:-tav.h velik spomenik bena mesta Nasprotno, komisarijat svojemu kralju-prithkavcu. lo idejo je celo odrekal temu nčitelutvn zo-\ * bister ™ osvobojene petni sprejem v službo, oziroma ea !;™je Salata m Italijan, so jo sPre-odslnvljal v eni ali drnci obliki. Ko- Ustnim teatralicnim entu- misnrriat naj torej, prerlno podeli 211: zc,°/1'1 .. , . ... . _ predmetna mesta drneim, pozove , f Sokolski zM v Osjekn. Za pn- ree n^dno-ti in pravice odsluženih hodnje leto na Vidov in Petrov dan jeno in pristojno učiteljstvo. ki se popravlja se^v Os^kii pokrajinski Je Ji vrniti domov, nazaj na r.je-ova sokolski zlet. Ob,igatno bo sodelovalo dcfiniiima mesta ter mu zajamči »dem ŽUP. ostale P?, ncobh*atna rse ndodnosti in pravice odsluženih 'Imenovanja. Finančni svetnik let. Rcflektantom naj določi za po- Evald Hovanski je imenovan za vratek primeren rok, ki pa naj ne Rafeinika držaja stanovanjskega bo daljši od šcMiti in nc krajši od UT*d* v v, 6: cinovnem dveh mescccv. Toliko na znanje vsem F?2r,ed3 v,sil gozdarski komisar inž. prizadetim tovarišem in tovarišieam;:Karl. Tavčar v Ljubljani pa za drnge rojake « zasedenega ozemlja gozdarskega sveto,ka. Ivan Selan pa rabimo, da 6e nam prilrnžijo, kadar nastopimo pot v zasužnjeno domovino. * Proti redu in radu. „Osrednji Odbor društva zr.firbnega nradništva" sklicuje za jutri v sredo protestni shod proti nameri osrednje vlade v Beoarndn, ki da hoče z zakonom o in Franc M e j a č sta imenovana za asistenta pri statističnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Tivb,;*mi. * Naši ameriški izseljenci imajo neprilikc v Trsi u. Nujno potrebna je sclidna in točna kontrola nad ameriškimi izseljenci od strani državnih , . , . ... . , oblasti. Naši izseljenci vjrorabljajo red« in radn - zasužnjit, privatno ^ ^^ K ^ Am0riko. nraunke! Mi tono veoraj objavili —, T /j«,a. T določbe načrta ( ki je ostal načrt!") preko Trsta (drnžba Otinflrd Line in Consulieh Line") ter ena preko tega zakona in vsakemu kdor trezno ]Iavra_ ICak?n;m kr;.Wim. naravnost •..... ' . „.., • o burnega poročila iiisroeiovan&Kcfff iignrafija tiaivec-i.a ^n li ntoro- d ^ T ■ mM 5ov. Jnaroslavija ie hotela storiti, kar y E hl ]a?tnih opa. storili j« rancia m Anghj^kar e .{h Jn ; (leistrih sWe ^ medla s^jal^ticna ^cmeija skli- ^ ^ alc(lpt>: n sateln protes.no^ shoda ^k , Qy J. ^ M ,o da lih ho,.6 Beograd prodati kot ^ Trstu na cedilu ter jih sužnje kapitalizmu! Jasno je, da gre » žločins Wv»knft hujskanja proti sprejet, na krov «= državi. Gospod,"e Hiter in tovariši j? P*™} prenapolnjen 2) V (priitiii narodni soeijalci!) pozi^j .^sh, o.tai.m potnikom ^ilba noče i- - : .. „„; izplačati listka, da se vrnejo domov; Si čudo, da jo liujskajoči letak, ki, 1 istn osta.i potniki podajo k Ili.cr in tovariši razširjajo tiskan ^.c-ajno žrtev temnih cbmentor. f Zadružni tiskarni gospoda - slučajev, ca so bih ti rc- Lm Prepričani smo, da se pri- ™ži okradeni do zadnjega vinarja. va inradni tvo ne l>o v4edlo na lim'f) Smnljm anentje ™a°vana,0 le SczvUS Uitatdrjev in da bo cd- <« vlrcajo nn kak , . , i0 ki pa jih odpel/c r Afriko ah v kako klonilo prireditev, katere namer ]C ^^ ko!on;jo_ Tcki slnfaji so snilo. V takih slučajih se začne nabirati v večjih kotlinah, zaradi nočnegr nemotenega izžarivanja linije mrzel zrak. v katerem se "nnalu imto znčne zgošievati vodena čara v obliki megle. Megla napolni na nrvkotl'nc, nate zav?ema vedno vetje dimenzije v dolgosti in višini. Preteklo nedeljo se jc dvigala do 800 m nad morjem; preplavila je zaradi tega celo gorenjske in dolenjsko ravan. Dočim 80 uživali v večjih višinah ves ta cas najlepše soln-čno toplo jesm«'v, v«*1" k-r imeU prekrasen razgled na sf^aj ležeče velikansko megleno mor|e, «rr,o se v Ljubljani skoraj udnšili v gos'i in t^n' megli, ki se ie vztrajno drsala no£ in dai< dc današnjega dne. Danr< so se pojavili nad meg'o topli jn->"07a-padni vetrovi, ki so v na;kraj«em času raztrgali in razpršili nadležno megleno p!ast. Prihodnji čas se nam obeta zopet top'»jše vetrovno južno vreme brez megle. * Poiiprrno dmštvo za revne dijake državne realke v Mariboru ima svoj redni obrni zbor v sredo ob 17. uri v posvetovalnici državne realke. * Omejitev prometa na Donavi. Vsled nizkega stanja vode je beograjski bredarski sindikat pris;lien, da omeji zimsko plovbo na črti Beo-e;rad-Radujevac. Omejeni promet je uveden na Črtah Beograd-Baja, Beograd-Gradište in Beograd-Sege-din. — * Vctik požar v Račjem. Dne 11. t m. ob 20. uri je izbruhnil pri posestniku Brglesu ogenj, ki se je v tre-notku razširil na gospodarska poslopja posestnika Trnkota in Pavnia-na, ki so bila s senom vred upepeljena. Razen domačega gasilnega društva je došla pomoč tudi iz Maribora. Po velikih naporih se je og-njegascem posrečilo ogenj lokalizi-rati in trko rešiti vas. * Trčenje vlakov. V noči od sobote na nedeljo je iz Zagreba proti Bakru vozeči osebni vlak na postaji Jaški zadel v tamkaj stoječi tovorni vlak. Lokomotiva in trije vogoni so poškodovani, 1 oseba ranjena. Nesrečo sta zakrivila vlakovodja in kretpičar. * Nenadna smrt 781e«nega pokojnega stražmojstra Franca Cizer|a iz = Južna železnica nam pošilja zapisnik interministerialne komisije, ki sc > v Mariboru pečala s predlogi, kako odpraviti zastoj prometa. Iz zapisnika izhajajo sklepi, ki nalagajo carinski ipravi pomnožitev činovnikov, železnici •a vel novih naprav, ki bodo redno carinjenje še le omogočile. Ze iz tega izhaja deljena krivda carine in južne žc-'ezn'ce. Znana izjava češkega strokovnjaka Lankala, ki je podčrtal krivdo >?n<* železnice in iz:avil, da bodo Čehi voriii čez Madžarsko, da se ognejo Mariboru, s priposlanim zapisnikom *al ni ovržena. Lankaš je pač bolj nepristranski kakor kak g. Deržič, ki kar pnsk^i, ako si kdo upa tudi južno železnico prijeti. Lankaševe izjave drže toliko bolj, ker ni odgovora na vprašanje, ki ga je stavil v Mariboru, češ, „kaj hočete, carinski postopek je na Češkem skoro isti, kaker Vaš in vendar pri nas gre, pri Vas pa ne". Dejstvo pa je, da je južna železnica marsikdaj postopata zeto brezobzirno z nami. Tako je n. pr. pred nekaj tedni čakalo toliko in toliko sto vagonov blaga na prevoz preko meje. To blago da se bo v Avstriji razprodalo javnim potom, ker se prevoz preko meje baje ne more dovolit' radi nakopičen'a robe v Mariboru in na Teznem. Par dni kesneje je ravnateljstvo izpraznilo Tezno praznih vor. in dalo dovoljenje za blago, ki je zaostalo v Avstriji. Ako bi blago polagoma prihajalo preko meje. bi carina že poskrbe'a sproti za povečanje poslovanja. Na ta način pa so stranke prišle neupravičeno do plačevanja visokih stojnih pristojbin. Seveda je sledil zopet zastoj na železnici. Taki manevri so zelo opasni za naše gospodarsko življenj®, to so potresi za celo državo. In če sc uprizore namenoma, kei hoče kdo nekaj dokazati, pomenijo sabotaže na državi, dasi tudi se r.e more govoriti, da se je izvršila v zlem namenu. Tudi v tem vidimo Dcržičev duh zaletelos*«. ki r.e more in ne sme vladati naee jnžne železnice. = Cene kože in usnja. Iz Zagreba nam poročajo: Komaj opazijivo a tim sigumejše padajo nenaravno zvišane cene ne samo pri nas, ampak tudi na svetovnih tržiščih. Vzrok je iskati v pomanjkanju premoga, v naraščajočih plačah, a ne nazadnje tudi v oslablje-in kupni moči konsumentov. Tako jc cena 45 K za kdogram ne samo nomi Maribora, stanujočega na Miklošičevi: nalna, ker bodo mnogi radi prodajali cesti ŠL 4, je v ponedeljek dopoldne j tudi izpod te cene. Glede izdelane ko- _ .t . I ____1_____A .LI.?_I __ _ _- ..1.. S. _ 1_* J.---a S • i»Mj>i,tn izseljenci. Kakor znano, ameriški konzulat nc dovoli vizuma bivšim avstro-ogrskim državlianom, če se ne izkažejo, da niso bili v vojni prott' antanti. S takimi potrdili se pa sedaj gode cntlne manipulacije, katere rjodpirajo gotove potovalne agenture. • Kov okrajni šolski nadzornik. Ker ie ekrajr-i šolski nadzornik za črno-mcljski okraj, Barle. zaradi bolezni od stopil, je imenoval minister prosvete « nadzornika bivšega ravnatelja pii-pravlmhiice za srednje šole v Irstu. Miroslava Pretnerja. sedaj ravnatelja :ianjšinjske šole v Ljubljani. • Ljubljanska megla. Od 11. do 16 t. m. je pokrivala Ljubljano in njeno "Lolico gosta, nepredirna megla t.jen o ostanek in obstoj so rfflotročilj razni •jgodni vremenski pog<-H. Pred vsem se jc dne 11. novembra ahnos.era popolnoma umirila, prenenall so docela severovzhodni vetrovi in nebo se je zja- po______________„ . Jeccnice, Anton Knez in Srečko Andrejčič, Maribor, ter Karel Jug, Ljubljana. Za po ic kancliste pa: pis. pomočnik Lavosl. I. i p u ž, Maribor, pis. pom. Adolf F i n k, za Ptuj, pis. pom. Fran Ramovš zz p tir!, ter narednika - vodnika Anton Ju V ca in Rudolf M i slej za Ljubljano. * An.tlf-befi ne morejo potovati v Ameriko. Zastopstva Zedinjcnlh dr mv načelno odrekajo vsak vit im na potnih »istih, ki so izstavljeni za analibbtte. V Trstu so se pred vkr-fc^ieo, dogodili slučaji, da je ameriški zastopnik take potnike odločno odkloni! !cr jim zabranil potovanje. • Čudna pota. Beograjska ..PravdV javlja, ,1.1 |e radikalna »liiVuP.r povod« m smili grškega kralja .znus.i la vset o personalni uniji izmed Jugo- zadel mrtvoud in je obležal na mestu mrtev. * Tatvine zimskih sukenj. Tatovi, :pecija!isti v tatvinah zimskih sukenj, co izvršili v zadnjih dneh po ljubljanskih kavarnah več tatvin. Ob večernih lirah, ko so kavarne prenapolnjene gostov, je treba paziti na garderobo. * Nenavadne tatvine. V Ljubljani in ljubljanski okolici so se pojavili tatovi-speeialisti, ki so se vrgli edi-nole na usnje pri kočijah in vozičkih. Policijska in orožniška poročila javljajo, da ti tatovi režejo s kmetskih vozičkov usnje. Ta posel jim je zelo olajšan, ker so vozički in kočije običajno shranjeni v nezaklenjenih gospodarskih prostorih. Zadnjo noč ro n. pr. tatovi trem posestnikom v Črni vasi porezali usnje. * Pomladno vreme v Dalmaciji. Iz SpKta poročajo, da j; zadnje dni nastopilo pravo pomladansko vreme v Dalmaciji, solnce pripeka m na nekaterih krajih se že kopljejo v morju. * Velik vlom v Žalcu. Ponoči dne 12. t. m. so neznani tatovi izvršili drzen vlom v Vizovškcvo manufak-turno trgovino v Žalcu na Štajerskem. Tatovi so odnesli velike množine manufakturnega blaga, zlasti 35 kosov finega angleškega sukna zelenkaste barve, 5 kosov volnenega zimskega sukna, 6 kosov črnegp modernega blaga. Pri tem delu so se krepčali s konjakom, katerega so tudi odnesli 4 steklenice ter okoli 400 kron papirnatega drobiža. Celokupna škoda znaša 182.000 krcn. Orožniki zasledujejo vlomilce, toda do-slei brez uspeha. že trpi domača trgovina pod močnim uvozom italijanskih podplatov, ki se kupujejo po 23 lir kilcgiam, kar odgovarja 115 našim kronam, s stroški carine in prevoza 135 kron, dočim zahtevajo naši usnjarji 160 do 170 kron. Gotovo je, da so te cene ne bodo mogle vzdržati, če se ho i*a!i:anski uvoz vršil še nadalje pod enakimi pogoji. Pri gornjem usnju se vnanja konkutcnca ne čuti tako ter najde domača produkcija trajno dobro prodajo ob nekoliko zvišanih cenah. Kravje usnje notira 260 do 280 K za kilogram, telečje 300 do 320 K, a telečji boks 65 do 70 K kvadrat. Kože divjačine v ceni znatno popuščajo. Kakor v zapadnih evropskih državah leže tudi v Ameriki znatne zaloge. Najmanj je zanimanja za kune. = Zvišanje delniške glavnice. Minister za trgovino in industrijo je Združenim papirnicam Vevče, Goii-čane in Medvode d. d. v Ljubtjani dovolil zvišati delniško glavnico od 20 milijonov na 40 milijonov kron. = Državne vzorne kmetje. Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 17. t. m. objavlja uredbo o organizaciji in ureditvi državnih vzornih kmetij. ICokor posnamemo lej uredbi, je na vzornih kmetijah poleg vzdrževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja doslej že preizkusnih in uspelih kmetijskih kultur uvesti tudi nove: kulturo riža, maka, hmelja, bombaža itd. Razven tega je ustvariti možnost za pridelovanje semenja Kulture na posameznih kmeiijrJi se bodo izvajale po sperijalnem načrlu, ki ga za vsako kmetijo izdela ministrstvo za kmetijstvo in vode. = Nrbava živeža za vojno ministrstvo. Dne 10. decembra 1920. ob * Obsojen kvartopirec. Kakor devetih se vrši v ekonomskem oddel-nam iz Beograda poročajo, je bil pri ku ministrstva za vo.no m mernan-okrožnem sodišču v Bcn-rradn obso- CO prva pismena ponudbena drazo: jen na 15 let tožke joče Borislav Za- za naoavo teh le predmetov: 1 mu-rie blagajnik železniške direkcije, I jon kilogramov navadnega nza, lC i-;.too ooo dinariov urad- tisoč kilogramov navadne kav.e v zrnu, 500.000 kg navadnega socivja m 20.000 kg navadnega čaja. Ponudbe na te količine se sprejemajo sanic ki je zaisral 400.000 dinarjev urad nega denarja. * Aretacija. V soboto dne 13. t. m. :e bil aretiran v Mariboru uslužbenec famošnje špedicij9ke tvrdke Balkan od 20.000 kg dalje, tako da se tudi Rudolf Vrečko. Mladenič je vzbu'nl j manjši kapitalisti lahko udeleže te pozornost z neprestanim popivanjem in j nabave. zapravljanjem denarja, vkljub temu, da je imel samo 800 K mesečne plače. Oškodoval je tvrdko s potvorjenimi podpisi za 65.000 K. Ko so mu pri'1 i na sled, je skušal pobegniti, a i« prišel še pravočasno pravici v roke. Trošarina na vino in mošt. »Uradni list* objavlja v št. 152. pre-uredbo pravilnika za izvrši iev dolo čil o trošarini na vino, mošt in sn Banka za trg. ind. . . 435 437 Hrv. eskompoia .... 1675 1701 Banka Brod na Savi . . 275 28*1 Poljedelska bar.ka ... 120 127 Trgovinska banka ... «70 275 Jadranska banka ... l'J0> Jugoslavenska banka . . 650 655 Ljubljanska kred. banka . 9-0 1 00 Narodna banka ... 710 Prva hrv. štcdionica . . 9500 0555 Rcčka pučka..... 570 050 Stov. eskomptna banka . 680 Srpska banka .... f80 S)00 liksptoatacija drva . . 1400 1625 Goranin...... 9j0 1000 Narodna šumska ind.. . 900 D15 Ciutman...... 21'O 2125 Slavonia...... 1300 13-'S Zagorska šumska ind. . 600 640 Beograd, valute: funti 125, franki 215 do 217, dolarji 36.5 do 36.75, lire 127 do 130, tej i 53.40 do 53.50, češke krone 43, marke 44.75 do 45, levi 33 do 39.50, avstrijske krone 6 50 do 7. Devize: London 124, Pariz 205 do 210, Ženeva 560 do 570, Milan 1-3 do 123. Praga 39 5 ^o 40.5, Berlin 43.5 do 44, Dunaj 6.60 do 6.S0. Efektu A*-«. ,ro:i-k"i «nta ...,,......• M SV ., maitki renta..............16»i Ojfflka kri>n ka .................1-"- V. Avt ri iko to bo po«.......... f»w larike srečke..................S2'0 — ■ r&iitn zavol u trg. in n nitr...... H2J — An.lob.-.nka. .. ............................— h&uKVPiem............................■>»$•— t >.-i5£nski tematska banka . ....... * W0'-- Avstro-0 fska banka............ Z v n.i_r.aka .................- .•izaTitft že................ . * ■ . l.-/na ........................ A'p>n« rr.tao .................lAriO-— 1 'r.,'-ki želpzni inloetr. ..................— Leyr.em. ....................................... Zurich, devize: Berlin 825, Nc\vyork 653. London 2209, Pariz 3770, Milan 2270, Praga 700, Budimpešta 115, Varšava 125, Bukarešta 890 avstrijske žigosane 120. Btiltn, devize: I alija 267 20, 267.80, London 257.20 do 257.80, N=wyork 76.17 do 76.33, Avstrija 22.97 do 2 i 01, Pia^a : 0 do 86.10, Budim-p(."!a 13.73 do 13.77. Pra^a. devize: Berlin 113.75 do 115 25, Dunaj 16.5 do 17.5, Beograd 259 do231, Zagn b 62 do 63, V. rfa-va 21.75 do 22.75, Budimpešta 16.5 do 17 5, Amerika 00 do 91, tgliia 112 do 314. Svira 1114.5 do 1417 5, J>igo 217 do 2-19 Bolgarija 100.75 do 102 25, Lalija 328 do 3 30. Dunaj, ojuijrlni knrzi: Berlin 700 do 705 Eudimpcšia 97 do 9S.75, Bukare-;ia 7S5 do 795, I ondon 1S90 do 1910, M 'an 1910 do 19S0, Ne^jork 550 do 558 Pariz 3212.50 do !2o2.50 Pra^a 595'do 600. 7acreb 400 do 406. \a'u-te: dolar 570 do 630. francoski franki 3187.50 do 3237.50 *vi*—ki franki 8500 do 8; 10. Idi 7.75 do 7.85. Vremensko poročilo. S a a ti Sr "» * — Dan » e 1 VotroT' Nebo m -i- M' \\ | . , G. ■ -3 s o • c » -v. *5. nov < 0' vetra me-la 11 nftv ti. vr k. jaf. ian »e- obt oU. > 16. tov it. ar- 7S a ?> ura 5*4 ft'»rmiina S"7 v->«ip«n«ka r.apo*a in dve le j na to jc letnico smrti enega svojih naj večji h moži sled;.a Bela Gora (1620). Soldakskr — Jana Amosa Komenskega. Tudi pri, le pnd.viala tudi v Fulnek in - a za nas ie znano to ime nalvečjejra evrep-' ??a,a- Zgorela je knjižnica in rckop.ai skega pedagoga, imamo tudi ulice, kise pomenskega. Umrla mu je m* zu.a glase na njegovo ime - njegovo veliko in.dva otirok,a- PcsIel je Komcnski ostal delo pa je širši javnosti malo znano 1 potnik do konca življenja. C*ki Četrt tisočletja po njegovi smrti nam ora(>? 50 b:'» ""rnla"' domovne. Kose kaže njegova ogronna pos>r.\a. ki mcnsky se je z nekatenmr tovariši skn-se dviga visoko nad ono Evropo, ki va P° « ro^h Jan j- nao- šele danes deloma razumeva nicrove,53!. svfJ° . Veliko didakliko", glavno nazore. Na air-rrdanski univerzi. je!sv°ic delo. kjer je ho el podati nesreč-nizozemska akad. mladina proslavila nemu svoiemu narodu m razdiv ani njegov spomin na pes b-o svečan na-j Evropi z novo vzgojo podlago za novo fin - slavnosti so se udeležili zastopniki, srečnejše živine. T-da dunaisKa vla-češke republike: prof. Drt:na je imel j da je poostrila svoje odreobc v slavnosino predavanje: Komensky je evangelikom n Ka 1628. je moral Ko namreč umrl daleč od svoje domovine mensky zapustiti domovino. V težki zi v Amsterdamu in je bil pe':?pan v bližnjem Naardenu: pred vojno so n;:-gov nagrobni spomenik prepeliali v Prago, ker so podrli cerkvico v Naardenu, kjer je bil pokopan. Te dni pa ie odpeljal vlak poseben temeljjii kamen z Mora ve v Amsterdam, kjer mu bodo postavili spomenik.Njegovega jubileja se bodo te dni sp'.>min:a'i po vs?m svet": sni ic Komensky svetoven človek, ki pa je vkljub teiiiu ostal do ?a».'n/t,«ra dilin zvest svoji nesrečni domovini, ki >o ie za njegovega časa zadela kafn^irofa tridesetletne vojne. Komcnsky jc bil rojen na Moravskem pri Oger^kcin jra-dišču. naibrže v Komnu leta 1502. Izhajal je iz vrst čeških bratov, t. j. cvan-gelske cerkve, k; «"> ■> s svojim rVlom in živlier>rcm najbolj približala idealni 4prvofni Kristusovi cerkvi. Zgot'ai je izgubil stariše in je prišel v šole v Pre-rov, od tu pa na nemške univerze Kmalu se je v njem začel razvijati pedagoški talent, pLal ie verske slvari cčne sin svojo ..oporoko enote feško-bratov-' na dan. Mladeniči in možje so prflia-ske", kjer izraža trdno nado. da se bo jali z žalnimi trakovi na rokavih, «'e-vlada češke zemlie zopet nekoč vrnila kleta in žene v črnih pajčolanili, otroci narodu v roke. Oporoka je krasno pre- s črnimi zastavicami. Vsi so se uvrstili rokovanje bodočnosti, ki se je izpolnilo, v dolg sprevod. Osem krepkih mladeni *ele v — svetovni voini. Iz EHvnka ie čev je prineslo tirolsko zastavo, de Komenski odšel na O?rsko k Rakoczv-' kleta pa trakove enake barve Sprevod ju v Blatni potok, kipr je ustanovil šolo z zastavo se je začel pomikali proti in izdal svoj „Orbis p'dus" (svet v zadnji hiši v selu. Prišli so do mesta, slikah), ki je postal šolska knjiga po, Tam jih je čakal župan z ';im vseh deže'ah Celo slovensko pa je ore-1odborom. Jama zija nasproti! Torej vedel pater Hipolit. delo na ie os'a'o zastava, znam.nr živlienja našega, v rokopisu. Komensky se je od tod zo- naj gre v gre1)" S solzami v -I.h so pet vrnil v Amsterdam in je tam pri- oddali mladeniči zastavo v reke župa-pravljal za tisk svoia de'a. Podpiral na, Hiteča dekleta pa trakove Starčki "a ie njegov mecen de Geer. Svo;e do-1 m stare mamice so plaka'e kot otroci, movine ni več videl: umrl ie leta 1670. |2upan položii zastavo v lamo — v Bil je ve';k na«nrotn;k Hab-buržanov, j grob — z besedami: ..Tu počivai, da te zato so bile tudi nie^ove kniige na in-' clvignemo, ko se naši kraji zopet zdru-dpxu. Dandanes v^imo tega neuoog-Jžijo s severno Tirolsko." mi se' je na meji poslavlja! z malo {Hivega moža, ki išče po svetu pomoči j x Izveštajna služba je za časa poga-družbo od rodnih tal in svojega naroda svojo domov-no in f*a vse preganja-j janj v Sanli" Margheriti funkcijonirala da. Odšel je v Lešno in je postal tam nje pi uničilo. V preteklem stoletju so naravnost izborno. Pocebno telefon kn vodja bra'ovske šole. pozn^e na bi?' -' 7f&!e zmagovati njegove vzgoine mi- jn brzojavna centrala v St. Marcheriti „češko-bratovske enote". Izdal je de- sli. Zahteval ie šolo v narodnem jeziku, io ki je nes'o s'avo njer-^vc^a im-na v "az""1' Pouk in pravo met«™ Kom-n-svet. „Vrata jezikov' odprta" je bi'a | sky je največji pedagog, v češki zgodo-kmalu prevedena v vse evropske jezike in celo v nekater- ^ " T..' . jna . . ..... '""to, ki prenstflvnajo naivočie dobe češke zTodovinc. Zato zasluži tudi pri nas svoj spomin. ie se^la tudi v Lr*ro. voiaki so kra' požgali in Kom^rskemu so že drugič zgorela njegova dela v rr'.;_pisih. E> žal je v svet. Prišel je v Amsferdan, od tam pa v Ancrlro (1612), kjpr ie predložil angleškemu parlamentu svoje filozofske načrte. Tet a v " nastal prevrat in Komenckv je o-"M naprej v svt. Povabljen je bil na Švrdsko, ustanovil je šolo v Elb nslci Po svefti. vsled česar se more računati z veliko zmago mehaniške znanosti. X Zlata kača. Vzorno delo starega egiptovskega zlaiarslva se ie našlo o priliki izkopavanja starin v Lahunu poleg piramide dvanajste dinastije. Našla se je namreč zlata kača. ki je krasila krono kralja Sesostra II. kem nemškem vrn^n prnrs\'"*n selu iuž-in je pis^i nova dela. Leta 1648. je bil nega Tirola sadeči oretrcs'iivi prizor: sklenjen westfalski mir. Toda za Cehe j Na vse zgodaj je zapel pri župni cerkvi ni bilo milosti. Verska svoboda jim ni i veliki zvon. Naenkrat pa je spr^n-ni? bila priznana — izTnoni s» niso smeli svojo tužno melodijo in pričel hiti v vrniti. V tej dobi (1650) piše Komen-1 plat zvona. Staro in mlado ie prihitelo je spre;:ma!a ves ogromen novnai?ki material in ga odda;ala radiopos'aji v Rimu, ki ga ie takoi razpošiliala sirom pa^norn-n^nie^ovo tme eno celo sveta, tako, da so bile vse velK.e reJ-':- pravci-;asno informirane o poteku pogajanj. (Op. tired : Tudi uredništvo ,.Jutra" je dobivalo na ta nač:n poročila od svojega posebnega poročevalca 1 X Orjaški zrakoplov. Londonski listi nrinašato iz Moskve zanimivo vest. da je ruski inženjer Maskovič izdelal na-X Pretresljiv sprevi*. Dne 10. okto- črt za zgradbo orjaškega zrakoplova, bra zjutraj, ko j«; bih jn/na Tirolska ki bi lahko prevažal do 1000 oseb s nriHopljena k Palijv sc je vršil ' ne-. hitrestio 60 milj na uro. Motor velikanskega zrakoplova bo imel 21.0001 konjsk;h si! in bo lahko prevažal pri bližno tiseč ton Zrakoplov bo imel več nadstropij, ki bodo v zvezi med seboj potom električnih dvigal. Načrt je odobrila komisija tehniških izvedencev, Narodno giedaliSie. Drama: Sreda, 17. nov.: Zaprto, četrtek. 18.nov.: Cavaillette: Zlata jesen. Izven. Petek. 10. nov.: Beaumarchais: Figaru se ženi. E. Sobota, 21. nov.: Schnitzler: Ljubimkanje. A. kanie. A. Nedelja. 21. nov.: Cankar: Pohujšanj* v dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek 22. nov.:Beaumarchais: Fi-garo sc ženi. C Opera: Sreda, 17. nov.: Nedbal: Od bajke do bajke. C četrtek. 18. nov.: Smetana: Dalibor. B. Petek, 19. nov.: Plesni večer Sent M' ahesa. Izven. Sobota. 20. nov.: Risto Savin: Lepa Vida. C. Nedelja, 21. nov.: Smetana: Dalibor. Izven. Ponedeljek. 22. nov.: Zaprto. Vstopnice, kupljene za predstavi ..Zlata jesen" in ..Lepa Vida" dne 11. novembra t.!., so veljavne za isti predstavi dne 18. nov., oziroma 20. nov. ti. Lastnik in izdaiatelj Konzorcij ..Jutra". Odgovorni ureanik Vit. F. Jelene, Priporočamo domače tvrdke: || Mali trojki in obrtni qhniL poli" me. hiti itjm 4 L Prvovrstni attiie Brusarnicai Vanino Vekosiav, Stari trg 2. Crev!Jar]i i Zupančič Fran, Sv Martina cesta C K loparji i 6nrSiČ Fr., Slomškova ulica 11. Kezee Stanko. Ilirska nI ca 31. Ključaničarji: Kosmač Franjo, Jeranova ulica 5. Lebar & Ttšler, Jenkova ulioa 9. Krojači: Jamnik Anton, Rožna ulica 29. Hribar Josip. Pol lanska cesta 70. Lipovšek Ivan, Pol anska cesta 58. Semrajc Jakob. Gradišče 5'L PuSkarjl: Kaiser F. Selenburgova ul. 6 [11.1.] Skladišče s Balkan, d. d., Dnnajska c 33 {d. p] Sod ar JI: Repič Fr., ?a1oga podov in sodarakegu lesa, vsa popravila Kolizejski nI 18 Špedicija: Balkan, d. d.. Dnnaiska e. 33. [d p.] T; potniki: Puc Drag., Kolodvorska ulica 18. Žensko krojad-voi Medved Rozi, Mestni trR 24/111. [d. p.] Mesar i: Prime Marija, Florijanska nlica 10 Mestni graditelji Treo Viljem, Gosposvetska cesta 10. Modistke: Horvat Minka, Stari trg 21. Stegnar Ivanka, Rimska cesta 10. Trgovine: Oblat Aleks., zaloga čevljev vsake vrste. Sv. Petra eesta 28. Rogelj Marija, manufaktora, Sr. Tetr* ce ta 38. Sandrln J., zaloga usnja, podplatov itd na debelo, Mestni trg 6. Mikuš L, izdelovanje dežnikov, Mestni tre 15. [20] Urar i: Ravnihar Ivan, Sv. Petra cesta 44, Razno: X Centrala drv, Abacljeva cesta 10. Obvestilo. Obre"-iava cenj Ottjcma ce in p. n občin (tvo, ua sprejemava uora - ela in p-'pravil;i po na nižj.h ceo-ro?. 42 K, po pošti K 2 40 več. .Shakrapeare-Ziipantlč: Sea kresno noči, broi. ti K, tea. 28 K, no po t i k Ter: Helik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ia Slovencev, I. ia IL del, skupaj 57 K, po pošti K 2"20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna ul. 8, Knjige so najcenejše darilo. sa 6rkoe'lkar-stvo FZZ.ZP PBISTOU, hotol Ha ld, se priporom Obl. končen, zavod za pokonč.ivanje podnan. mili in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39. , 415 52—3 CmnbnB kilomim 18 K frsriro. noMlja ulllunvs, ro poŠti B. Kiadlp. C »vt t. Dalmaotja. 47.' 3-1 Rnnim rebjooo koutsko p-sno nUjlllll opremo sa kočijo sa dva kO*>Ja. <'onndhe nljaoa. 4«! 4—2 Morsko travo n«di « vetjih in manjših mnotmah po nnj-"i*il repi A. Sutulk, Ljubil^na. Za-•oika eesta au 455 »—S Proda h 10 te.looT star Fokstorlor. UU Kje, pore u Drava »Jutra«. 47- | Roitoristinla, z^r^z t no^r^je in sfr«>j»pi»i*. so takoj sprejme v večji tnjoTski pisarni, onudb« na poitui nred&l št 44. Ce je 4^5 2-1 >'o se*o saliaal oonl oov* Molesa, šivalni stroji ;nre;em«jo se v popravilo dvokelos* la rasni stroji pn BATJELU, LJ-V ' Java. Stari trT »t. as. 3 »2 11 v Raznašalke sprejme takoi uprava ..Jutra". Sodna ulica 6. Naročajte spi e o nas driari: A Melik: Zroflovlaa Srbov. Hrvatov la Slovoaoov. 1. del 15 K, U. del, 1. saop. 21 K, & snop 21 K. Br. Ss?s4is: Hat sadainjl ustava! položaj. On. 16 K. Sokom mtt o Jadranskem vprašanja. Cen« 16 K. 128 1! Po poiti priporočeno velja vsaka knjiga Kl-80 več. XaročiU sp eiema Tiskovna si druga v Ljubljani. Sodna nlloa 6. F' ndalalba nPor kot vo. 47(i 2—1 03 52-20 ČEVLJI na debelo ia na drohon. ne vrste moški, žnoski in otročki, delavski kakor tadi naj finejši vseh vrst po najalijlh dnevnih ooaah se dobijo pn znaoi tvruki ALEKSANDER OBLAT, Liubliana, Sv. Petra cesta 28. Ml m lOšlila o oonttl« po ises krJjeslra. Stekla za ure Tdeh velikosti po znižanih cenah ;ma t zalogi 4T4 2-1 Aloizij Pauschin lr;oT8c t tfek.oa li porcelanom Lltbijaaa. H Ali ste že poslali na-0 f ročnino za „Jptrou f Blagajna tvrdke National Ci6h Resister Co., skoraj novn, št. 412, 58 proda v lekarni na 3es?nfrab. Pojtsiiila il:ijo Ivaa Sotlno, Saro, p. Jeseuloe-Fntlpo.____4 9 Več kolporteriev spre me takoj ■jprava Jalra", Mu nlica šL 6. najbolje vrele se dobi na debelo pri F. Ba&aar, fpecialna pek arija, Mesto pri Inbll al. 425 HRVATSKI DRVOTRZAC iedini .-tru<'ui list n Juiosiaviji. Izlazi svv kng i., it J. i 20 a mjeseca. — fretplata: C»ii'ne K 120 ili 30 din. Suraljaiu naši prvi stručnjaci. — Adivrar inJustrije drva K 20--. Zagreb, St. os.m&yerovs nlloa 6. 431H-5 I Kdor hoče kaj prodati f Kdor hoče ka< kuiiti I Kdor išče službe itd. i — inserira! v .,Jutru" ■ I tfenfia&i ZIiATNA NALIV FERA b predratnog materija]*. Prvorazredna izvedba, sigurnostni snstsv. automat. olovka, vazda z&Mijeaa. Dobiva'n m n svim papirnicama. Tvornica: Edmond Moster i dr., d. d., Zagreli. 445 8—S Avto- mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika 2138-5 garaža in delavnica J. GOREČ Liubliana Gosposvetska cesta 14 Vegova ulica štev. 8.