NKuios plsCsn t gotovim
Leto X., št. 34* <„jutro" xxl, st. 19») Ljubljana, ponedeljek 19. avgusta 1940
Cena t Di«
U*i*itirui£tvo ujuDijano. tUialljeva c
—	Telefon St 3122 3123. 3124. 812&. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1
Telefon št 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2
—	Telefon 9t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
at 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlle: v hiši dr. Baum* »artnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ui. 6. Teiefoe St 3122. 3123 3124. 3125 ln 3126 Ponedeljska izdaja >Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja 00 oošt) prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5- mesečno
Maribor Grajski trg 8t 1. Telefon St 2455
Celje. Strossmayerjeva ul L Tel 68
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
Rumunija odklonila madžarske zahteue
Po skoro celotiočni seji Je kronski svet v Bukarešti prišel do zaključka, da so madžarske zahteve nesprejemljive in pogajanja na tej osnovi nemogoča
BUKAREŠTA, 18. avg. br. (Štefani). Včeraj popoldne je bila seja kronskega sveta pod vodstvom kralja Karola. Poleg drugih članov so se seje udeležili tudi ministrski predsednik Gigurtu, zunanji minister Manoilescu, šef rumunske delegacije v Turn-Severinu Pop in bivši minister Vajda Voevod.	'i
Bukarešta, 18. avg. br. (SDA). Kronski svet je zasedal pozno v noč in je raz pravljal o madžarskih zahtevah. Kakor se izve, zahtevajo Madžari odsto-pitev dveh tretjin Transilvanije s 3.7 milijoni prebivalstva od skupno 5 milijonov. Od 102.000 kvadratnih kilometrov ozemlja zahteva Madžarska 65.000
kv. kilometrov. S tem bi prišlo pod madžarsko oblast nad 436.000 Nemcev in Židov, dočim bi v Rumuniji še nadalje ostalo nad 300.000 Madžarov. Kronski svet je prišel do zaključka, da so take zahteve za Rumunijo nesprejemljive in da so pogajanja na tej osnovi nemogoča.
Sporazum z Bolgarijo ho še ta teden podpisan
Bukarešta, 18. avg. br. (SDA). Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo rumunsko-bolgarski sporazum glede
Dobrudže prve dni tega tedna podpisan v Crajovi, kjer se jutri sestaneta obe delegaciji k zaključnim pogajanjem.
Sofija, 18. avg. AA. Snoči se je sestala vlada k seji. na kateri je določila člane bolgarske delegacije, ki je danes odpotovala v Craiovo na rumunsko-bolgarsko konferenco.
Sofija, 18. avg. AA. (Bolgarska telegrafska agencija). Bolgarsko odposlanstvo. ki bo vodilo pogajanja z Rumunijo v Crajovi, je sestavljeno takole: predsednik je minister Pomenov, člani pa so general Popov, komandant gar-nizijona v Varni, Papazov, bivši kasa-
cijski sodnik, Angelov, glavni tajnik zunanjega ministrstva in ravnatelj Du-bovanov. Z odposlanstvom je odšlo tudi več strokovnjakov in tajnikov.
Sofija, 18. avg. AA. (DNB). Večerni listi izražajo upanje, da bo v razgovorih z Rumunijo prišlo do trajne rešitve Tako »Mir« naglaša, da bolgarska vlada in narod upata ,da bo prišlo do pravičnega miru in rešitve, ki bo zadovoljila vse List »Slovo« pravi, da rešitev spornih vprašanj ne bo koristila samo Bolgariji in Rumuniji. ampak vsem Zaradi tega je nujno, da na konferenci v Crajovi prevladuje razum in dobra volja.
Budimpešta, 18. avgusta. AA. (MTT.) Danes popoldne ob 13. je odpotoval v Nemčijo madžarski kmetijski minister grof Teleki na uraden obisk. Kakor je že znano, je madžarski minister sprejel povabilo nemškega kmetijskega ministra in se je sedaj povabilu odzval. S Teleki jem je odpotovalo tudi več višjih uradnikov njegovega ministrstva. Na železniški postaji v Budimpešti je Telekija ob odhodu pozdravil nemški poslanik v Budimpešti v. Erdmansdorf z vsem osebjem. Madžarski minister bo prispel v Berlin v ponedeljek dopoldne ter bo takoj obiskal nemške uradne osebe. V spremstvu nemškega kmetijskega ministra bo grof Teleki obiskal več kmetijskih naprav.
zavzeli Berbero?
Po uradno še nepotrjenih vesteh so se angleške čete v Somaliji umaknile in prepustile tudi Berbero Italijan om
Rim, 18. avg. br. (United Press.) Po Izjavi obveščenih italijanskih krogov v Rimu so danes italijanske čete vkorakale v Berbero. Uradno poročilo o zavzetju Berbere se pričakuje vsak trenutek. Z zavzetjem Berbere bodo po mišljenju rimskih krogov italijanske čete gospodar vse britanske Somalije, ker predstavlja ostali del Berbere večidel pustinjo brez vsake večje važnosti ter tudi ni naseljen.
Rim. 18. avgusta br (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo snoči svoje 70. službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
V	britanski Somaliji se je velika bitka, ki se je pričela 11 t. m. in v kateri je bila angažirana vsa sovražna vojska, končala z zmago italijanske vojske, ki je zavzela prelaz Jerato v bližini Adadleha. Po petih dneh je bil sovražnik prisiljen umakniti se s svoje utrjene obrambne linije, ki je bila zavarovana z dvojnim pasom hodeče žice in ojačena s postojankami topništva ter težkih strojnic. Sovražna obrambna Linija jc padla, ko jo je uspelo obkoliti z obeh strani. Italijanska vojska je sovražniku za-pleniila velike množine orožja, vojnih in življenjskih potrebščin in ujeto je bilo precejšnje število sovražnega vojaštva. Na bojišču je obležalo na stotine rodezijskih vojakov in domačinov.
V	borbi je uspešno sodelovalo naše letalstvo, ki je neprestano aktivno posegalo vanjo z izvidniškimi akcijami, bombnimi napadi in zasledovanjem sovražnih oddelkov ter še posebej z bombardiranjem pristaniških naprav in ladij v Berberi.
Angleži so v tem času brezuspešno bombardirali Asab in Džidžigo.
Borba, ki se mora končati z zavzetjem Berbere, se nadaljuje. Sovražnik se umika na svojo drugo in poslednjo obrambno linijo. Naše čote so mu neposredno za petami.
Rim, 18. avgusta AA. (Štefani) Bitka v Somaliji je dobljena, pravi »Giornale d'Ita-lia«. Čez nekaj dni bo vsa Somalija prenehala biti sestavni del britanskega imperija. S tem bo zmanjšana tudi pomembnost britanskega oporišča v Adenu. Nova kolonija bo za Italijo precejšnjega gospodarskega pomena, kajti tam je 6 milijonov glav živine. Britanska propaganda se zaman trudi, da bi zmanjšala pomen Somalije in italijanske zmage.
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 18. avgusta. AA. (Štefani). Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile številka 71 se glasi:
V	Somaliji so naše kolone prodirale ob Zeili naprej in zavzele Bulhar. Neka druga kolona je prišla do Lafaruka. Pri Berberi je večji oddelek indijskih čet začel bežati, čim se je srečal z našimi patrola-mi. Neko naše letalo, ki se je udejstvovalo v bojih pri Berberi, se ni vrnilo. V severni Afriki je sovražna mornarica izstrelila okoli tri sto granat velikega in srednjega kalibra na Bardijo. Pri tem bombardiranju je izgubila življenje ena civilna oseba, enajst pa jih je bilo ranjenih. Naši bombniki so takoj izvršili protinapad in se poleg tega borili še s sovražnimi letali, ki so prihitela na pomoč svoji mornarici. V tem boju je bilo sestreljenih sedem sovražnih letal, verjetno pa je, da jih je bilo še več, ker za dve letali še ni popolnoma ugotovljeno, če sta bili sestreljeni. Od naših letal se tri niso vrnila v svoja oporišča. Neka naša podmornica je potopila na Atlantskem oceanu angleško petrolejsko ladjo, ki je imela približno 9000 ton.
ItaHf-snske izgube
Rim. 18. avgusta AA (Štefani) Glavni generalni štab italijanske oborožene sile je objavi! tretji seznam, na katerem je 41 častnikov, podčastnikov in vojakov, ki so v času med 16. in 31. julijem umrli zaradi ran. ki so jih dobili v bojih na zahodnem bojišču. Drugi seznam padlih v severni Afrika vsebuje imena 95 častnikov, pod-
častnikov in vojakov. V Vzhodni Afriki so imele čete 31. julija 245 mrtvih, 444 ranjenih in 91 izginulih. V severni Afriki je bilo do 31. julija ranjenih 306 Italijanov, izginilo pa jih je 188.
Angleška letala nad Tunisom
Bern, 18. avgusta AA. (DNB) Agencija Havas poroča iz Tunisa, da so ponoči med 15 in 16. avgustom letela nad Tunisom angleška letala, ki so metala letake Zaradi pokvarjenega motorja se je moralo eno letalo spustiti, posadka pa je bila internirana.
španski demanti
Madrid, 18. avgusta. AA. (DNB.) Oddelek za tisk zunanjega ministrstva objavlja službeno poročilo, v katerem pravi: Tisk v Manilli objavlja neresnične vesti, v katerih trdi, da namerava Španija osvojiti Filipine, ki so že stoletja spadali v špansko kolonialno cesarstvo. Ta vest je tako brez podlage, da je vsak demanti nepotreben.
Špansko petrolejsko skladišče v plamenih
Madrid, 18. avgusta AA. (DNB) Tuji agenti so zažgali petrolejska skladišča neke španske družbe v Alicantu. Ko pišejo o tem dogodku, napadajo listi zelo ostro zločinsko delovanje tujih agentov v Španiji. Nekateri listi poudarjajo, da so v atentat pri Alicantu zapleteni angleškj tajni agenti. Skladišča petroleja se nahajajo v notranjosti neke ogromne skale Atentatorji so zažgali več dovodnih cevi.
Prisilna evakuacija Gibraltarja
Algeciras, 18. avgusta.AA. (DNB) V Gibraltarju se še naprej vrši evakuacija civilnih oseb. Kakor trdijo, mnogi nočejo zapustiti Gibraltarja. Komandant Gibraltarja je izdal naredbo, v kateri pravi, da bodo vse tiste osebe, ki so po spisku določene, občutile na svoji koži posledice zakona, če mesta ne bodo zapustile.
Odgovor na angleške letake
Milan, 18. avgusta. AA. (Štefani) »Popolo dTtalia« prinaša članek, v katerem med drugim pravi:
Italijanski narod je prelil mnogo krvi in mnogo pretrpel, ko se je boril za svojo svobodo in neodvisnost. Ti dve besedi pomenita osvobojenje Italije od drugih in ustvarjanje nezavisnosti političnega, gospodarskega, vojaškega, kulturnega in psihološkega vpliva. Ce se neodvisnost razume v tem smislu, potem Italija ni bila neodvisna, ker je morala še najprej ostati odvisna od Londona in Pariza, čeprav se je borila v svetovni vojni in pripomogla, da so vojno dobili drugi. Zaradi tega sta Anglija in Francija hoteli Italijo z ver-sajsko pogodbo imeti še naprej pod svojim varstvom in se nista ozirali na upravičene italijanske zahteve. Zaradi tega sta bili proti fašistični revoluciji, ki je italijanski narod osvobodila od zapadnega vpliva. List pravi, da je v angleških letakih pisalo, da Italija danes ni svobodna in neodvisna država. Obenem z letaki pa so Angleži metali bombe. Letaki so bili neumnost, toda ta beseda ni neumnost. Na žalost Italija ni svobodna in neodvisna, če se to razume tako, da je neodvisnost in svoboda Italije v okviru angleškega im-perijalizma.
Na zapadu je zatišje
Razen manjših letalskih akcij ponoči ni bilo važnejših dogodkov — Bombardiranje nemških mest je zahtevalo žrtve tudi med civilnim prebivalstvom
Berlin, 18. avg. br. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka podmornica je sporočila potopitev 32.300 ton sovražnih trgovinskih ladij.
Letalstvo je nadaljevalo včeraj in zlasti v noči na 18. avgust izvidniške in napadalne polete nad Anglijo. Na obsežnih predelih v srednji in južni Angliji so bila z bombami uspešno napadena letališča, postojanke protiletalskega topništva in žarometov, motorna tovarna v Filtonu, letalska tovarna v Birminghamu, industrijske naprave v Readingu ter luške naprave v Svvanseu, Avenmouthu in Boumemou-thu. Polaganje man v angleških lukah se je nadaljevalo.
Angleška letala so v pretekli noči priletela nad zapadno in srednjo Nemčijo ter nad Belgijo. V raznih krajih, kakor na primer v Dortmuntu. so bili zadeti stanovanjski okraji. Večje število civilistov je bilo ubitih in ranjenih. Izvršen je bil tudi letalski napad na notranji del Bruslja, ki je zahteval več žrtev med civilnim prebivalstvom. Tu so bili ubiti štirje civilisti. 22 pa je bilo ranjenih, med njimi ženske in otroci. Naši nočni lovci so sestrelili, eno angleško letalo. Eno nemško letalo pogrešajo.
število sovražnih letalskih izgub z dne 16. avgusta se je povečalo od 89 na 92 letal.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 18. avg. AA. (DNB). V noči od petka na soboto so britanska letala izvedla napad na razne kraje v Turingiji. Pri tej priliki so bombardirala tudi Weimar. Tukaj so poskušala letala bombardirati zgradbo Rdečega križa, dalje cerkev ta
Goethejevo rojstno hišo, toda k sreči so bombe padle 20 do 30 m stran. Našli so tudi več tempiranih bomb. Le slučaju se je zahvaliti, da je bila Goethejeva rojstna hiša obvarovana večje škode. Ker je bila mesečna noč, je bilo mogoče to hišo jasno videti in zato se lahko reče, da so Angleži namenoma hoteli uničiti ta nemški kulturni spomenik. Znano je, da so se nemške čete pri svojem prodiranju na zahodu zmerom izogibale, da bi povzročile škodo dragocenim umetniškim spomenikom. Britanska letala pa očitno celo iščejo priložnost, da bi razrušila nemške spomenike.
Angleška poročila
London, 18. avgusta AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo poroča, da so v teku noči letela nad nekaterimi angleškimi kraji in nad Walesom nemška letala.
Bombe na francosko ozemlje
Clermond Ferrand, 18. avg. AA. (Havas). V departementu Vien so včeraj padle na odprto polje štiri bombe. »Petit Pa-risien« misli, da so jih odvrgla nemška letala, ki so letela proti Bordeauxu.
Nemške prednosti
Berlin, 18. avgusta. AA. (DNB.) Kakor poroča DNB, se od vojaške strani sporoča zelo zanimive podatke o Angliji v zvezi z vojno. Iz teh podatkov se vidi, da je Nemčija v mnogo ugodnejšem položaju kakor Anglija, ker je zemljepisna lega Anglije zelo neugodna f* teh razloga«;
1.	Nemška letala so zelo blizu krajev, iz katerih se vrstijo napadi na Anglijo, tako da nemška letala zmečejo vedno več bomb kakor pa angleška.
2.	Anglija je v neposredni bližini operativne baze nemškega letalstva, dočim je Nemčija večinoma izven vojnih operacij.
3.	Anglija ima zelo otežkočeno poročevalsko pomorsko službo.
4.	Eskadrile nemških letal lahko delujejo v mnogo večjem prostoru kakor angleške.
5.	Dočim Anglija uporablja za bombardiranje samo svoja najboljša letala, Nemčija v svojih napadih proti Angliji lahko uporablja vse vrste svojih letal in imajo nemška letala mnogo krajšo pot.
6.	Angleška letal8 so izpostavljena stalnemu bombardiranju nemških letal.
Jutri bo govoril Churchill
London, 18. avgusta. AA. (Reuter.) Angleški ministrski predsednik Churchill bo po poročilih političnega urednika agencije Reuter podal v torek v spodnjem domu izjavo o vojnem položaju. Podal bo poročilo o položaju v Somaliji kakor tudi o razgovorih, ki se sedaj vodijo med Anglijo in Zedinjenimi državami o odstopitvi pomorskih in letalskih oporišč na zapadu. Politični urednik Reuterja tudi pravi, da bo
Churchill govoril tudi o vprašanjih, ki se tičejo preskrbe Anglije po morju. Po njegovem govoru bo v spodnjem domu debata, ki se bo zavlekla verjetno pozno v noč. Pri tej priliki bo tudi deoata o odlaganju se j v spodnjem domu. V gornjem domu bo dal podobno izjavo lord Edison. Pričakuje re, da bo najbolj posegel v debato lord Haliiax, ki bo govoril tudi v imenu vlade.
Nemški listi o blokadi
Berlin, 18. avg. br. (Štefani). Ves nemški tisk danes živahno komentira prokia-macijo popolne blokade Velike Britanije. Listi poudarjajo, da se nemška vlada za blokado n'i odločila na svojo lastno pobudo, nego je treba njen ukrep smatrati za odgovor na angleške blokadne ukrepe, že doslej, ugotavljajo listi, sta nemška vojna mornarica in letalstvo povzročali angleškim kakor tudi drugim ladjam, ki so plule okrog Anglije pod angleškim nadzorstvom, največje skrbi in težave. Odslej pa bo plovba v angleške luke zanje smrtno tvegana.
Zone t nemška padala v Angliji
London, 18. avgusta AA. (Reuter) Danes so našli 20 padal, ki so jih menda Nemci vrgli preteklo noč nad \Valesom. Tokrat so bila padala vržena nad središča Anglije. Padala so našli v vaseh, kamor jih je zanesel veter.
Za obrambo Amerike
Sestanek Roosevelta s predsednikom kanadske vlade
Oglensburg, 18. avg. br. (CBC). Prezident Roosevelt je včeraj prisostvoval manevrom armijskega zbora v severnih predelih newyorške države. Zvečer se je s svojim posebnim vlakom pripeljal v Og-densourg. Tu je sprejel kanadskega ministrskega predsednika Mackenzie Kinga, ki se je pripeljal v Ogdensburg z ameriškim poslanikom v Ottavvi Macbethom. V vlaku so se takoj pričeli razgovori o načrtu za skupno kanadsko-ameriško obrambo zapadnega sveta. Razgovori so se danes nadaljevali.
New York, 18. avgusta AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je predstavnikom tiska v Ogdemburgu izjavil, da bodo na konferenci najbrže razpravljafli o vprašanju varnosti ameriških držav. Konferenci bo prisostvovaJl predsednik kanadske vlade Mackenzie King. Na koncu je Roosevelt izjavil, da so odnošaji med Zedmjenimi državami in ICanado nenavadno prisrčni.
Ottavva, 18. avgusta. AA. (Reuter.) Bivši pomočnik ameriškega vojnega ministra v Wilsonovem kabinetu polkovnik Brekn-ries je imel danes preko radia govor, ki
je bil namenjen Kanadi. Posebno je podčrtal dejstvo, da se je Kanada odločila za borbo in da upa, da bodo tudi Zedinjene države posegle v vojno.
Washington, 18. avgusta. AA. (DNB) V zvezi z vestmi o pogajanjih med Anglijo in Zedinjenimi državami glede od-stopitve pomorskih oporišč v srednji Ameriki, vvashingtonski »Evvening Star« pravi, da je ameriški vladi bilo največ do tega, da bi dobila oporišče na Trinidadu. To oporišče bi z ostalimi oporišči na Kubi in v Portoricu tvorilo strateški trikot, ki bi varoval Panamski prekop.
VVaShington, 18. avg. br. Ameriški tr'sk se zmerom bolj živahno bavi z vprašanjem prodaje 50 starih ameriških rušilcev Veliki Britaniji, ki naj bi zato odstopila Zedi-njenim državam za daljšo dobo v zakup svoje letalske in pomorske baze na Kari-bijskem morju. Listi ugotavljajo, da pričenjajo tudi v ameriških parlamentarnih krogih vse ugodnejše presojati to transakcijo. »Nevv York Times« napoveduje, da bo izvršena s pristankom senata in reprezentančnega doma že v prihodnjih dneh.
Guverner Narodne banke podal ostavko
Beograd, 18. avg. p. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika ministrskega sveta sprejeta ostavka, ki jo je podal guverner Narodne banke dr. Dragutin Protič.
Upokojitev pomočnika notranjega ministra
Beograd, 18. avg. p. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika notranjega ministra je upokojen pomočnik notranjega ministra dr. Mi-lorad Vlaškalin.
Zadušnice
za Ljubo Davidovicem
Beograd, 18. avgusta, p. V cerkvi sv. Nikolaja na novem pokopališču je bila danes maša zadušnica za pokojnega demokratskega vodjo Ljubo Davidoviča. Cerkvene svečanosti se je udeležila ogromna množica ljudstva. Prišlo je tudi vodstvo demokratske rfmnira ta ffVrtnpnnrt AM3, T9-
dikalov, socialnih demokratov in SDS, katero je zastopal minister dr. Budisavljevič. Podobne cerkvene spominske svečanosti so bile še v mnogih krajih po Srbiji, kjer so jih priredili krajevni odbori stranke.
Z Bleda
Bled, 18. avgusta, p. Na Bled je davi prispel angleški poslanik v Budimpešti Mallay. Nekaj dni bo v gosteh pri angleškem poslaniku na našem dvoru siru Campbellu.
Kitajski napad na Indokino?
Bern, 18. avgusta. AA. (DNB.) Po vesteh agencije Havas iz Hanoja so kitajski oddelki poskušali prekoračiti mejo Indokine. Ti poizkusi so bili odbiti. Kakor se izve, bo zaradi tega pri kitajski vladi generala Čangkajška vložen protest.
Dan letalstva v. SSSR
Moskva, 18. avgusta. AA. (DNB) Danes je bil v Rusiji »Dan vojnega letalstva« Po vseh večjih garaizijah so bili pregledi totatektti aH
Maribor čez nedeljo
Maribor, 18. avgusta
V parku se je na snočnjem in današnjem promenadnem koncertu zbralo mnogo ljudi, zlasti mladine. Vrli planinci so šli matjaževat na Peco. Jutmi vlaki m avtobusi so bili polni. Največje zanimanje je bilo za nocojšnjo predstavo »Matije Gubca« v ruškem sokolskem gledališču na prostem.
Pivkova družina na grobu svojega atelca
Na 60. rojstni dan nepozabnega pokojnega dr. Ljudevita Pivka, neustrašnega narodnega borca, so se član; Sokola Maribor I., ki ga je ustanovil pokojni dr. Pivko zbrali včeraj popoldne ob 16. na grobu svojega ljubljenega staroste in ateka. Položili so na grob cvetje, starosta Pivkove sokolske družine br. Mohorko pa se je s toplimi besedam: spomnil zaslug nepozabnega staroste, čigar spomin bo trajno živel v srcih vseh njegovih Sokolov.
Marljivo prosvetno delo te ženskih Sokolov
Z velikim uspehom so uprizorili tezen-ski scko:ski igralci na letnem sokolskem telovadišču Vomoergarjevo »Vodo«. Mno-ž ca Tezenčanov in okoličanov je z velikim zanimanjem spremljala potek igre, pri kateri se je ponovno izpričala igralska kvaliteta tezenske sokolske igralske družine. Br. Vojko Cotič pa je utrdil svoj sloves veščega režiserja, ki mu pripada ve- j lika zasluga za razvoj tezenskih sokolskih igralcev. Vsi sodelujoči so bili deležni navdušenega odobravanja.
Vesel večer v Sokolskem d&mu
Mariborčani so se imenitno zabavali ob snočnji predstavi v Sokolskem domu. Z velikim uspehom je nastopila znana skupna ge. zanke Stokičeve iz Beograda. Poleg Stokičeve so sodelovali Jakšič, Vlasta Antonovič (Serjoža) in Boško Nikolič. Spored je bil zelo zabaven in zanimiv, želel'' je le. da bi se gostovanje članov beo-grairkega narodnejra gledališča postavilo na širše osnove in da bi bilo zamišljeno kot gostovanje v širokopoteznejšem obsegu,
Mariborčan 100 letnik
Bivši' mestni zdravnik g. dr. Josip Ur-baozek je dosegel J00!et. Dr. Urbaczek je najstarejši Mariborčan. Rodil se je v Br-
nu 1. 1840. Slavljenec je menda najstarejši zdravnik v Jugoslaviji. L. 1869 je bil Imenovan za železniškega zdravnika v Mariboru, 1 .1872. pa za mestnega zdravnika in je opravljal to službo do 1. 1919., ko je stopil v pokoj. Posebno vneto je sodeloval »vojčas pri organizaciji reševalnega oddelka, še lani pozimi smo videli starčka po mariborskih ulicah v spremstvu s svojo sorcdnico, letos pa ga je starost priklenila na stanovanje. Slavljenec je dobrosrčen mož, ki rad podpira mariborske ubožce. Najstarejšemu Mariborčanu želimo, da bi na pragu drugega stoletja svojega življenja bil deležen čim več zdravja.
Nemški zračni balon v št. Ilju
Na travniku posestnika Melhijorja Zupana v Št. Hju v Slovenskih goricah so našli v bližini Železnike postaje nemški balon za zračno merjenje, ki so ga spustili 30. julija organi nemškega urada Aeronautisches Observatcrium des Reichs-amtes fiir Wetterdienst v Lindbergu v Nemčiji. V balonu so med drugim v petih jezikih navodila za postopanje z balonom.
ZHkovci so izročali železniško čuvajnico
Tezenski orožniki so prijeli štiri zlikov-ce. ki so osumljeni, da so razbili šipe na oknu železniške čuvajnice na Teznem in se skozi okno vtihotapili v notranjost čuvajnice. kjer so demontirali telefon in pokradli vse medeninaste predmete. Na.ora-vili so škode za okoli 2000 dinarjev. Ukradene medeninaste predmete so prodali pri nekem starinariu za 8.50 din.
R».sne vesti
železničarjevi vdovi Mariji Mihelič iz Prešernove ulice 16 na Pobrežju so ukradli 915 din. — Messrskemu mojstru Vinku Piršu so ukradli kolo, vredno okoli 600 din, zasebnici Aicizili Sekol pa denarnico, v kateri je imela 235 din gotovine. — V Sp. Breznici pri Poličanah je zašel 301et-ni hlapec Friderik Brumec s svojo levico v mlatHnico. ki mu je roko popolnoma zmrcvarila. Prumec ?e zdravi v mariborski bolnišnici. — 36 letna rosestnikova hčerka Mariia Ornikova iz Sel je padla z motornega kolesa in si je nri tem zlomila desnico. — Odvetniku dr. škapinu v Trubarjevi ulici 11 so odnesli nema ni z^kov-ci iz kumiks več kokoši. Krščenim d'hur-jem je policija že na sledu.

:saiscev se je
m Francije
Kaj s© doživela, ko jih je zajela vojna vihra
Maribor, 18. avgusta.
Davi je izstopilo iz nemškega potniškega i laka ob postanku na mariborski glavni postaji pet mladih mož. ki so zbujali pokornost vseh ostalih potnikov. Bili so Bosanci, ki so šli pred vojno v Francijo, doživeli tamkaj grozote vojne in se vrnili i.azaj v domovino. Iz njih pripovedovanja povzemamo nastopno:
v Dne 2G. marca letos so odpotovali s trebuhom za kruhom preko Italije v Francijo 281etni Ljuba Stupar, 40Ietni Omerča Ha-jič Ahmed, SSletni Ilija Mandič, 401etni Nikola Budimir in 36Ietni Hasib Kabrič, vsi dema iz Bosanske Krupe. V Franciji so dobili delo v nekem lesnem podjetju. Bili so zaposleni kot drvarji in so bili za svoje deio razmeroma dobro plačani. Les, ki so ga sekali, je služil za vojne namene. Dobili so dovoljenje za gibanje v departe-mentih v Haut-Rhinu, Bas-Rhinu in Mo-selleu. Ko so Nemci začeli veliko ofenzivo čez Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško, so se znašli kmalu sredi vojnih grozot. Pripovedujejo, kako so bili stalno v življenjski nevarnosti. Omerča Hajič je dejal: »Biii smo stokrat na dan v življenjski nevarnosti.« Kot dokaz je pokazal rano, ki jo ima na desni nogi in ki mu jo je pov: rotil drobec letalske bombe. Nemška letala so kar deževala čez francosko ob-nebje. Nepozabni so ostali vsem petim prizori ob umiku francoske vojske.
Vse je bežalo. Francoska vojska se je valila nazaj. Tudi nas so vprašali, zakaj ne bežimo, četudi smo bili v hudem položaju. ker ie naš šef zbežal In nam ostal dolžan naš zaslužek, nismo hoteli bežati, ampak gmo navzlic nevarnosti iz zraka
ostali v gozdu. Tukaj so nas potem zajeli nemški vojaki, ki so nam postregli s cigaretami in kruhom. Morali smo v Pariz. Porušeni mostovi, opustošene ceste in nemogoče prometne zveze so nam preprečile, da bi si mogli olajšati pot do Pariza, kamor smo bili poslani. Morali smo peš 180 kilometrov. Le pomislite, kaj to pomeni. Prišli smo v Pariz do smrti upehani in utrujeni. Stopala na nogah so bila vsa krvava. Osem dni smo morali ležati, da so se nam noge toliko pozdravile, da smo potem lahko spet za silo hodili. Sam Pariz je bil precej mrtev, sicer pa vlada tam red. Kmalu so nam izročili potne liste, da se lahko vrnemo nazaj domov. Pričela se je dolga vožnja mimo mest, polj in gozdov, kjer smo na svoje oči lahko opazovali grozote in strahote vojnega razdejanja. Nešteti mostovi so porušeni in jih v naglici popravljajo. Na tisoče hiš je uničenih in razdejanih. Kdor ni na lastne oči videl teh usodnih učinkov vojne vihre, si ne more predstavljati katastrofalnih posledic sodobne voine. Kjer pa se borbe niso vršile in se je "francoska vojska umaknila brez boja, so ostale naselbine v glavnem nepoškodovane. polja nedotaknjena. Tako Francozi kakor Nemci so ravnali z nami zelo vljudno in lepo. Nemci so nam dali v Parizu na razpolago vozilo, da smo se lahko vozili, ker nismo mogli lahko hoditi zaradi hudih posledic hoje 180 km. Ne bi radi spet doživeli tega, kar smo prestali. Zdaj smo zadovoljni in srečni, da smo spet v domovini.«
Vseh pet Bosancev je bilo na policiji pogoščeno. Dobili so podporo od borze dela. Omogočena iim je cenena vožnja do Bosanske Krupe.
po mrtveca, pa je sam umrl
Nenavaden dogodek v Studencih pri Mariboru
Maribor, 18. avgusta.
V Studencih pri Mariboru so doživeli danes nenavaden dogodek. Na gostilniškem vrtu gostilničarja Ivana Klanečka v Studencih je sedel davi negiben pri mizi 60-letni občinski sluga Ljudevit Majhenič. Dolgo je sedel pri mizi in ni spregovoril. Naposled se je domačim le čudno zdelo, zakaj se Majhenič, ki je bil v Studencih znana oseba, ne predrami. Ko so si ga bliže ogledali, so ugotovili, da je ledeno mrzel in hiaden. Bil je mrtev. Verjetno je, da ga je zadela kap, ni pa tudi izključeno, da je umrl za posledicami alkoholnega za-strupljenja. Vzrok njegove smrti bo dognala komisija, ki se sestane v ponedeljek v mrtvašnici studenškega pokopališča.
S tem dogodkom v zvezi ae je pripetil
potem drug dogodek, ki je prav nenavaden. Ko so orožniki zvedeli za smrt Lju-
. devita Majheniča, so obvestili o tem stu-i denške gasilce. Takoj so šli na Klanečkov | vrt trije studenški gasila, da prepeljejo mrtvega Majheniča v mrtvašnico na stu-denškem pokopališču. Med njimi je bil tudi 491etni posestnik in uslužbenec v železniških delavnicah Gustav Pezdiček. čim se je Pezdiček približal mrtvemu Majheniču, se je stresel in omahnil na tla. Obležal je mrtev in negiben. Ugotovili so, da ga je zadela kap. Majheniča in Pezdlčka so pre. peljali v mrtvašnico na stiudenškem po-kopališču.
Nenavaden dogodek je zbudil med Stu-denčani iskreno sočutje z usodo obeh rajnkih in z bridko preizkušenimi svojci, ki objokujejo nenadno smrt dragih pokojnikov. Majhenič zapušča žalujočo ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma, Pezdiček pa ženo. — žalujočim svojcem obeh pokojnikov naše sožalje!
V Trebnjem je letos precej gostov
Zlasti številni so nedeljski izletniki
Trebnje, 18. avgusta.
Ob zaključku lanske letoviSčarske sezo. ne so se mnogi dolenjski letoviščarski kraji, že vajeni živahnega obiska, pritoževali zaradi malega števila gostov. Izjema je bila lani le Trebnje, ki je spričo izostanka gostov iz tujine zabeležilo vsaj porast domačih gostov, tako da kraj ni prav nič utrpel. S spretno propagando si je Trebnje pridobilo lepo vrsto domačih gostov, ki jim je ugajala cenena, a odlična oskrba, še posebno pa domačnost, ki so jo gostje deležni pri nas. Trebanjci vestno skrbe za to, da je gostom bivanje pri nas prijetno in življenje ceneno. Skušnja uči, da je gosta laže pridobiti, kakor pa res zadovoljiti in si ga obdržati še za prihodnja leta. Po-
gosto zadošča letoviščarju le malenkost, da se drugič ne vrne več.
Tako nekako je Trebnje začelo pridobivati na gostih in uživa glas solidnega in prijetnega letovišča. Seveda pa letos kakor v ostalih letoviščarskih krajih tudi v Trebnjem pogrešajo razgibane letoviščar-ske sezone. Inozemskih gostov ni in zaradi splošno neugodnih gospodarskih razmer je zabeležiti tudi precejšen padec domačih gostov. V okviru teh dejstev je pa Trebnje glede na nekatere druge dolenjske letoviščarske kraje, kjer sploh ni letovi-ščarjev, menda edino, ki je še lahko zadovoljno s številom svojih gostov. Poset iz Beograda, Zagreba in zlasti iz Ljubljane nam potrjuje, da ostane Trebnje tiudi v
bodoče uvaževano počitniško bivališče ljudi, potrebnih oddiha.
Zlasti pa prihaja letos kraj v poštev kot weekend. Od vseh strani prihajajo izletniki ob nedeljah. Vsi so prijetno iznena-deni zaradi cenene in odlične postrežbe. Prijetno je kopanje v Temenici in lepi so izleti v okolico, kjer je več zanimivih, starih gradov. Krasni so izleti v vinske gorice, na Ponikve, k razglednemu stolpu na Vrh ln posebno na Čatež. Hribček s cerkvico, okoli katere je pod vznožjem kup hiš v prikupnem slogu, je Čatež, miren, idiličen kraj z divno, ponekod divjeroman-tično okoheo. Tu je tudi kopališče. Znan pa je Čatež še posebno po svojih prav skromnih cenah, kjer se še tako lačen izletnik za majhen denar okrepča z edinstvenimi čateškimi salamami in prvovrstnim cvičkom (pri tej priliki opozarjamo izletnike na velike motociklistične dirke
na Čatež, ki jih 1. septembra priredi Moto-ciklistični klub Hermes, sekcija v Trebnjem, in ki bodo združene z velikim izletom v Trebnje ln v okolico). Zato se ni čuditi, da so nedeljski izletniki v Trebnje in okolico čedalje številnejši.
»O Trebnjem se glas širi,« je dejal gospod Ciril, ki v Ljubljani režira opere in ki se po nekaj dneh vveekenda v Trebnjem kar ni mogel posloviti od gostoljubnih Tre-banjcev. Obljubil nam je, da se bo na dan 1. septembra udeležil sokolskega piknika in operete »Pri belem konjičku«, ki jo bodo naši Sokoli zapeli in zaigrali v razvedrilo svojim letoviščarskim gostom in nedeljskim izletnikom, ki jih na to družabno prireditev še posebej vabimo!
Takole nekako v Trebnjem pridobivamo goste. Mi smo zadovoljni z njimi, oni pa z nami.
Slaba letina v Mežiški dolini
Zaradi viharnih časov letos tudi letoviščarjev ni bilo v dolino
Guštanj, 18. avgusta.
Letošnje vreme je tudi v Mežiški dolini silno muhasto. Zaradi stalnega deževja doslej še ni bilo lepih in toplih poletnih dni. Noči so hladne kakor v pozni jeseni, kar pa ni čudno, saj je v mesecu juliju dvakrat pobelilo vrhove Pece in Urške. Takega pojava ne pomnijo najstarejši ljudje. Tudi jesen ne obeta ničesar dobrega, saj se že lastovke zbirajo na stolpu trške žup-ne cerkve za odhod, kar je vsekakor prezgodaj.
Sadno drevje je pomladi obilno cvetelo, posebno hruške, jablane in slive. Toda neugodni dnevi v maju so sprali svatovsko oblačilo. Le malo cvetov se je oplodilo, pa še to sadje je pozneje po večin' odpadlo, tako da letos sadja ne bo dovolj niti za
domačo rabo. če Špel j pa sploh ne bo. žito je zaradi deževja poleglo in le na peščenih
krajih izdatno obrodilo. Zelenjava je na splešno bujna v peščeni zemlji, medtem ko v ilovici zaradi prevelike moče vse gnije. Tod tudi ne bo krompirja in zelja. Edino sena in otave je precej.
Naš trg in Kotlje z zaselkom Rimskim vrelcem sta priljubljeni letoviški točki, ki nadkriljujeta s svojo prirodno krasoto in zdravo planinsko klimo marsikateri skriti kotiček naše ožje domovine. Borovi in smrekovi gozdovi z lepimi izletnimi točkami so zmerom privabljali letoviščarje, letos pa jih ni od nikoder. Imamo slabo letino, zdaj pa še dohodkov od tujskega prometa ne bo. Letoviščarje nam je vzel viharni čas v Evropi.
Avto se je zaletel v družino
Hči je huje poškodovana, oče in mati pa laže
Tržič, 18. avgusta Na ljubljanski cesti ob vhrdu v Tržič se je danes sredi popoldneva zgodila huda nesreča. Tovorni avto. last avtomobilskega podjetnika Kovača, je biil menda na poskusni vožnji po popravilu. Nenadno pa je šofer izgubil oblast nad volanom in avto se je zaletel z ene strani ceste na drugo. Šoferja je vrglo na rob ceste, avto sam pa je zUetel v družino Toneta Jermana, mojstra pri Peku, ki se je skušal izogniti. V silnem loku so odleteli Jerman, njegova žena in petletna hčerka s ceste in obležali med drevjem in grmovjem.
Hčerko, ki je imela prebito lobanjo, jc avtota.ksi takoj odpeljal v bolnišnico, oba Jermana pa sta morala počakati na sanitetni avto. Tone Jerman ima večkrat zlomljeno desno nogo in ic hudo pobit po glavi. Njegova žena pa je poleg zunanjih dobila tudi notranje poškodbe.
Ob tej nesreči se je pokazalo pomanjkanje še enega zdravnika v Tržiču. Skoro celo uro sta morala ranjenca ležati ob cesti, preden sta dobila zdravni3ko pomoč. S hudo prizadeto družino sočustvuje ves Tržič.
Huda nesreča kolesarke
Zadela je v avto in obležala nevarno ranjena
Ljubljana, 18. avgusta Popoldne se je na Brezovici pred Mrav-ljetovo gos'Jlno zgodila huda nesreča, katere žrtev so ljubljanski reševalci nezavestno prepeljali v bolnišnico. Je to Marija Tonijeva, služkinja pri ljubljanskem lekarnarju, g. Ustarju na Tavčarjevi cesti 35. Nesrečnica, ki je svoj nedeljski popoldanski počitek •izrabila za izlet s kolesom v okolico, je bila v Mravljetovi gostilni, nato pa se je zapeljala z gostilniškega dvorišča na glavno cesto. Usoda je hotela, da se je prav tisti trenutek pripeljal mimo neki avto* in močno treščil v kolesarko.
Sunek je bil tako močan, da je vrgel kolesarko nekaj metrov v zrak, preden je padla na tla, kjer je s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami obležala nezavestna. Nesrečnica se tudi pozneje, ko je prišel ponjo reševalni avto, še ni zavedla. Njeno stanje je resno.
Davi pa je neki motociklist v Zgornji Šiški zbil s kolesa 28!etno postrežnico Ivano Maroltovo, stanujočo v Dravijah, po rodu pa iz Loškega potoka. Dobila je poškodbe po glavi, ki pa niso nevarne.
aiiska manjšina v Grčiji ia svoje zahteve
Ostro pisanje glasila albanske fašistične stranke
Tirana, 18. avgusta, br. (Štefani). Glasilo albanske fašistične stranke »Tomori« s>e tudi danes obširno bavi s položajem čamurcev v severnem delu grškega Epira. List pravi, da je vsa pokrajina že od aprila preteklega leta, ko je Albanija prešla pod italijansko oblast, nenehoma v alarmnem stanju. Albanci so pod najstrožjim nadzorstvom oblasti. Albanski šoferji ne smejo imefi nobenega stika s svojimi rojaki. Albanci, ki so doslej izjemoma dobili dovoljenje, da so prišli iz Albanije v Gr ijo, se nikjer niso Brneli "ustavljati v privatnih hišah, v javnih lokalih pa je vse polno ovaduhov. Skoraj vsako noč grški orožniki alarmirajo posamezne čamurske vasi in aretiracije čamurcev se vrste noč za nočjo, čeprav so še tako neutemeljene. List ugotavlja, da mora sedaj, ko se v Evropi ustvarja novi red, biti urejen tudi položaj albanske manjšine v Grčiji.
Nadomestilo za potopljeno križarko ,«HeIlo"
Atene, 18. avgusta. AA. (Aterska agencija). Grška viada se je odločila, da bo zgradila namesto potopljene križarke »Helle« novo, ki bo po tonaži večja, kakor pa je bila potopljena križarka.
Vpoklici v Grčiji
Atene, 18. avgusta AA. (Štefani) Za 1. september so poklicani oddelki rekrutov, častnikov in vojaških obveznikov na vaje in manevre.
Grčija In Turčija
Atene, 18. avgusta. AA. (Atenska agencija.) Grški listi z velikim zadovoljstvom podčrtavajo prijateljsko stališče turškega tiska in turške vlade napram Grčiji zlasti v poslednjir. dneh. To stališče je polno pri-rodnega prijateljstva in je najlepši dokaz nezlomljivega tovarištva med Turčijo in Grčijo. Simpatije, ki nam jih je te dni izkazal turški tisk, je treba posebej poudariti. Zvest svojemu prijateljstvu do Grčije, ki se je že prej izkazalo s spontanimi manifestacijami, turški tisk tudi sedaj ni opustil prilike in je pokazal zanimanje za vsa vprašanja, ki se tičejo grškega naroda. Vse to je pri grškem narodu naletelo na veliko odobravanje. List »Elefte-ron vima« poudarja, da grška javnost z velikim zadovoljstvom spremlja članke, ker v njih vidi iskren odraz čustev turškega naroda.
Požar v italijanski tvomici papirja
Milan, 18 avgusta AA. (DNB) V veliki tovarni za papir Burgo v bližini Corom-skega jezera je nastal velik požar, ki je popolnoma uničil več oddelkov tovarne. Požar je nastal, ko je v tovarni delo počivalo. V*rak požara še ni ugotovljen.
Obnovitvena dela v zasedeni Franciji
Vichy, 18. avg. br. (CBC). Včeraj je pričelo 200.000 francoskih delavcev in veliko število francoskih ujetnikov v zasedeni Franciji obnavljati razdejane kraje, železnice, ceste, mostove in druge naprave. Obnavljalna dela bodo trajala dve leti. Nemške oblasti so pristale na to, da se bedo tudi francoski vojni ujetniki uporabili za ta dela, čeprav ostanejo še nadalje v ujetništvu.
Vh-by, 18. avgusta. AA. Havas.) Prometa' minister Pietri je ob priliki svojega potovanja izjavil, da bodo v najkrajšem času začela dela za popravo ctol ln drugih prometnih zvez. Dela se bodo začela
v zasedeni in nezasedeni Franciji. Minister je izjavil, da bo treba zgraditi 800 mostov in čez 6000 drugih poslopij. Francoska vlada je izdelala velik program za javna dela, ki se bodo takoj začela. Tako bo zaposlenih 150 do 200 tisoč delavcev.
Sanjo Mach — podpredsednik slovaške vlade
Bratislava, 18. avgusta br. (SDA) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil notranji minister Sanjo Mach izvoljen za podpredsednika slovaške vlade.
Zatišje v Madridu
Madrid, 18. avgusta br. (SDA) Državni poglavar general Franco je danes zapustil Madrid in odpotoval v svojo letno rezi-denoo na oddih. Tudi večina ministrov jc zapustila prestolnico in šla na oddih. V Madridu je zavladalo popolno zatišje.
Sestanek vseameriške konference bo v oktobra
New York, 18. avgusta AA. (DNB) V \Vash ing tonu se bo 22 oktobra začela vseameriška konferenca, na kateri bodo razpravljali o problemih plovbe.
Zračna bitka nad Londonom
Berlin. 18. avgusta AA (DNB) Kakor poroča DNB so bili stanovalci južnih londonskih predmestij Crovdon in Sutton danes opoldne očividci letalskih napadov iz zraka. Nemška letala so prihajala val za valom in metala bombe na Kenlev in Brig-ginhall. Na nekem letališču je bilo uničenih osem. na drugem pa 13 angleških letal, ki so se pred hangarji pripravljala, da bi vzletela. Angleška lovska letala so poskušala, da bi preprečila polet nemških bombnikov, toda nemška letala so z železno voljo izvršila napad na nasprotnika in sestrelila 25 angleških letal Ob napadu ie bilo uničenih 7 baražnih balonov, ostale pa so hitro ptvtegnili na zemljo. Nemške eskadrile so se ob 19. uri ie vračale. Izgube so majhne. Kolikor je do sedaj ugotovljeno, je izgubljenih sedem letal.
Berlin, 18 avgusta A A. DNB. Nemški letalci so danes nadaljeval5 z napadi na angleško otočje in so bombardirali zlasti vojaške objekte v Kentu in Hampshiru. V teku teh napadov je bilo razdejanih več letališč v neposredni bližini Londona. Med napadom je prisilo do \eč letalskih bitk, v katerih je bilo po dosedanjih vesteh sestreljenih 54 letal Uničenih je bilo tudi več baražnih balonov. Nemške izgube znašajo 21 letal.
Šahovski turnir v Celju
Celje, 18. avgusta
Grašer je proti Gottliebu igral Collejev sistem. V otvoritvi ie Gottlieb napravil napako, ki ga je stala izgubo figure in se je v 30. potezi v izgubljeni poziciji vdal. Kmalu nato je postal Žuk v partiji s Šor-lijem druga žrtev. Igrala sta tudi Collejev sistem. Šorli jc zaradi Žukove napake prišel do močnega napada. Žuk je moral dati damo za stolp ter se je v 24. potezi vdal. Jerman in Pavlovič sta igrala angleško partijo. Po prehodu v srednjo igro sta oba prišla do napada. Pavlovič je spregledal stolp ter se je po nekaj potezah vdal. V Griinfeldovi obrambi damskega gambita jc Mišura kot beli proti Šiški slabo igral otvoritev; zaradi tega je prišel v slabšo pozicijo. Šiška je žrtvoval figuro in jo pozneje dobil nazaj z obrestmi dveh kmetov. Po zamenjavi je Mišura v končnici spoznal, da nc more več braniti prodirajočih kmetov na damskem krilu, ter je v 36. potezi partijo predal. Drašič in Popovič sta igrala dunajsko partijo; po otvoritvi je nastala izenačena pozicija. Drašič je nekorektno žrtvoval figuro: z napadom ni uspel. Popovič je zamenjal figure ter v lepo igrani končnici Drašida efektno matiral To jc prvi Drašičev poraz. Medan in Savič sta igrala francosko partijo; v otvoritvi, ki jo je Savič slabo igral, je Medan žrtvoval konja na f7. V dobljeni poziciji pa je napravil napako. Savič se je dobro branil in odbil Medanov napad. Medan je poskušal z grožnjami večnega šaha, toda Savič je to preprečil ter v lepem napadu v 39, potezi Me-dana premaga!. V partiji Majstorovic-Žuk je prišlo do spora. Majstorovic je v dobljeni poziciji, ko je zapisoval potezo podrl z roko svojega kralja in ga postavil po pomoti na drugo polje. Reditelj se je postavil na stališče, da je bila s tem izvršena poteza. Majstorovic igre ni nadaljeval ter je bil kontumaciran. Majstorovic ic vložil pritožbo pri turnirskem odboru. Mlinar in Berner sta igrala damski gambit: po zamenjavi lahkih figur .ie dob?! Berner prostega kmeta ter z njim prodrl na 6. linijo. Berner ie zelo dobro igral Partija ie prekinjena v dobljeni poziciji za Bernerja. Marek je proti Šmigovcu začel pred damo, Šmigovc se je branil z neko holandsko obrambo. Po zamenjavi dam je nastala odprta partija, ki je obema omogočila kom-binatorno igro. Partija je bila prekinjena v boljši poziciji za Šmigovca. Partija Maj-storo v i č - Šu b ar ie je prekinjena v boljši poziciji za Šubariča. Medan je prekinjeno partijo proti Gottliebu predal. Pavlovič in Berner sta remizirala. V prekinjeni partiji Marek-Drašič, v kateri jc imel Drašič damo proti stolpu in konju, je moral Drašič dati damo nazaj; pozneje je dal šc kvaliteto ter se je po nekaj potezah vdal.
Prireditev noseča vedno več gledalcev. Včeraj je igri prisostvoval šahovski mojster g. Bora Tot iz Beograda. Svoj prihod je najavi'1, tudi šahovski mojster g. dr. 1 ri-funovič. G. Mario Boudi. industnjec iz Zagreba, je daroval 300 din kot nagrado za tistega nenagrajenega igralca, ki bo proti nagrajenim imel najboljši uspeh, in 200 din za najboljšo partijo turnirja. Stanje po 8. kollu: Jerman 6, Šorli, Šubarič 5 m pol (1), Berner 5(1), Šiška 5, Drašič 4 in pol. Marek, Mišura. Gottlieb 4, Majstorovic 3 in pol (2), Šmigovc, Mlinar 3 in pol (1) Savič, Popovič 3, Medan, Pavlovič 2 in poi, Grašer, Žuk 1 in pol.
Danes popoldne so na nacionalnem amaterskem šahovskem turnirju odigrali 9. kolo. Pavlovič in Mišura sta pričela s si-cilijanskim gambitom. Slednji se je tik pred matom vdal. šmigovc je Drašiča prav tako prisilil k vdaji. Jerman in Mlinar sta po 21. potezi končala partijo z remisom. Zanimiva je bila igra Gottlieba in Mareka, ki se je nazadnje vdal. šiška in Medan sta svojo partijo prekinila, enako Majstorovic in Berner, ki je v boljši poziciji. Najvažnejša je bila danes partija šorli—šubarič. Po lepem šorlijevem napadu je šubariču vendarle uspelo rešiti se iz stiske. Partija še ni končana in bo verjetno remizirana. Prekinjeni sta bili tudi partiji Popovič—žuk in Savič—Grašer.
Nocoj je bilo stanje naslednje: Jerman 6 in pol, šorli in šubarič po 5 in pol (2 K Berner 5 (2). šiška 5(1). Gottlieb 5, šmi-govec 4 in pol (1), Drašič 4 in pol, Marek in Mlinar po 4 (1), Mišura 4, Maistoro-vič 3 in pol (3), Pavlovič 3 in pol, Popovič in Savič po 3 (1), Medan 2 in pol (1), Grašer in žuk 1 in pol (1). Jutri bodo odigrali le prekinjene partije.
Čitafte in širite »J U T R 0 c
Ob mlačvi
Sredi najbolj vročega poletnega mesca tmo. Pasji dnevi, doba kislih kumaric — no, letošnji avgust se je tej tradiciji nekoliko izneveril, dežja je vsepovsod dovolj.
25daj, ko se kmetic zadovoljen ozira po skednju, polnem sena, ko rosa namaka zemiljo, ki poganja otavo — je prišla doba mlačve. Plodna Ribniška dolina je zdaj oblagodarjena z vsemi zemeljskimi dobrinami. Kozolci z rumeno pšenico se bleste v soncu. Pred tednom je klasje še valovalo na polju, dokler ni padlo pod srpom žanjice in je povezano v snope prišlo med late v kozolcih, »toplarjih« ali »samcih«. Nekoč, ko še ni bilo stroje/, si videl pred slehernim skednjem postavljene srope pšenice in rži, ki je čakala »otepanja«. Ljudje 6o potrebovali otepe (v Ribniški dolini jim pravijo »škupneki«) za slamnate strehe. Še zdaj tu pa tam otepajo V vročih pasjih dneh, ko se pšenica najboljše suši, razpostavijo snope na sonce Na podu potem tolčejo s snopi po deskah, da na ta način izluščijo zrnje iz klasja. Vsa družina je tedaj zbrana v skednju. Odrasli stepajo, srajce jim padajo preko hlač. da rosine ne bodejo v kožo, črni m prašni so, potijo se — in v potu in znoju se veča kup golice ali rosinke. Kje so tisti časi kc so po naših skednjih odmevali udarci snopov vsevprek ves teden? Le tu pa tam po hribovskih vaseh, kjer naš skromni človek živi
v Ribniški dolini
Oče zarezuje mernike
s kopico otrok pod slamnato streho, še slišiš pesem tip-top, tip-.op ...
Pred skednjem pa vreščijo otroci, pripravljeni na južino. Kajpada je južina poglavitna ree pri tem poslu. »Blinci« (poparjen kruh), jakopovke (hruške, ki dozore o sv. Jakobu), kos bele pogače in liter vina -— ta jed mora biti pri sleherni mlačvi. Košček sreče in zadovoljstva našega oratarja, ki je po opravljenem »otepanju« zadovoljen in vesel sedel v hruškovo senco in ugibal, ali bo dal kup v skednju dvajset, pet in dvajset ali trideset mernikov zrnja ... Otroci, domači in tuji Se kopajo pod kozolcem v prahu ali pa plezajo spet enkrat po dolgem časr po latah navzgor. Domači slastno jedo pogačo. Sosedovi jih gledajo z velikimi očmi... Moti a so lačni. I* prahu delaio kupe :r se valjajo. Umazani so. Nekaterim se pozna, da so jim matere dale pred tednom sveže perilo. Francke ne marajo, ker je nezakonsko dete. <*?udno. Že otroci vedo Gotovo so jim matere povedale, naj se ne družijo z ono »prite penko«. Mater so gospod s prižnice »vrgli« dve nedelji zapored, ko so govorili o čednosti naših deklet. Ubogi otrok, ko bodo cunje na njem razpadle, se ga bo kdo usmilil z novimi krpami Ali čuti krivico, ki mu jo delajo tovariši?
Danes se namesto »otepanja« oglaša pesem mlatilnice Stroj je nadomestil človeka. Teden dni je nekoč kmetič vihtel snope, zdaj napravi stroj isto delo v nekaj urah. Teden dni je tedaj oratar užival srečo, da bo njegova številna družina jedla pogačo... Danes je prikrajšan za ta užitek. Stroj ga je nadomestil. Enakomerna pesem ročne ali motorne mlatilnice se oglaša po naših vaseh. Ljudje vrtijo velika kolesa. Štirje so; eden rreče klasje med zobe, drugi grabi prazno slamo izpod stroja. Izmučena telesa, črna in prašna, se znojijo. Vendar se zjasni obraz ob pogledu na jkup zrnja v kotu, ki bo dalo belo pogačo za kruh in »povanco«. Včasih se najde ob
kolesu dvoje src. Fant in dekle vrtita veliko kolo, na nasprotni strani se tiho pogovarja drugi parček. Ljubezen, ki se je začela na žitnem polju, ko je ona žela, on pa vezal snope, se zdaj razpleta Pogledi se srečujejo; često se za njeno malo preohlapno bluzo pokažejo bele napete grudi, ki fantu poženo kri še z večjo silo zavrti in daje korajžo drugemu paru Neslišno tiho se razpleta ljubezen. Včasih, ko se nagne nad njeno glave ii zašepeta nekaj v uho. Ona se smeje in zardi . Noč je, ko končajo. Skednji se zapro; utrujeni mlati-či gredo počivat, le fantie vasujejo in pozno ponoči ali zgodaj zjutraj se zapirajo okna dekletove kamrice ...
Polje valovi v vetriču, ki veje od Sv. Ane in hiti dalje po delim tja do Strmca. Detelja v »ostrnicah« na polju se suši in razširja prijeten, omamliajoč vonj, po njivah. Tu pa tam plevejo plevice. Kakor prilepljene k zemlji čepe in pulijo strnišče, da bo imelo korenje prostor pod soncem. Pet jih je. Po njivi počasi lezejo, klepetajo in obirajo sosede od blizu in daleč. Polje pa imajo vzorno obdelano
Fantje in možje, kar jih ni na braniku domovine, delajo v gozdu Vozijo hlode, deske, žagajo in lupijo hoje, spravljajo jih z Velike gore po plazu navzdol. Letos je bila sezona za les. Marsikateri kmetič si je z lesom rešil zadolženo domačijo. Tudi uboga para, naš delavec, je zaslužil še kar dobro. Stotine voz lesa roma sleherni dan po prašni cesti v trg. Ni čudno, da je rekel oni dan vaški modrijan Matic:
»Ljudje božji, al' vajste, de je gozd naša mouzna krava Kar je ze otroka mlej-ku, tu je ze nas use — naša gora, naš gozd.«
Prav ima modrijan Matic.
Ožage »ožigajo«. Lonci, sklede, rožniki, konjički, »šparovčki« in estala lončena roba se sleherni dan tudi za časa mlačve žge v zidanih pečeh — ožage imenovanih. Lončarji zaslužijo tudi v vračih avgustovih dneh kak dinar doli v Primorju. Pa tudi naši sejmi po Dolenjskem, Notranjskem in sosednjem Hrvatskem se ponašajo z obiski ribniških lončarjev. Malo težje je z reše-tarji. Meja je zaprta. Ravno sedaj, ko je sezona ob času mlačve za naše rešetarje tudi v sosednji državi največja, ne morejo tja. Vojna, kaj hočemo! Tudi nevtralni rešetarji jo prav bridko občutijo. Zdaj so doma. Obodi, rejta, rešeta počivajo in čakajo boljših časov. Kdaj? Ta »kdaj« je stalno v mislih neštetim pridnim ribniškim zdomarjem Kajpada si Dolenjevaščani iznajdljivi in posebno Rakitničani zaslužijo lepe denarce z nabiranjem gob včasih lipovega cvetja, raznih zdravilnih zelišč in malin. Veseli gredo že ob treh zjutraj v obširne gozdove, nabirat maline, pojoč:
Vi ste baron', ga pijete po kroni, ga pijete po kroni, kr d'narce imate.
Mi smo malinarji, ga pijemo po dinarji, ga pijemo po dinarji, ke d'narce imate.
In kar je res je pa res: tako pridnih ljudi, kakršni so v Ribn ški dolini, ne najdete nikjer. To mi je že marsikdo povedal, ko se je o tem prepričal. Kersnik je ob priliki zapisal:
Od griča Orteneškega pa do kočevske meje je del sveta najlepšega, ki le Slovence šteje.
Bog čuva naj prelepi svet, pred hudim naj ga var'je, ohrani naj še mnogo let
lončarje, rešetarje.
★
Mine teden dni. Zatopljeni v delo preko tedna, se zbirajo ob nedeljah pred hišami in si pripovedujejo novice. Marsikatero pametno razderejo ob poliču vina v gostilni, pod lipo, pa tudi na poti po polju. Ko nastopi noč, gredo fantje vasovat. Sobota in nedelja sta njihova dneva. Pesem se razlega po vaseh. Tu pa tam hripavo. Včasih, ko je bilo po naših vaseh še več r :nantike, je bilo užitek poslušati skoraj vsak poletni večer fantovske pesmi, kakršna je tale:
»Moja si, meja boš, poh mjane ležala buoš, če bo kaj novega, ziballa buoš.«
Okence v kamrici se je odprlo, prikuka-lo je dekle, čakalo je fanta.
Večno lepe so avgustove noči na deželi. Še lepše jc, ko v daljavi vriskajo fantje, tam na koncu vasi pa se Janez in Micka, ki sta se seznanila ob žetvi se vzljubila pri mlačvi — ljubita m prisegata drug drugemu ljubezen do groba... V podstrešju se ob šepetanju zaljubljencev zbude mlade lastovičke in kukajo iz toplega gnezdeča, ki se svetlika v mesečini.
Doba mlačve je nepopisno lepa na deželi za vsakogar, ki hoče miru, romantike, življenjske radosti med našim preprostim, pridnim in delovnim ljudstvom.
Tone Trdan.
Razgledi in sprehodi
Smej se bajaco
V cirkuški areni stoji pajac in se prepira s svojim drugom.
Publika pa se krohoče!
Zakaj? Pajaci niso nič drugega kakor ljudje, ki pretiravajo. Dogodke vsakdanjega življenja lahko zvečer v cirkusu ali varieteju vidimo pretirane do groteske. Kajti pajaci igrajo le norosti vsakdanjega življenja. Koliko duševnih klofut moramo med dnevom ravnodušno vtakniki v žep! Zvečer pa se amejemo klofutam, ki jih dobi pajac. Smejemo pa se tem klofutam, ker nas je notranje sram! Saj občutimo lastno tragiko. Kar nas draži k smehu, je samo škodoželjnost zaradi lastnih norosti. Pajac ni nič drugega kakor poosebljenje človeških slabosti in napak.
Tema. »Smej se, Bajaco«, ki so jo umetniki gonili v raznih oblikah do smrti, pri občinstvu svoje privlačnosti še vedno ni izgubila. Kajti človeško čustvo le preveč občuti, da je oseba ubogega norca, ki vedno pleše, le plagiat lastne osebe in da samo odkriva strani lastnega čutnega življenja.
V zorečem poletju
Kako svetleče je stalo žito v poletni noči! če bi bil Bog sam posejal, klasje ne bi moglo biti višje...!
Spodaj v megli je klopotalo mlinsko kolo in dolina je dišala kakor kmečka izba ob krušni peki. In jutri navsezgodaj prične žetev v žitavi!
Stroj, ki žanje in mlati po ruskih poljanah
Ce ti ljubo žitje pada pred nogami, seč za sečjo, in če prasketajo snopi pod ženskimi rokami: tedaj čutiš, kako ti v srcu vre veselje poljedelca.
Ko sem stopal nizdol proti mlinu, je padal potok na mlinsko kolo; dvoriščna vrata so bila odprta na stežaj in na hišni steni se je svetila kosa. Pa je hlapec pograbil za koso in jo nesel ob meji navzgor do žitnih njiv. Tam ob robu je dvignil koso za seč, zazvenela je skozi stebla kot tajin-stvena glasba, h kateri nihče peti ne more. ker mu glaa od žalosti zamre. In jaz menim, če poje kosa pri košnji, tedaj poje tudi zemlja iz globočin.
Ko je ležalo že čez pol njive žita na str-nišču, je naenkrat zagorel gozd v planinah v siju jutrnjega sonca. Kmalu so tudi škrjančki ljubko zapeli in spodaj v dolini je mežnar zbudil jutrnji zvon. In potok je šumel in jutrnji piš je zamajal le-skine steblike.
Zoreče poletje. Sinji in zeleni svet, prostrana polja, tihe lese, cvetno in žetnjiško veselje... Srebrnotemni glasovi valovijo čez travnike in polja. — Tiho in zamišljeno plava duhteči vonj v sinji zrak. — Tam nekje v dalji se potapljajo pesmi... Spevi o gozdu in domovju, o poljanah in belih cestah, o valovečih tratah, o potokih, gorovjih in dolinah ...
Zaostane!
še enkrat si stisneta roke, potem odpelje brzovlak enega na jug, drugega proti severu na počitnice in letovanje.
Poleg pa stoji tretji, ki je pravkar s skrivljenega hrbta vrgel težak kovčeg na prtljažno tehtnico; za prihodnji vlak, ki bo spet s polno paro odpeljal nekaj srečnih ljudi. Potem dobi nosač svojo nagrado ter se nasloni, roke v hlačnih žepih, v kot in niti ne ve, da je njegova navzočnost na tem mestu — zaostanek.
Onega z brzovozno vozovnico v roki vleče nekaj venkaj v širni svet — poleg nje-
ga pa stoji spet drugi s kleščami v roki, ki mora ostati doma, kadar drugi potujejo. Toda on ščiplje in se službeno vljudno smehlja in v ščipljenju in smehljanju sploh ne ve, da je njegovo ščipljenje in smehljanje — zaostanek.
Tri škatle s klobuki vzame milostiva v Crikvenieo ali na Bled; avto čska že nestrpno pred hišnimi vrati in milostiva — čaka še na četrti klobuk! Za božjo voljo, zamudili bomo vlak, in dekleta še vedno ni tu! In s tako gotovostjo so ji obljubili! Slednjič vendar že prisopiha, vsa rdeča v obraz. S škatlo na streho k drugim trem, hitro na voz, kratek hrušč in ropot, zginili so!
Dekletce se počasi obrne — lica dobijo spet svojo naravno barvo, nekoliko bleda in upadla so — gre in zavije v stransko ulico, zleze spet v tretje nadstropje, v tako imenovani ■-salon . misli na svojo naslednjo pot in prav nič ne ve. da je njeno sopihanje in lazenje in mišljenje — njen zaostanek.
In tisti, ki je koval cepin in sešil nahrbtnik ter namazal čevlje za planine, kuje in šiva ter maže naprej in vsi skupaj ne vedo, da je njih kovanje, šivanje in mazanje — zaostanek.
Svojevrstna mlatflnica v senci egiptovskih piramid


........... ffPiffe^ - • •
i i
Andraž Porekar:
Krst Gregorjevega Tuneka
Ob senski kositvi je Gregorjeva gospodinja desetič porodila. Tokrat fanta. Tako je bilo prav, zakaj z devetim porodom je dala hiši dekle. Od prvega poroda dalje so se namreč novorojenčki vrstili pri hramu v pravilnem vrstnem redu: za fantom dekle, za dekletom fant, in podoba je bila, da vrstni red ne bo pretrgan do kraja. Gregorjeva gospodinja še namreč ni nameravala nehati roditi. Dva in trideset let, ki jih ji je naložil na pleča gospod Jezus, je govorilo zoper to. Vrhu tega sta bila z možem mnenja, da mora imeti krščanska družina obilo prirastka.
Gospodar. Gregorjev Tomaž, je sklenil že nekoč, ko je kot fant poslušal pridige na svetih misijonih, kjer so častiti gospodje misijonarji grajali slabo rodnost nekaterih žeiiA, ki dado državi in cerkvi le po sedem otrok, da bo njegova žena dvignila število rojstev visoko nad sedem. Nekoliko grunta je imel sam, nekoliko ga je nameraval priženiti, pa se bo že dalo izhajati, si je mislil. Otrok je tako kakor pes: če ga ne nakrmiš do sitega, si sam poišče kruha.
Ko se je oženil s to svojo Katrejo, za katero ni vedel vse do takrat, ko ga je ujec pripeljal k nji v ogledi, mu seveda ni prinesla k hramu kaj prida dote, saj je zanjo kupil le par ogonov njive s širokimi vratniki ob straneh in z jarkom kraj velike ceste, ali baba je bila delavna kljub šibkosti svojega telesa, pa je bil prepričan, da. bo primanjkljaj pri doti izravnala s
svojimi lopatastimi, dolgimi rokami, ki so ji segale do kolen. Nosečnost ženo še trdneje prikuje k delu, je mislil, saj se mora zavedati, da bo treba pridelati kruha za nova usta.
Slehernega otroka je rodila poleti. To je bilo nemara vzrok, da ji nobeden ni umrl. Poletja so za novorojenčke pač ugodna. Tople sapice jim pihljajo, sonce jih ljubkuje skozi okinjake na koči in šelest listja na drevju se pogovarja z njimi, zakaj matere za vse to nimajo časa. Kdo bi pa obdeloval grunt, če bi mati ljubkovala svojega otroka? Porodiš ga, poležiš v postelji, dokler ga ne prineso od krsta, potem pa ga položiš v krnico, od koder ga dvigneš le, kadar ga krmiš.
»Otrok se ti dere, Katreja!« ji je včasih povedal sosed, ona pa se niti ozrla ni od dela, ampak mu je odgovorila med zamahom z motiko:
»Naj se dere, jaz sem se tudi. Se bo že navadil molčati, kakor se kmetu spodobi! — Bolj ko se bo drl, močnejša bo imel prsa.«
In je delala dalje, dokler ji prsi niso začele močiti jope. Nekoliko jezna je stopila tedaj v hram, dvignila dete iz krnice in si ga obesila na prsi, kjer je viselo, dokler ni izpilo poslednje kaplje iz njih.
Tako je šlo iz leta v leto. Ne samo pri Gregorjevi Katreji, povsod: pri sosedih, po vseh vaseh, po vseh farah, kjer so stanovali siromaki, zakaj delo na gruntu za-
hteva celega človeka, pa mu Se ne da toliko. da bi lahko pošteno živel.
Včasih je čula kje, v zvezi z otroki, besedo o vzgoji. Razpravljali so o nji ljudje, ki niso bili kmetje. Njej je bila ta beseda tuja. Kje pa kmet utegne vzgajati otroke, je mislila sama pri sebi. Zvečer, ko se je trudna in izgarana privlekla s polja in so otroci zaspano posedali po pragih, po trati ali pa na klopeh ob peči, jih je segnala skupaj, najrajši k mizi. Postavila je prednje večerjo, kakršno jim je pač lahko dala, in ko so pojedli, so morali moliti večerne molitve. Dremali so, kimali, tolkli z nosovi ob mizo, njeno oštevanje jih je za trenutek v^dramilo, toda spet so za-cumali.
»Samo da otrok zna moliti, pa je vzgojen,« je pravila, »drugega kristjanu ni treba.«
Tudi mož, Tomaž Gregorec, je bil tega mnenja. Toda on pri vzgoji ni uporabljal samo kiepkejšega glasu, temveč tudi le-skovko. Med molitvijo je imel to leskovko zmerom pred seboj na mizi, in če je kateri izmed otrok preočitno zacumal, je tiho segel po nji; rahlo je zašvistnilo po zraku, lopnilo po glavi, hrbtu, ali koder je že bilo, in grešnik se je vzdramil. Presunljivo zbegano je pogledal očeta in začel na ves glas: »In ne pelji nas v izkušnjavo...« — čez čas je padla palica po drugem in tako so se med bolečino in jezo navadili moliti, preden so vedeli, kaj je prav za prav molitev. Mnogo solza je bilo v hramu, mnogo vzdihov in preplašenih pogledov, preden je Sel z jezika očenaš, angelsko češčenje, rožni venec, ali Slo je. In če so prišli k hiši slučajno domači gospod župnik, je moral
dveletni otrok moliti pred njimi, česar m je bil naučil. Ce so ga pohvalili, sta bila oče in mati blažena od pohvale in Se otroci so pozabili na solze.
Zdaj je ležal v njenem naročju deseti. Vekal je, migal s svojo rdečkasto drobno glavo ter se napenjal, kakor da bi hotel izravnati gubasto kožo na svojih suhih udih.
»Tomaž, si dal svinjam jesti?« je spraševala moža, ki se je motovilil okrog peči, kakor da bi česa iskal.
»Pa da nisi dal prasečnici premrzle reje?« je tiščala dalje ter se tu pa tam ozrla na otroka z nevoljnim pogledom. Drl se je na vsa usta, pa ni mogla čuti, kaj fi je odgovarjal mož. Dobra ura je minila od poroda in najrajši bi vstala, da jI ne skva-rijo česa v gospodinjstvu, a morala je počakati v postelji vsaj, da bo otrok krščen.
»Pij še, Katreja, da boš nadomestila izgubljeno kri!« ji je prigovarjala babica, vaška ženska, ki se je izučila babištva pri lastnih porodih. Takšne babice so za siromaka poceni. Botra ji plača pijačo ter jI navrže še kakšnega kovača, šolano babico pa je treba plačati. NI se jI že ljubilo piti. Od snoči. ko je pri opravljanju živine začutila, da se ji bliža ura poroda, je pila šmarnico. zakaj pravo vino, ki ga mora piti, kolikor ga lahko nese, vsaka porodnica, je predrago. Botra ji je poslala zvečer putrih šmarnijce in to je vlivala vase, da bi ne čutila bolečin.
Ko se je otrok narodll, je babica tudi njemu v usta vlila, žličko šmarnice, da bi bil močnejši. Mleka mu namreč ni dobro dati takoj. Dobro mu je spustiti na jezik požirek kamilčnega čaja, Se več mod pa
mu da seveda vino. Tmfi cueelj, katerega mn "jte bft* zapravil oče*iz krpe rjave kote-ntne, Js" babiča pomočila v šmarnico in otrok je JflastnH po njem, utihnil, a je čez čas znove. zav^kaL
Ko je prišla še botra z dvema voščenima svečama, zavitima na doljnjem koncu v papir in s sSfeami svetnikov na gornjem koncu, sta otroka okopali. Plenice, v katere je bil zavit po rojstvo, sta zamenjali z belimi.
»Bo dete vsaj pri krstu snažno«, se je nasmehnila mafi. Povezali sta mu roke in noge z dolgim povojem, ki sta mu ga na-motall tudi okrog života, da je bilo otroče trdo ko štruca-
Botra je iz cekaria potegnila belo kapico ter krstno odejico, ki si jo je bila izposodila v vasi. Ta odejica je bila tako rekoč občinska last. Damiševa L.iza jo je imela, izposojala si jo je pa od nje vsa vas. Pre-vlekli sta z belo prevleko podglavnik, položili otroka nanj, ga pokrili z odejico čez gavo, nato pa sedli za mizo. da bi se pred krstom nekoliko pokrepčali. Otrok je še nekaj časa kričal, migal z glavo, kakor da bi se hotel otresti odeje, ki mu je legla na obrazek, polagoma pa je utihnil. Ne da se pomagati, kakor pravijo botre, otroka je treba pokriti čez glavo, čeprav nemara nekoliko teže diha, bolje tako, kakor da bi ga na poti h krstu kdo »viirčil«.
Porodnica je sedela v postelji. Najstarejša hči ji je iz skrinje pod streho prinesla stare janke in jančjake, ki niso bili več za rabo. Trgala je iz njih še cele zaplate bizu ga, ki ga bo imela za plenice.
»Kje si pa more siromak kupiti prave plenice. .Mnogi še starih jpnk ne .jgrerao-
Moški v nevarnih

Kdaj opažam©, da se fe končala naša mladost?
»Moški je mlad, dokler ga lahko ženska osreči ali onesreči. V srednja leta prehaja, kadar ga ženska lahko osreči, ne pa tudi onesreči.
yorški zdravnik dr. opažanja:
Prav malo je ljudi na svetu, ki bi bili kdaj Culi, da imajo tudi možje svoj kli-makterij, to se pravi, da posebno čutijo tisto dobo, ki pomeni v zreli dobi človeškega življenja čisto svojevrsten prehod. V ostalem je to ena izmed tistih reči, o katerih navadno ne govorimo. Kljub temu je nepobitno dejstvo, da je doba, ki nastopa po štiridesetem letu, moškemu prav tako nevarna kakor ženski. Telesne in duševne spremembe pri moških, podobne onim pri ženskah so nekoliko drugačne, javljajo se pa istočasno in povzročajo hude zapletke. če ne bi bilo tako, kako bi tedaj mogli od-govo?-iti na naslednja vprašanja:
—	Zakaj umira toliko moških v dobi od 40. do 50. leta za kapjo?
—	Zakaj se spoštovani družinski očetje ponižujejo tako daleč, da iščejo znanja in ljubezni pri mladih zboristkah?
—	Zakaj je prav v teh letih toliko senzacionalnih ločitev zo.kona?
—	Zakaj pričnejo konservativni možje naenkrat oblačiti obleke pestrih barv in zavezujejo kričeče kravate?
—	Zakaj je v teh letih največji odstotek kroničnih bolezni?
—	In zakaj se prav v teh letih zgodi toliko nesmotrnosti in lahkomiselnosti?
Pričeli bomo kar od kraja. Ogledali si bomo, kakšne izpremembe dejansko nastopajo v dobi moškega klimakteriia, kakšni so njegovi znaki, kakšne zapletke povzroča in kaj se da storiti, da dobi življenje moških v teh letih normalno smer in da se zmanjšajo tegobe in nevarnosti, ki jim pretijo.
Vsakdo ve, koliko mora prestoti žena, kadar stopa v najvažnejšo prehodno dobo. Vsakdo ve, da med 40. in 50. letom preneha ženina plodnost in da se prične nova doba njenega spolnega življenja. Tudi pri moških nastopa življenjska izprememba med 40. in 60. letom, le izjemoma kdaj po šestdesetem letu. Samo da pri moških izpremembe niso tako nagle in tako določne. Njihovo bistvo je v tam, da se zmanjša delavnost gotovega dela enclokrinih žlez, in pa v povečani naklonjenosti do mnogih bolezni, ki rade napadajo ljudi srednjih let. Možje se navadno začnejo rediti. Hitreje se utrujajo in si po večjem telesnem naporu ne opomorejo tako hitro kakor prejšnji čas. Pomalem se pojavljajo težave s prostato, nervoznost postaja hujša.
čeprav so izpremembe v moškem kli-makteriju manj dramatične kakor pri ženskah, so vendar posledice prav tako raznolike, tu in tam prav tako neznosne kakor pri ženskah. Posledice slabega načina življenja v mladosti in v dobi zrelosti se začnejo kazati v novi življenjski menjavi, človeško telo je zgrajeno tako, da lahko prenese veliko množino tegob. Toda po gotovem času začne kazati vidne znake utrujenosti in izčrpanosti. Vedno bolj se ga lotevajo kronične in druge bolezni, tako sladkorna, slabost srca in nevšečnosti z jetri. žile začnejo po malem apneniti. Tudi prostata, žleza, ki vrši nadzorstvo nad našim spolnim izživljanjem, začne nagajati z raznimi težavami, ki se navadno kažejo v teh letih. Približno tretjina moških, starih nad
Henry Allen Stonevvall naslednja zanimiva
60 let, začne trpeti zaradi razširjenja prostate.
Večje število zapletkov nastane zaradi tega, ker moški srednjih let šele zdaj pričnejo izvrševati največje zasnove iz svoje mladosti. Prirodna reakcija, uporen poslednji poizkus, da sami sebe prepričajo, kako so še mladi in čvrsti je ta, da mnogi moški stopijo v zakon z mladimi dekleti in da so prevzeti od neodoljive želje po ljubimkanju. Drugi moški, ki se naenkrat zavedo, da je mladost minila in da se nikoli ne vrne, se skušajo boriti proti tej neodklonljivi stvarnosti. V samih sebi vzbujajo komplekse trpljenja, postanejo razdražljivi in trdogla-vo hočejo v popoldnevu opraviti toliko, kolikor bi bilo treba narediti v treh dneh. Trgovec nad štiridesetim letom začne poslovati v polnem tempu in si napravlja vsako nalogo dvakrat težjo, kakor je treba ali pa postane lahkomiseln, ker sodi, da je v življenju propadel in da zanj ni več pomoči. Moški teh let beže od domačega ognjišča, da bi se vneto posvetili kakšnemu socialnemu ali duševnemu delu, ali pa pri-čno samim sebi dopovedovati, da ljudje, s katerimi so toliko let živeli srečno in mirno — kakor na primer žena in otroci — z njim slabo ravnajo in da ga ne marajo-
Iz vsega tega sledi, da reševanje vprašanj, ki izhajajo iz življenjske spremembe v moških, ni nič kaj lahka reč. Izpremembe, ki se kažejo v teh letih, je treba prav razumeti in jih potrpežljivo motriti. Da se ublažijo ali ozdravijo, je treba po nasvet k primernemu zdravniku. Treba je razum-
no uvideti, da se mora moški v letih, ko se godi v njegovem telesu toliko izpre-memb, obnašati vzdržno in umerjeno, čeprav potrebuje telo prav v tej dobi mnogo pokreta, ne smemo tega pojmovati tako, da moramo na primer v soboto na smučanje ali na planine, kjer se prezračimo in izmučimo tolikanj, da nadomestimo v poldrugem dnevu, kar smo ves teden zamudili. Treba se je razumno držati sredine med posedanjem v družbi, ki je moškim srednjih let tako prijetna, in med nerazumnim uganjanjem športa, ki je lahko v teh letih kar resno nevarno.
Treba se je okaniti vsakega pretiravanja. V tej dobi je nezmerno popivanje in kajenje nevarnejše kakor kdajkoli. Prav tako je nevarno preobjedanje. želodec in vsa prebavila niso več tako sposobni kakor v mladosti, zato se pojavljajo ovire v prebavi in se lahko človek naglo redi. Star in resničen je pregovor: čim širši je telovnik tem krajše bo življenje. To prepričevanje potrjujejo statistike avarovalnih družb.
V dobi teh sprememb v človeškem življenju je nevaren vsak velik telesni napor. Da prispemo točno v nekaj minutah na vlak, je zelo važna reč, zaradi katere smo pogostokrat nestrpni in nemirni. TodA na žalost se srce za to ne briga in nam lahko odpove službo, če bomo pretiravali in dir-
kali na Koloavor. Srce najbolj čuti veličino napora, ki ga povroči takšno dirkanje. Po štiridesetem letu se zatorej zgodi, da srce kratko in malo noče in ne more prenašati nenadnih naporov.
Vsako bolezen, ki se pojavi v tej dobi, je treba zdraviti takoj v početku. čeprav se razne bolezni te dobe ne morejo popolnoma izlečiti, vendar lahko zdravnik pripomore, da postanejo znosnejše in da se nam zagotovijo še mnoga leta mirnega življenja.
V srednjih letih je treba posvetiti pozornost prav vsaki malenkosti. Paziti je treba, da so v deževnih dneh noge suhe. Iz telesa je treba odpraviti vsa kotišča morebitnih okuženj (kakor n. pr. slabe zobe). Čimprej je treba odpraviti težave s prostato ter se varovati hudih eksplozij jeze in razburjenja.
Težave s prostato, ki so najpogostejši znak izpremembe v moškem življenju, ne zahtevajo samo vestne skrbi, marveč tudi takojšnjo zdravniško pomoč. Zdravniki že imajo razne ekstrakte žlez, ki v takih primerih zelo učinkovito pomagajo, smejo pa se uporabljati samo po zdravnikovem nasvetu. Najboljši tovariš moškega, ki se zaveda, da ni več mlad, je zdrav razum. Kakor ni več mogoče, da bi človek v teh letih opustil delo in se popolnoma predal duševni in telesni lenobnosti, prav tako ni na mestu, da bi se pretirano oblagal z delom. Vrednost moškega se ne more zmerom meriti le z delovnimi urami.
Skrbi, ki nastanejo iz bojazni, da nam po minuli mladosti ne preostane več mno-gokaj od življenja, povzročajo iste tegobe kakor nezmerno uživanje ali premalo gibanja. Vse te tegobe pa lahko zmagamo in jih ublažimo s potrpežljivostjo, razumom in vztrajnostjo. Prepričanje, da je življenje po štiridesetem letu le še polovičarstvo in da onega, česar se nismo naužili do štiridesetega leta, ne bomo nikoli več užlli, je neumestno, je noro. Mnoga najboljša dela so ustvarili šele možje zrelih let. Načelo: uživaj kolikor le moreš, je prav tako neumno kakor pretirano popivanje v hudih trenutkih življenja. Vse to nam ne bo po-
magalo, marveč bo samo povzročalo vedno nove in nove težave.
Zanimanje za razne stvari, zlasti tudi za to, da se po delu razvedrimo, je odlično sredstvo, da ohranimo radostno življenjsko razpoloženje do poznih let. Zanimati se je treba za svetovne dogodke, človeka mora prevzemati želja, da pomaga drugim prav tako kakor sebi, zrelo mora razumeti, da ima vsaka življenjska doba svoje nagrade pa tudi svoje meje. Vse to lahko napravi tudi leta najvažnejše človeške spremembe prijetna. Važno je, da prijatelji in sorodniki razumejo, kai muči moškega srednjih let. življenjska sprememba je konec koncev samo zadeva kratke dobe, ki se lahko z razumevanjem in ljubeznivost jo napravi znosna in prijetna.
življenje je ena sama veriga menjav: od novorojenčka do otroškosti, od otroškosti do dozorevanja, od dozorevanja do zrelosti in od zrelosti do starosti. Ni nikakih razlogov, da bi vse te spremembe spremljale žaloigre in muke. To se zgodi samo v primerih, kadar človeka ne vodi razum in kadar človek uganja lahkomiselnosti. Ako se doba življenjskega prehoda moških pametno pojmuje in ako je način njihovega življenja v tej dobi res razumen, tedaj je ta sprememba samo pot k boljši bodočnosti.
Kdo je Ml Edvard Rusjan
Danes, ko ie letalstvo dobilo svoi popolni. naivečii pomen, ko ie takorekcč v zenitu svojega napredka, se spomnimo tistih. ki so pred desetletij nesebično in skromno delali, da bi zgradili temelj letalstvu. ki ga ie dokončala današnja doba. Prešla ie doba neuspešnih poizkusov, ko si ie človek zaželel poleteti liki ptica visoko pod nebo. Nahajamo se v tisti dobi, ko so ljudje rekli: »Pričelo se je...«
Ravno ta čas ie zahteval naivečiih žrtev. Iz brezmotornih letal so pionirji p e-šli na motorna in pričeli z velikimi kora-ki iti uspehom nasproti. Toda ravno tukaj. na meji najzgodnejših poizkusov in za tisti čas naivečiih uspehov, si podale najdragocenejše žrtve. V tem pogledu zavzemalo prvo mesto Francozi, za kateri-mi pa ne zaostajajo dosti tudi drugi narodi. Tudi mi smo de'a'i na'bo':ire sinove. Naš Beograd daje svoi prispevek leial-stvu. svoi najdražji dar plavi smrti v osebi Edvarda Rusjana. Božič 1910. 1. ie zadal največjo bol zgodovini našega letalstva ...
Edvard Rusjan ie bil Sloveneo. sin tistega dela zemlie. ki ni imel°. sreče, da bi bila to. kar smo mi dan os Sin de avs' ih staršev, ie bil prisiljen. da ie ho HI po'a svoiega očeta. Delo ie iz njega napravilo pravega človeka. Plemenite duše in močnih mišic ie bil Rusjan rodoliub brez pr-mere. Bil ie med prvimi športniki pri nas. Kot kolesarski dirkač, se ie pričel zini-mati za letalstvo Od"el ie tedai v Srbijo, da bi njegovo delo. če bi rodPo uspeh pripadalo domovini, ne na tuiini. kakor so to drugi delali. Dve leti pred svoio smrtio se ie spoznal z letalcem Mihaelom Mar-inDPom. konrtrukteriem Šo istega lpta ie odootoval v Pariz, da bi nabavil svo;e ie-talo. Kup;i pa ie tam le motor medtem, ko ie v Zagrebu pr:čel z gradnji 1'tala Konec oktobra ie u p~š"o izvršil ooizkvs-ni polet in se ed-lei 5'a'no vežbal v riln-tiranju pripravljajoč se na o-vi polot. ki ga bo izvršil prod iavn^jo. Ta iavni po-
let v Zagrebu ie popolnoma uspel in mlademu pionirju doprinesel priznanie od vseh strani. Dobil ie ponudbo, da bi predvajal oziroma izvršil slične polete tudi v drugih krajih Evrope, toda njegova želja je bila. da bi najprej letel še v Beogradu in šele kasneje v inozemstvu. Za oolet so torej dolečili prvi dan pravoslavnega božiča. ali ie Rusjan radi slabega vremena bil primoran čakati. Sele tretii dan se je zvedrilo. toda veter ie bil še vedno ze'o močan. ~ isjan pa se ie kljub temu odločil ?a pok' Mala poljanica v Doniem gradu ie bila polna gledalcev. Ves Beograd je bil zbran, da bi videl hrabreea slovenskega letalca poleteti. Kmalu je slabi motor zaropotal in letalo ie počasi vzletelo. Gledalci so vzklikali hrabremu Rusjanu cd navdušenja. Rusjanov aerop'an ie letel preko Savskega mostu in ko ie bil nad pobočjem bližnjega hriba se ie zgodilo nekaj strašnega. Slabo letalo ie vzdrhtelo in nato v smrtonosnem vijaku padlo r.a tla.
Iz tisočevih prsi se ie izvil krik grize in cbupa. Rusjan tega ni več slišal. Čvrsto privezan na svoio onemoglo ptico ie odšel v večnost v "komaj 24 letu svojeea življenja. Rusjan ie tako daroval sebe. da odkupi ti=te. ki bodo nadaljevali započefo delo. Srbija ie torei bila zfmija. ki je strejela mrtveca Rusjana v svoie naročje. Za rj;m so se kmalu pojavili dru?i mladi piomrii. trdno uoaioč v zma?o. Danes, ko so letala napravila, kar se preje ni mo-pln niti predstavljati, danes, ko vsak trenutek slišimo brneti letalski mo'or rad slavo ko vid:mo moderne jeklene Ptice lebdeti v višini, se spominjamo vseh tistih, katerim v stvari vse to dolgujemo. Spominjamo se plejade vseh onih najhrab-rejših letalcev, njihovih pedvigov in njihovih junaških smrti. Ne r»ozabli?mo da jim moramo biti hvaležni. Danes raz zidove naš h letalskih šol gleda človek s svojimi davnougaslimi očmi naše mlade pilote. ki se pripravljajo, da bodo nekoč osvojili širno modrino neba. To ie spomin
Edvarda Rusjana. Davno ie tega. ko fe obmolknil Rusjanov motor. Nič več ni slišati krika groze na poljani v Don jem gradu. Edvar.i Rusjan je mrtev. Toda še živi. Živi v spominu in v mladih hrabrih, srcih, ki mu slede...
Posnetki oddaljenih predmetov
nam uspejo najbolje s korigiranimi objektivi zeio ooige gor.šcruce. za silo pa si lahko pomagamo z doPrim daljnogledom, ki ga pritaknemo kameri. Nekol.kj pobjiž-jih navodil o tem nam daie zadnja, osma številka »Photobiatter«. ki jih izdaja Agta. Iz vsebine zadevnega članka posnemamo glavne misli:
Skrbeti moramo pred vsem za takšno zvezo med kamero in daiiaogledom. da ie vsak stresljaj izključen, kaiti n egov. z daljnogledom povečani učinek bi se cčito-val kot neostrina na siiki. V nemirnem zraku je tudi zelo težko dobiti ostre slike, ker moramo zavoljo šibke svetlobnosti daljnogleda računati z osvetlitvami oo ve5 sekund.
Daljnogled mora biti s svojim okularjem kolikor mogoče blizu objektiva kamere in tu mora. najbolje z nekoliko legami gostega. črnega blaga poskrbeti, da ne oo uhajala stranska svetloba v kamero. Ostrino ustanavljamo s pogonom na dalinoale-du in s tem. da opazujemo predmet na zrcalu ali mediici s povečevalnim steklom, ker bi temno sliko drugače le slabo videli. Ce kamera nima zrca'ne naprave ali med-lice. ustanovimo daljnogled na nič'o. ki ie večinoma označena na okularju, objektiv kamere pa ustanovimo na neskončnost.
Snemalno tvorivo nai bo pankromatsko. vrhu tega moramo že pri ustanovitvi natakniti rumenico ali še bolje rdeči filter.
Osvetlitev zavisi razen od občutljivosti tvoriva in svetlobnih prilik ter od gost te filtra od odprtine daljnogleda, njegove povečevalne sposobnosti in od goriščnice naše kamere. Normalno smemo računati, da ima kombinacija objektiva in dalj-nog^da relativno odprtino 1 : 30. pripor cčj i vo pa je zavoljo ostrine na robeh slike natakniti na objektiv daljnogleda zaslonko, ki io izre-žemo iz črnega papirja. S tem se odprtina kombinacije seveda še boli zimnjša. osvetlitev mora biti tem daljša. Nekoliko poskusov nas bo najbolje poučilo, kakšna naj bo osvetlitev.
Ker imajo predmeti v daljavi v splošnem majhne svetlobne kontras'e. moramo razvijati takšne posnetke z razvijalcem, ki dela briljantno.
KtfaJ bomo pri isas tako daleč?
Na Norveškem so. kakor posnemamo iz »Photobiatter«, uredili v mnogih brzovla-kih temnice, da morejo turisti na dolgih progah svoje plošče in filme razviti že v vlaku. Tako vedo že po poti. ali so njih posnetki uspeli in kai bi bilo treba eventualno ponoviti. Strokovno izšoian sprevodnik je amaterjem vsak čas s svojimi nasveti na razpolago!
Raztopine samici razvijal* nih snovi,
metola, hidrokinona. pirokatehina itd., oksi-diraio že po kratkem času. tudi če jih hranimo v zaprtih steklenicah. Primešano jim mora biti na vsak način snov. ki jih konservira oziroma preprečuje oksidaciio razvijalne snovi. Ta snov ie večinoma natrijev sulfit. Zato razvijalcev ne nastavljamo nikoli v preveč ločenih raztopinah, temveč iih takoj sestav-liamo. kakor nam velevajo recepti. Ce pa že hočemo razvijajo snov posebe hraniti, jo hranimo v zaprti posodi rajši v prašku oziroma kri-stain nego v ločeni raztopini.
Zračni oseni (mrene)
nastajajo včasih pri filmih in ploščah, ki jih med razvijanjem jemljemo iz kopeli, da pridejo v dotiko z zrakom. Posebno radi se pojavljajo, če uporabljamo metol-hidrokinon. Izognemo se jim. če kanemo v razvijalec nekoliko kapelj zelenega pi-nakriptola (1 del na 500.000 do 1 milijon delov razvijalca).
Knpon za brezplačno „Mšnnto pomenka" štev. 47
rejo. še bog, da se kaj najde pri hramu,« se je nekam sramežljivo opravičevala.
Botra in babica sta se pokrepčali. Dvignili sta se. Botra si je naložila na roke otroka, babica pa je segla po svečah. Pogledala ju je ter šepnila proti otroku:
»Dolgo življenje te čaka.«
Čim daljša je namreč krstna sveča, tem delj krščenec živi.
če bi srečali žensko prej ko moškega, je ne poglej ter ji ne odzdravi, in če bi nama križal cesto črn maček, reci »Bog pomagaj!« je babica učila botro, odgrnila je na hišnem pragu otroka, ga pokrižala in nekaj zamrmrala, nato pa ga je znova pokrila.
Ponosno sta šle skozi vas, nekoliko veseli od popitega vina. Veter jima je majal konce židanih rut, žametni čevlji, namenjeni le za velike svetke, so jima škripali ko na vuzmenji ponedeljek.
Po krstu sta počakali pred cerkvenimi vrati gospoda župnika. Ko so prišli do njiju, sta jim poljubili roko, potem pa sta začeli govoriti o otroku. Nazadnje sta jim omenili, da gresta za nekaj minut v gostilno. V krčmi sta sedli k mizi za pečjo, ženske, ki so se bile medtem nabrale na trgu, so prihajale polagoma v krčmo in botra jim je morala kazati otroka.
»Močan je,« je rekla prva.
»Ni ravno krepak,« je menila druga.
»Kakor izrezana mati je,« je ugotovila ta.«
»Kristus, kako je podoben očetu,« je odločila ona in so ga pehale s prsti v prsi, v obraz, da bi mu izrazile svoje nagnjenje. Botri sta pili, kimali ženskam in pritrjevali njihovim odkritjem. Krepčali sta se z žem-ljo, in če je otrok zajokal, mu je babica spustila v usta žličko vina.
»To mu ne bo škodovalo,« je pojasnila okoli stoječim, »ni žveplano.«
Ko sta sedeli že kakšno poldrugo uro, so prišli k njima gospod župnik. Dali so si natočiti iz litra par krožic, pokramljali z njima o delu, nato pa so odšli. Onidve sta pa še posedeli. Otroka sta odložili na klop za £ečjo, kjer se je nekaj časa drl, nato se je le še molče pretezal, dokler ni utihnil. Tak jima je bil všeč. Lahko sta pili nemoteno in babica je pripovedovala gostilničarju že dvajsetič, pri kolikih porodih je bila.
Zazvonilo je poldne. Glas zvona ju je nekoliko pretresel. Dvignili ste se, govorili, da bo čas iti domov, na gostilničarjevo prigovarjanje pa sta še sedli nazaj. Ko je prišel ponju domači fant, je botra poravnala zapitek; pograbili sta otroka in hoteli pohiteti domov, ali noge ju niso ubogale. Zapletale so se jima, židane rute so jima zlezle na zatilnike, dajali sta si otroka iz rok v roke in babica je tu pa tam poskušala peti.
Kljub vsemu sta brez nezgode prišli domov. Počakali sta pred hišnim pragom, na katerega se je moral postaviti gospodar. Njemu v roke je babica izročila otroka s primernimi besedami.
Povabili so ju v hišo. Tam sta pili do večera.
»Zahvali boga, da sva ti ga prinesli živega domov,« je končala, mahaje pred njim s svojimi ukrivljenimi rokami. »Mi-dve nisva takšni pijanki ko nekatere, na priliko Grilova. Nesla je otroka h krstu pozimi, nekoliko preveč sta se napili z botro, pa sta otroka izgubili v snegu, kjer je zmrznil. Dobro, da si se obrnil name.«
Jan Moravek:
Usodno srscanfs
»Prosim, kje stanuje tri* i aleda!iški ravnatelj Krasa?«
Niso vedeli. Zdajci je prišel mimo starejši gospod. Ko ie čul. koga išče. mu 'ie pokazal ozko hišo na levi strani trga:
»Vidite, tista rjava hiša s tromi okni v prvem nadstropju, deseta ol tod. So-daj stanuje režiser Holeka in zgoraj gospod ravnatelj..
Trojan se mu ie leno zahvalil.
Spodaj stanuje Marta .. Moj Bog. pošlji mi jo naproti...! je molil v dihu. ko ie korakal proti naznačeni hiši
Ura je bila pol osmih. Morda ie že pokonci ... V pritličju sta bili dve ckni še zastrti. Morda še spi... se ie ustrašil.
Kišna vrata so bila odprta. Ko ie prestopil prag. ie začul za seboi narle. lahne korake. Zdelo se mu je. da ga je nekdo tiho in plašno pokical. Ozrl se ie in s'al pred Marto. Hitela ie s trga. kjer ie noku-povala: iz torbe ji je gledala st2klenica mleka. Marta ie bila bleda, zrla ie preplašeno. Ni takoj razumel njenega strohu. Prijel jo ie zaj-oko in io vedel na hodnik.
»Kai vam ie?«
Odstopila je in zastokala:
»Ne. ne. to ni mogoče .. Odidite ...!«
Sele zdaj je razumel njeno zmoto: domnevala je. da ie prišel k njei. - ! Tudi sam se ie prestrašil te misli in tega slučaja. Toda hrepenenje po nisi mu je zbudilo mise;. da bi Marto iztrgal Hcleki. brez obotavljanja, s pravico močn j.šega. s pravico ljubezni... ! Takoj na se ie iztreznil. S kakšno pravico? O surovi sili se verd 'r ne more govoriti med civiliziranimi ljudmi, in o ljubezni? O njegovi da. ampak o
njeni? Mar ni jasno odločila med njim in Holeko? Ali ni svobodna žena? Mar naj z njo ravna kakor s podložnico. prav tako kakor Holeka ... ? Zasramoval se je. Ves upor in vsa bolest v njem sta se razblinila v žalost nad njeno usodo. Tolažilno se ii je nasmehnil, kakor trpečemu otroku in rekel pohlevno.
>;Odpust'te. gospa Marta, jaz grem k ravnatelju in ne morem za to. da stanujete v isti hiši. To je golo naključje, toda vesel sem. da sem vas še enkrat videl —•« Nekoliko je umolknil, se trenutek z nečim boril, potem pa ga ie premagala ljubezen: »Hrepenel sem po tem. Marta, kakor po božjem usmiljenju ... Da bi te še enkrat videl in potem odšel, snet sam in sam. da bi sanjal o tebi. mislil nate. oboževal tvojo podobo...«
Stal je pred njo pohlevno in proseče. Vse. kar ie v njem tri dolga leta bolestno vrelo, vse to pritajeno ie zdajci prikipeio na dan. Bolest je drla iz njega, in ona ie tonila v njej. Ko bi bil hrumel in kričal, bi se bila branila in morda zmagala, toda ta pobitost. brezmočnost in žalost so jo razorožile. Zdaj se ga ni več bala in tudi za sebe se ni več ba^. Zakaj bi mu ne dala vsaj tega trenutka — kapljice balzama v reko solz! Ni se branila, ko io ie tako zaupno ogovarjal, iztrgala se je iz zakonskega jarma in kakor grlica, večno zaprta v kletki, se le vsaj sklon la ven skozi vratca svoje ječe. ko se ie on pred njimi ustavil. Hotela ga ie prositi, da bi ji odpustil, hotela se ie vsai deloma otresti teže krivde, toda on jo 1e prehitel, kakor da ie bil on vzrok njeune nesreče.
»Odpusti, toda ne morem te pozab ti...!«
Po treh letih takšno oriznanjel Moj Bog. tef a ni bilo več mogoče prenesti... Ko bi bil rekel vsaj uperno: Jaz brez tebe ne
bom...! Toda prositi, da ne more nanio pozabiti, in ničesar za to hoteti. brez najmanjšega darilca ljubezni se ob: niti in iti spet v pustinjo življenja sam in sam — to je bilo mučeništvo. In kakor malo prej v njem. tako se je zdaj v njej odorlo zasuto žrelo najtajnejših globin in bruhnilo žareč tok ljubezenskega čustva. Njena glava mu je omahnila na ramo. Marta je tiho. neutolažljivo zaplakala.
»Mirko... moj edini, moj izgubljeni... jaz ti ne morem pomagati ... !«
»In sebi tudi ne!« je vzdihnil in jo privil k sebi.
»Kaj nai storim?« se je plašila.
»Ne vern... Za zdaj nič... Toda pozneje ... morda... če bi bilo to mogoie. me pokliči, prišel bom kadarkoli... Hodil bom po tvojih sledovih, ne boj se. zmeraj bom zate vedel in kdaj pa kdai ti bom o sebi sporočil. Spomni se včasih tudi ti name...«
»K ravnatelju greš — zakaj?« je naglo odstopila, in v lepih velikih očeh in na bledem cbrazu ji je zagorelo svarilo. »Iščeš pri nas angažma?« In preden je mogel odgovoriti. je svareče vzdihnila: »To ni mogoče ...«
Zastrmel je vanjo. Obotavljal se je, potem pa vendar rekel:
»Zakaj bi to ne bilo mogoče?«
»Ti in Holeka ... !« se je zgrozila.
V tem so se za vrati, ki so držale s hodnika v njeno stanovanje, zaslišali drsajoči koraki.
Hitro mu je podala roko in preplašena zašepetala:
»Zbogom...!«
»Zbogom, Marta ... !« je težko ponovil in vložil v te besede vse svoje izmučeno srce.
repertoar
čuda podoben navadnemu fotografskemu
aparatu.
Prebrali so mu zapisnik strogega sprevodnika. De i al je, da si sprevodnik lahko misli, kar hoče, ker se najbrže na peklenske stroje razume prav toliko kakor on sam da pa je on, Jože Zamuda samo trgovski potnik, doma nekje iz Rumunije, da še ni bil nikdar kaznovan in da naj najdejo tisti nesrečni corpus delicti, ki ga je treščil skozi okno v vlaku.
Moral je spet nazaj v zapor, kjer je Čakal tri dni že ves obupan in prepričan, da ga bodo naposled še po nedolžnem res obesili.
Ko so pa minili trije dnevi, je zasijalo sonce svobode. Prispel je fotografski aparat, ki ni in ni hotel nikjer eksplodirati, da so se naposled vendar vsi morali prepričati, da ni nikak peklenski stroj. Stisnili so potniku pod pazduho aparat .mu dali v roko kovčeg in ga potisnili skozi vrata. In potnik Jože Zamuda se je znašel na cesti. Tam nekje daleč iz zakotne ulice pa je začul otožno pesem: Jaz pa moram potovati, daleč, daleč grem domov, kjer me čaka moja mati, kjer me čaka rodni krov!
Jaroslav Stoviček
Kako urejamo znamke
i
Na deskah, ki nam svet predstavlja, kjer se grozotni boj razvnema, kjer Trubadur ljubezen zagotavlja in Leonoro v vroči strasti objema. Kjer Traviata bolna, zasolzena poljublja Alfreda v predsmrtnem boju in Rutterflj vsa razdvojena življenje vzame si po nepokoju. Zaprt v tišino samostana žongler Mariji slavo poje, za tristo kron dekle Prodana izbere fanta si po svoje. Z neba k nevesti Ero pade in posadi jo na Konjiča, kjer Tosca izgubi vse nade in Carmen vroča od hudiča se srčnim ranam le norčuje. Tam, kjer Rusalka gozdna vila ljubezen pravo objokuje, kjer je Manon svoj mir zgubila. Kjer Werther le o njej sanjari, ki *n in vendar ni njegova; K:-i..jira sabska le spletkari Assada zapeljuje znova, cd njega Sulamit zavrača, zdaj na puščave skritem kraju, kamor ne seže zlobna kača, ljubezen večna spaja vaju. Kjer parčki romajo na goro, da jih Preljubi Antoniček, pr.tron ljubezni zveže skoro. Kjer Slavčck poje — pa ni ptiček — brhka gorenjska je deklina, kjer P-oris kronan je za carja, ob nfem Alek.sej in Marina. Krojača. Šuštarja, mizarja sam vrag Lumpaoij Vagabundus od doma sneljal je na cesto, kjer poje Dreta bas-profundus, prilima Lim se na. nevesto. Folna krvi, dramatike, življenja se nam K!-?opa?ra predstavi in po'n romantike in hrepenenja Onjegin je čudak sanjavl. Rr?®ta?, Rajajo in Jolanta, stvari so kratke, zanimive, Frasqu:ta brž si p.aide fanta, kot vse dekline zapeljive.
Škrjanček žvrgoli vesele, ko dvigne v zrak se iz Nižave, prehitro Adrijano vzele so prav strupenih rož dišave. Kjer resno je in Vse za šalo, Poljub ukrasti je lahkota, še Modro rožo, moje skrpucalo meni, da ne bo pomota. Na odru, ki nam svet predstavlja, zdaj novi šef na strune udarja, vprašujemo ga, kaj pripravlja v čast novega repertoarja.
Zdravko
A®
J. j v 1 Jf^j^O	i'T?! 1
&	I
Prijatelj Andrej dviga kozarec cvička, si brise znojni obraz, skoči včasih kvišku ves obilen m majhen, pomežikne, si pomane roke in se smeje, ko mi veselo pripoveduje:
Večer leži nad pokrajino. Brzovlak dirja prou isecngraau. iNenaien poiruKi arem-
ljejo v svojih vozovih, drugi spet kolnejo in se jeze stisnjeni v pretesnih vagonih.
Na postaji N. vstopi trgovski potnik Jože Zamuda. V roki ima kovčeg, ki ga postavi pri vhodu pod sprevodnikov sedež in odhiti iskat prostor. Zamuda je skromen, suhljat človeček, ves ponižen in sključen, drobnih, sivih oči in krepkega nosa, vedno p; ipravljen, 6a se klanja, da se umakne, eta prijazno pozdravi.
Preden se Jože vrne, vstopi v vlak mlada gospa z ljubkim dekletcem. Mala blon-dinka drži v naročju skromen aparat za fotografiranje, živahno se ozira okoli in vidi kcvčeg, katerega rob štrli izpod epre-vodnikovega sedeža. Vlak pridirja do nove postaje. Otrok pusti za trenutek svoj apa-r-1 na kovčegu in skoči k oknu, mati pohiti za njo. Ko se vlak ustavi, zdrkne aparat zaradi stresljaja s kovčega in obleži poleg njega na tleh, tako da se ga sprednji ožji del dotika.
Tedaj prisooiha mimo zajetni sprevodnik. Rdeč kakor puran, velik in ogromen obstane, razširi oči in divje krikne s hri-pavim glasom:
»Na pomoč! Na pomoč! Nekaj strašnega! Peklenski stroj!« Ljudje se gneto, hite bliže, cuugi skačejo iz viaka, ki stoji še nekaj časa n?. postaji, a potem zažvižga in heče dalje. Pa ga ustavi sprevodnik, ki potegne zasilno zavoro. Ljudje begajo, kriče, nekateri si pulijo lase, vzdihujejo, tarnajo. Kaj naj store?
Sprevodnik pa stimi v peklenski stroj m se mu s hrbtom urnika, njegove oči so polno groze, saj trepeta za svoje življenje. Da, to je pravi peklenski stroj, spojen s črnim aparatom, ki tiči na tleh poleg njega, nastavljen, da uniči brzoviak in požene vse skupaj v zrak.
Potem se sprevodnik spomni na potnika, na ubogega Zamudo, zakriči in poskoči kakor lev:
»Kje je tisti potnik, tisti morilec? Zgrabite ga, privedite ga, da uniči stroj, da naa reši!«
Na vlak že vstopi stražnik in detektiv. Kmalu najdejo ubogega Jožo, ki sploh nI Jugoslovan, temveč tujec. Sam ne ve. kaj se godi z njim, ls to ve, da mora k svojemu kovčegu, da se je pripetilo nekaj strašnega. V glavi mu bmi cd udarcev, čuti, kako ga cbliva kri. strahotna tesnoba mu stiska srce, ki mu hoče od strahu skočiti iz prsi.
Cim dobiš kake znamke. Je gotovo prva skrb ta, da jih lepo opereš, osušiš in urediš. _ o čiščenju znamk Je bilo govora že zadnjič, zato o vsem tem ne bom zgubljal besedi. Pač pa se mi zdi potrebno, da napišem nekaj navodil o urejanju znamk.
Ko so znamke suhe in lepo očiščene, jih
najprej skrbno pregledamo, izločimo pokvarjene ter jih uredimo po državah. Zdaj pogledamo, če nam od dobljenih znamk kakšna v zbirki manjka. Ce Je še nimamo, jo bomo dali na. stran, ostale pa uporabili za zamenjavo. Vprašanje pa je sedaj, kako si uredimo zbirko.
Začetnik naj hrani svoje nauke v lepih, primerno velikih kuvertah, na katere naj napiše ime države, katere znamke so v tisti kuverti. S tem bo izhajal tako dolgo, dokler ne bo njegova zbirka dosegla števila 1500 do 2000 različnih znamk. Preden se iz začetnika razvije resnejši zbiralec, preteče dosti časa. Med tem se že marsikdo premisli zbirati znamke, bodisi iz tega ali onega razloga. Ce torej hrani svoio zbirko v kuvertah, ki so lepo urejene po abecednem redu in po kontinentih, si zbiralec prihrani izdatke za dokaj drage »albume, ki so po navadi pomanjkljivi in imajo prostora ie za običajne, vsakomur dostopne komade. Tak album postane sčasoma prenatrpan, neokusen in si mora filatelist omisliti novega. To ima za posledico prekladanje znamk iz enega v drugi, večji album, kar pa ni nikoli brez posledic za znamke, ki se pri takem prekladanju kolikor toliko poškodujejo. Zato sem mnenja, da ni smotrno, če uporablja filatelist takele aibumčke. Poleg tega še najmanj 80";n začetnikov ne ve. da obstojajo posebni papirčki za prilepljanje znamk in zaradi te nevednosti enostavno prilepijo znamko na papir kar celo, po možnosti s kle-jem iz moke in vode, ki »najbolj drži«. Drži res sijajno, tako da ga Se s temeljito kopeljo težko odstraniš.
Okoli njega pa kriče ljudje:
»Ubijte ga moriica, ki nas je hotel vreči v zrak, ki je hotel uničiti naš brzovlak: Doli z atentatorjem!«
Zamuda sam ne ve, za kaj gre. Ko ga privlečejo do njegovega kovč-ega, zahtevajo, da mera odklopiti aparat. Pri tem dvigne detektiv revolver in ga nastavi na srce. Možakar, ki ne razume dobro hrvatskega jezika, se kakor podzavestno sklone, pograbi aparat, sam prepričan, da bo eksplodiral peKienski stroj, ki ga je nekdo nastavil prav k njegovemu kovčegu. S tresočo se roko vrže aparat daleč skozi okno. Ljudje kuee in se smejejo, ploskajo z rokami, se objemajo veseli in siečni, da so rešeni. Nekateri pa nemilo sujejo ubogega Ježo, ki stoji tam ves beden in nesrečen in samo čaka, kaj se bo z njim še zgodilo.
"Sprevodnik pa sedi njemu nasproti, zapisuje ves dogodek v uradno knjigo, a detektiv stoji tam mimo in dostojanstveno t; revolverjem v roki.
Zamuda sedi in premišljuje, ksko je usoda nekaj čudnega in nerazumljivega. Domov je bil namenjen, sam vrag ga je premotil, da ni ostal kar tam zunaj, pa bi ne bilo nesreče. Kakor v sanjah gleda detektiva, ki ga je pograbil prav ko je hotel iz enega vegona v drugega, 6a bi si našel udoben seclež. V g-avi mu strahotno bmi.
Ljudje še vedno prihajajo, da si ogledajo razbojnika, ki je hotel pognati brzovlak v zrak. Strogi sprevodnik ga mrko opa-zuie, pristopi in napravi nad njim z belež-nico križ, češ- cla je že zapisan smrti.
Zamuda hoče nekaj govoriti. Komaj spravi besedo iz sebe in pripoveduje, da je nedclžen, da o stvari sam ničesar ne ve. Nihče ga niti ne posluša.
In potem ga odvedejo v dragi vlak, ki pe Ije nazaj proti Zagrebu. Ljudje se sproščeno .smejejo, saj se šele zdaj čutijo popolnoma rešene. Kdo ve, kaj zmore tak človek, ki nosi kar s seboj peklenske stroje in je rej najbolje, da se ga kar popolnoma odkrižaš.
Ubogi Jože pa nastopi pot proti Zagrebu. Pravi križevi pot je to. že tako vea sključen zleze skoraj popolnoma vase, kakor kupček nesreče čepi v vlaku in čaka svoje usede. V Zagrebu mora takoj v policijske zapore in potem k zaslišanju, šepe-taje, kakor največji zločinec, ki se kesa in si ne more več pomagati, pripoveduje ubogi Zamuda, da je njegov kovčeg poln kolekcij, da on nima nobenega morilskega namena, da ne ve, kako je prišel tisti aparat v dotiko z njegovim kovčegom in da se mu ni zdel tedaj k0 ga je treščil skozi okno nič več tako nevaren, saj je bil za
Rože-zdravilo
Vrtnica (lat. rosa centifolla) ali goščavka raste in jo sadč pri nas po vrtovih. Je to za meža visok grm z velikimi listi in lističi ter velikim rožnatim, obilno polnocvet-nim cvetjem. Cvete od junija do julija. Cvetlične liste nabiramo ob suhem vremenu ter jih posušimo. Je finega rožnega vonja ter nekoliko grenkega okusa. Caj cvetnih listov (10 do 15 g na pol litra vode) pijemo proti pljučnemu katarju, driski, griži in vodenici. Zunanje se uporablja čaj za grgranje pri kroničnih vnetjih sluznice v žrelu.
Njivska redke v (lat. raphanus raphani-strum, sisimbrium officinale, erysimum of-ficinaie) ali dihnik, grintova zel, repič, divja repnica. Nahajamo jo povsod ob poteh ter po nasipih. Je to hrapavo, večkrat vijoličasto steblo z razprtimi vejami. Redki listi so škrbinasto pernatoloputasti, spodnji s sedmerimi, srednji s peterimi, zgornji s trojnimi loputami, od katerih je prva vedno največja. Majhno cvetje na vejnih vršičkih je rumeno ter tvori po malem ka-sasto razcvetje, čigar luski so pritisnjeni k steblu. Redkev cvete od junija do septembra. Zelišče ima okus po kreši. Caj ee pije (30 g listov na tri skodelice vode po malih porci;'ah v teku dneva) proti hripa-vosti in katarju grgavca. 20 do 25 g sku-hanih na V2 litra vode je dobro sredstvo proti pljučnemu katarju, astmi, kroničnem kašlju in zasluzenju v prsih.
GrenkoSladki razhudnik (lat. solanum dulcamara) ali pasja jagoda se nahaja po grmovju, ob bregovih in po drugih vlažnih mestih. Je to tanko, upogljivo, često za I moža visoko steblo s sivo skorjo, pecljasti-mi listi ter rdečimi jagodastimi grozdi. Cvete od junija do avgusta. Dvoletna stebla se nabirajo spomladi ali jeseni. Strti listi so neprijetnega, mišjega vonja. Stebl-na skorja in korenina sta najprej grenkega, potem sladkega okusa, ki traja dol-, go časa. Posvarite otroke pred jagodami in žvečenju stebel, čeprav rastlina ne povzroča znatne zastrupitve. Mlajši poganjki in stebla pospešujejo izločevanje obisti, bronhialne sluznice in slinavk. Dalje služijo pri zastarelih katarjih dihal, kroničnem revmatizmu, pri kroničnih kožnih boleznih, cketlih žlezah in podobnem.
Iz istega stališča ne bi priporočal zvezkov (posebno še ne takih, ki so že popisani), ki tudi slej ali prej postanejo polni in sledi nato stiskanje znamk v vse možne kotičke, kar gotovo ne učinkuje lepo. Ce se pa že kdo kljub temu odloči za zbiranje znamk v zvezku, naj pusti za vsako državo dovolj prostora. Na vrhu lista naj lepo napiše ime države. Zelo koristno in poučno je tudi, če sledi nato kratek opis države v obliki izvlečka iz zemljepisa odnosno et-nografije.
Najbolj lepo tn prikladno je zbiranje v knjigi za vlaganje znamk (Einsteckbuch). Tu odpade vsako lepljenje znamk. Cim imaš znamk preveč, si omisliš novo knjigo in stvar je rešena. Take knjige za vlaganje znamk niso preveč drage in dolgo iz-drže, posebno če nanje pazimo. Kdor pa je sam malo spreten, bo pa napravil tako knjigo sam po svojem okusu in prilikah. Stvar ni tako težka in z malo volje se doseže lepe uspehe. Pri teh knjigah je slaba stran le ta, da se pri neprevidnem vlaganju znamk lahko pokvarijo zobiki. Vendar se to zgodi zelo redko in so prednosti teh knjig za vlaganje znamk tako velike, da ta nedostatek sploh ne more vplivati na kupovalca.
Starejši zbiralec pa se bo morda odločil za pravi album, ki daje lepšo sliko zbirke in kjer pridejo znamke bolj do veljave. To so albumi, ki imajo za vsako znamko, ki je izšla, poseben prostorček in pri katerih ne moremo priti v zadrego, aa ne bi mogli znamk razporediti. Dobe se tudi taki albumi, ki nimajo razen okvira nobenih drugih natiskov in v katere lahko vsak filatelist sam nariše okvirčke za znamke. Tak album je ponos vsakega zbiralca. Zahteva seveda dovolj časa ln tudi preveč poceni niso, ker se uporablja za albume le fin, trši papir. Mnogi imajo tudi vsako znamko nalepljeno na posebnem papirčku črne barve, ki je za nekaj milimetrov večji ko znamka. Pogled na tako zbirko je res lep. Albumi teh vrst so izdelani tako, da lahko vzamemo iz njih vsak list posebej in jih obratno tudi vlagamo vanje, če je to potrebno. Izvršeni so tako, da imajo vezavo na vijake ali še bolje, če imajo hrbet iz prožnega peresa. Ce si bomo delali tak album sami, bomo poprej gotovo povprašali pri starejših zbiralcih za vse podrobnosti. Izdelali si bomo nato lepe naslovne strani in to za vsako državo posebej. Izvedba je individualna in jo zato prepuščam vsakemu zase. Okvirčke, ki so malo večji, kakor znamka sama, bomo izvlekli s tušem, napisali bomo dan, mesec in leto izdanja znamke in v vsak okvirček kataložno številko tiste znamke. Številke
navedemo po tistem katalogu, po katerem smo risali. V ta namen si izberemo najbolj priljubljen katalog.
Pri takem postopanju nam bo zbirka postala lepo delo, ki se ga ne bomo bali pokazati, kakor se to ponavadi dogaja pri onih zbiralcih, ki se navdušujejo za zbiranje v starih zvezkih. Varčevanje pri albumih ni nikoli na mestu!	G. D.
Sonet prleški gostoljubnosti
Za grivtsm sončni griči se vrstijo; na njih so jagnedi — v nebo kiieuji —> vinogradov so sočni polni kraji, na holmih bele cerkvice stojijo.
Iz polnega si soda nam natočil, prijatelj; glej, kako iskri se v čaši! Napijmo zdaj tej lepi zemlji naši, ki v večno last nam Bog jo je izročil.
Naslednja čaša tebi, naš gostitelj: — na zdravje! — ki vzgojil si trto vinsko, kot vzgajaš deco, unnii upravitelj.
Ker si postregel tudi s kračo svinjsko, na Gabrcu smo ga tem laže pili, dobrot Slovenskih se goric nanžili...
J. N—k.
ZARADI TAŠČE
Miha: »Zakaj pa si svojemu kužku odrezal rep?«
Luka: »Ker je vedno tako veselo mig?', z njim, kadar nas je posetila
PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU
»Nič strahu! Stisnite zobe in usta široko odprite!«
ŽENINE VRLINE
»Hotel sem imeti ženo. ki bi imela samo tri vrline: da bi bila v kuhinji kuharica, v salonu dama, v spalnici kokota.« »Nu, pa ste jo našli?« »Sem, samo da njene vrline niso bile na pravem mestu: v kuhinji je dama, v salonu kokota in v spalnici kuharica.«
SODOBNO
»Ali vidiš onile parček, kako se razumeta? Gotovo sta poročena.« »Sta — samo ne drug z drugim.«
Posetniea
o. o. DINKO GRUDEN
VIR
Kaj je ta gospod po poklicu?
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. gorovje v Aziji. 8. kem. znak za iridij. 9. klic na pomoč. ki ga pošiljajo ladje, če se potapljajo. 10. veznik, 13. egip. sveti bik. 16. ime filmske igralke Negri tudi mera za papir. 18. mesto v Italiji, 19. tuji veznik. 20. kratica na madar-skih železnicah. 21. ime češkega verskega reformatorja Husa. 23. osebni zaimek. 24. ime madarskega komponista Kal mana. 26. državno dobra posest 28. svetopisemsko
Gelč Jontesova:
In hči
Saba se ie uzrla: nekdo, ki ie sedel v avtu. ie zamahnil. Obetala ie Tudi avto ^e je ustavil. Ta shu.išana g.ava z zgrbiieno kožo v tisočerih gubicah oči z neskončno bednim izrazom, to je bil njen — oče. Oče. kakor ga ie nekoč videla v snu Z desnico ii ie podajal roko. ? levico si je brisal cči. Tudi Saba ie zajokala zakai prvič po vseh težkih navzkrižjih ga je videla zdaj.
Molče je sedla k očetu v avto Na drugi strani je sedel brkat mož v sivi pazniški obleki;
Pri prvi gostilni ie oče ukazal avto ustaviti Izstopili so oče paznik ln Saba Z očetom v sredi so odšli v prazno gos il-niško sobo Sedli so v kot ob peči Oie je naroiil po! litra vina in tri kozarce.
Natočil je.
»Ne bom pil.« ie rekel paznik.
»Bom pa jaz pil in ti. Saba. z menoj!« je rekel oče.
Trčil ie s Sabo: njegove oči so zi bežen hip zadele v zenice Sabininih oči: oba. oče in Saba sta povesila pogled. Ko da bi jo bil golo zalotil io ie bilo sram Dred očetom: tudi očetu ie bilo ko da bi s svojo pregrešno nagoto obetal pred hčerio.
Molče sta zrla predse.
>Boš jedla? Gotovo si lačna.« ie rekel cče.
»Hvala. a'a. ne bom!«
»Natakarica, prinesite tri klobase.«
Paznik le brž poiedel.
Oče ie pokusil grižljaj in odrinil.
»Ne bom jedel, pojej ti.« ie rekel Sabi Saba je vzela in vse pojedla Pri poslednjem koščku se je preplašeno ozrla v očeta Pojedla ie vse. ie iz očeta zlezla misel vanjo. Soljunila bi. zajokala bi. tako io ie klobasa tiščala v grlu V taki uri je pojedla svojo in očetovo klobaso! jo je bičalo očitanje. Bruhala bi.
»Pij!« ie rekel oče.
»Na tvoje zdravje. Saba.« ie rekel oče.
»Na tvoje zdravje!« ie rekla hči.
Oče ie zvrnil kozarec. Saba ie samo ustni namočila in ie odložila.
Oče pa je natočil še ostalo vino in ga zvrnil do dna.
»Se pol litra?« ie vprašujoče pogledal k pazniku.
»Nič več. dosti le!« 1e rekel paznik.
Oče ie povesil roko in oči in ie ubogal.
Saba ie zajokala na glas. Tako ubogljiv kakor otrok je bil oče zdaj.
»Gremo!« je rekel paznik in vstal.
»Ne boš spila?«
»Ne. hvala, ata!«
»Bom pa jaz!«
Oče ie zvrnil na dušek, vstal in se zamajal. Hitro, skoraj stekel ie k vratom, tik za njim ie pehitel paznik. Vstopili so v avto. Saba na levi. oče na sredi, paznik na desni.
Hotela sta si povedati težko misel, ki jima je tičala v srcih, v Celnici in telesu, neizgovorjena je obtičala na jeziku.
mesto. 30. nota iz solminizacije. 32. del gla-ve, 34. tuji veznik. 35. država v Južni Ameriki.
Navpično: 1. vrsta umetnika. 2. ploskovna mera. 3. igralna karta. 4. vrsta ptic. 5. del kolesa. 6. del telesa. 7. voditelj francoske revolucije. 11. filmska zvezda. 12. grška črka. 14. gorovje v Aziji. 15. stran neba. 16. vrsta insekta. 17. ruski državnik, ki je prevzel oblast po revoluciji. 22. mesto v Romuniji. 23. n3š znani izumitelj živi v Ameriki. 25. družabni sloj. stan. 27. kemični znak za prvino. 29. ruska reka. 31. ploskovna mera. 32. nikalnica. 33. kratica za »starejši«. 34. število.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Blaga j, 6. prerok, 12. roman, 14. oliva, 15. esej, 16. ter, 18. Obir, 19. don, 20. orkan, 22. Ara, 23. as, 24. pristav, 26. et, 27. gong, 28. Izak, 29. ki, 31. Dalibor, 33. ep, 35. Ada, 37. tabor, 38. pro, 39. Kelt, 41. var, 42. krak, 43. rabat, 45. hosta, 46. Alamut, 47. Bartol.
Navpično: 1. Breda, 2. losos, 3. Amen, 4. gaj, 5. ar, 7. ro, 8. Ela. 9. riba. 10. ovire, 11. karat, 13. keks, 16. Triglav, 17 Ratibor, 20 ornat, 21. Nazor, 24. pod, 25. var, 29. Kokra, 30. ideal, 32. Ibar, 33. Erato, 34. pokal, 36. Alba, 38. prst, 40. tam, 42. kor, 44. tu, 45. ha.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Svotoznr Tavčar, Ljubljana, Ilirska ul. 12, Klein-stein Julij, Ljubljana, Vodovodna cesta 22 in Janežič Anica, dijakinja, Domžale.
Izstopili so pred bolnišnico. Oba. oče in hči, sta si stopila nasproti, čisto blizu, obraz k obrazu, da bi se poljubila. Njune zenice so se srečale, spogledale, prestrašile se in oči so se odmaknile.
»Zbogom!« ie zaklical oče. zaickal. zamahnil z roko in izginil za bolnišk mi vrati; tik za njim je stopal paznik. Vrata so se' za njima zapahnila in oče je odhitel po stezi proti sedmemu oddelku.
Avto ie zahupal. zdrdral i cdpelial. Saba je stala ob ograji in strmela v ck.-.a
rumene hiše.
Počasi ie odlezla mimo mrtvašnice oo dolgi Zaloški cesti in težko breme ie leglo v njo.
MAlTLEKSiKON
O zrcalu
Benetke so imele preko 300 let monopol za izdelovanje zrcal. Benečani so poznali tajnost izdelovanja odličnih zrcal. Delavci, ki so izgotavljali zrcala, so morali živeti na otoku Muranu, kamor tujci niso smeli stopiti. Na Muranu je takrat živelo in delalo nekoliko tisoč ljudi, ker so Benetke zalagale s steklom ves svet. Delavce begunce so kaznovali s smrtjo. Vendar je uspelo v drugi polovici 16. stol. francoskemu ministru Colbertu, da je spravil nekoliko delavcev v Pariz, kjer je potem ustanovil francosko industrijo stekla.
»JUTRO«, ponedeljska fz3ajs
.i
BtecfleDB6, & TIH 3990
Pasteatjeva rojstna hiša v Do len v Franciji
pogostokrat razkošnem žrtvovanju ljudi. To je sam priznal v pismu, ki ga je napisani knezu Metternichu: »Mar mi je za 200 tisoč več ali manj človeških življenj!«
Kult Napoleona se obnavlja cb sleherni priliki, literatura o njem je ogromna. Kako majhen, komaj zaznaven je v primeri z njim znanst. Louis Pasteur! Seveda, Paste-urja ni nikoli — kakor nobenega tihega, skromnega pionirja za napredek človeštva v miru, kulturi m zdravju — obdajala glo-riOla hrupne, z armadami pribor j ene slave. Pred petimi leti, ko je nebrzdano divjala vojna v Abesiniji, je 28. septembra minilo 40 let, odkar je v Parizu zatisniil oči blagi 67-letni ravnatelj kemijsko fiziološkega laboratorija. Le redke so bile po novinah beležke, ki so se spominjale smrti človeka, čigar ime samo nam govori o rešitvi človeštva pred eno največjih strahot, pred steklino. Kot kemik v Lyonu in Strasbourgu
je Pasteur vztrajal neštete ure pri minu-ciozno natančnih preizkusih. Metoda za preprečenje razkroja v tekočinah ga je stala morda več razglabljanja, kakor sestava še tako genialnega strateškega načrta. Preiskava kokošje kuge je zahtevala več vztrajnosti, kakor bivakiranje na bojnih poljanah. In njegova sloveča knjiga o mikrobih je morda za današnji blesteči razmah kemije prav gotovo tako važna kakor Napoleonov zakonik, temelj modernega pravosodja. Neprecenljiv je Pasteurjev izum seruma zopet pasjo stekl-no, zoper najstrahotnejše besnilo, ki ugonobi žival m človeka s trpljenjem, hujšim od kuge in blaznosti. Medtem ko je bilo Napoleonu več ali manj vseeno za 200.000 mož, jih Pasteur rešuje na milijone.
V človekoljubju, ki skozi temine m zablode sveti kakor edina rešilna zvezda, je Pasteur med največjimi možmi vseh časov.
beri!...
lih sto dneh se hoče dvigniti k nekdanji moči m slavi. Toda poraz pri VVaterioou zapečati njegovo usodo. Jetnik na Sv. Heleni narekuje svoje spomine in ko jih napolni za pet debelih knjig, podleže ves izčrpan želodčnemu raku.
Ne razglabljajmo o Napoleonu po načinu filozofov, ko je njegovo življenje odprta knjiga! Knjiga dejanj vojskovodje, ki se mu doslej še ni rodil enak; dejanj gospodarja Evrope, ki je kot upravnik in državnik zagrnil temoto srednjega veka, odstranil tlako, uničil moč fevdalizma in zbudil samozavest narodov. Toda pečat na vsaki njegovi veliki stvaritvi je krvav. Veličina njegovih potez je bila v strahotno lahkem.
čeva nana (majka). O-o! bi se ji začudil sam Boltatov Pepe, ki goni kliuse pr-pr!, bijoč jih čez križ in čez popo. Namen moi bi označil morda šesavi in šaljivi Roda-Roda, češ: Ali ne vidiš, kam Des šapo moli? Pisec uporablja besede, vzete iecljav-cem iz ust! Tako bi nemara rekel sam urednik niponskega dnevnika Niši-Niši.
Moi smoter ie prav za prav tak: opozoriti na jezikovno posebnost ki io tako pogosto razodeva nailoli čila dežela na svetu: Čile. Tod vozijo točno in iadrno vlaki, najličnejši oo južnoameriški celini. Tujca priklenejo nase z imeni postai. so iih po vsem videzu krstili beliavi. žužn^avi otro-čiči: Llay-Llay. Pid-Pid. Con-Con. Til-Til. To so indijanska imena Indijanci, katerih kraie in običaie proučuje naš roiak Ivan Benigar. ponovijo izraz, ako hočeio označiti veličino predmeta. Tako llay (ljajl pomeni veter. llay-llay pa piš. ostro sapo. Dve večji reki na iugu sloveta: Bio-Bio in Calle-Calle. Postaje sicer niso gromad-ne. prvotno so morale biti maičicine. nar ilovnatih koč ali kolib, ki so smele podvojiti svoi naziv šele potem, ko je hlapon pri-žvižgal. V Nemčiii se ie posrečilo priti do take postaje pač samo enkrat: Baden-Ba-den, pri čemer pa ie vmes izpuščen predlog »in« (v). Pri nas bi se mogel podvojiti z enakim občutjem na pr. Kopanj. Za raj-hovski Floha. ako bi ga blagovolili poveli-čati z reduplikacijo, bi v naših krajih morda služili: Ščurki, ali kai podobnega. Na občinski tabli dobiš naois. ki malo spominja čilske šege: vas Vas. fara Fara. okrai
Kočevje. Spreten književnik utegne izslediti navidezne podvojitve? draga Draga, golo Golo. Okus protivja vsebujejo takile kraji: Dolenje Dole. Gorenie Dole. Gornji Dol (ič). Spodnii Hrib. Dolenji Vrh, Spodnje Gorje. Stara Nova Vas. Velika Mala Noga
Ako Krajevni leksikon dravske banovine nima pravih podvojitev v svojem kazalu. s tem še ni rečeno, da so slovenskemu človeku docela tuje. Detinsko tev^janie gotovo ni brez njih: pipi pomeni Janezku: lepo. V istem smislu sem samosraičnik na Dolenjskem rabil in slišal soznačnice: tete, ika-ika. ita-ita. ikaka. itata. Za nasprotni pojem. grdo. so me učili: kak beka. beka-beka (slične glasove podaja dr. Ša-šeli za Borovlje). Ako se je želel smrko-linček peljati, ie lepetal: »Se-se!«
Takega razkošja mu vselej niso dovolili, še Bog. da ie imel nuinejšo postrežbo, ki se ii pravi: papa. lulu. kaka.
Odrasli ljudie se nismo povsem odrekli jezikovnemu čustvovanju. Marsikomu se prileže »luk-luk«. Tivolski Drirodarji radi kličejo z onomatopoetičnim »muk-muk« veverice, ki leto za letom ugonobč večino prvih tičjih gnezd po parku. Tudi srbski bulbul ali slavuj bi doživel isto usodo, če bi blagovolil gnezditi v tem raju bele Ljubljane. Pač pa se tako menda godi krilatcu, ki sliši na latinsko skovanko: Co-ccothraustes Coccothraustes Coccothrau-stes. ako rajši ne odleti, pojoč kakor pesnik:
daleč daleč so planine.«.	A. D.
Pasteurjev zavod v daljnem Bangkdm
Napoleonova odlikovanja v berlinski orožarni. Kakor znano so Prusi zaplenili po bitki pri \Vaterloou ne samo Napoleonovo zastavo, marveč tudi njegova odlikovanja, ki so bila nato razstavljena v znanem berlinskem vojaškem muzeju. Po prevratu 1918 so Napoleonova odlikovanja izginila iz orožarne, skrili so jih nacionalistični študentje, da jih ne bi bilo treba vrniti Francozom. Po nastopu narodno-socialističnega režima leta 1933. pa so bila skrita odlikovanja izročena maršalu Goringu, ki je odločil, da jih spet oddajo na prejšnje mesto v orožarni
Kdo je večji: Napoleon, ali Pasteur? Na to vprašanje dobimo odgovor naj lažje v primerjavi življenja in po-sledkov dela obeh velikanov. Življenje Napoleonovo — kakor ognjemet, ki je razžaril Evropo in nenadno zopet ugasnil Pasteur pa — kakor blaga, spokojna luč, ki vsedilj prinaša odrešen je.
Svetovna zgodovina ne pozna sijajnejše-ga vzpona, kakor ga je doživel Napoleon. Po materi Leticiji obdarovan z nebrzdano voljo do uspehov in z lakoto po slavi je mlad nastopil pot velikanskih nasprotij, zmag in porazov. Pod Paolijem je stal v vrstah borcev proti Franciji za svobodo rodne Korsike. Ko se je zrušilo kraljestvo, je njegova častihlepnost našla razmaha na francoskih tleh. Od stotnika pred Toulo-nom, kjer je prisilil Angleže k izpraznitvi pristanišča, se je mahoma povzpel do bri-gadnega generala artiljerije. Z železno odločnostjo je v Parizu zatrl rojalistični upor. Kot poveljnik italske armade je potolkel Piemonteze, nato Avstrijce, prisilil je papeža k tolentinskemu miru, prodrl v naše kraje in še daleč navzgor, do Leobna.
Iz Evrope ga žene slavohlepje v Egipt, pri piramidah podžge vojščake z jedrnatim apelom, da gleda nanje štiri tisoč let zgodovine. Razprši Turke in jih premaga pri Abukirju, ko so mu že za hrbtom' uničili mornarico. Brezobziren tudi do lastnih ljudi pusti svoje čete v Afriki na cedilu, zbeži v Francijo in vrže direktorij. Postane prvi konzul francoske republike in dana mu je priložnost, da pokaže svoje državni-
Napoleonov spomenik v rodnem Ajacciu na Korziki
Loois Pasteur
Beri -
Dolgočasen severnjak, vreden tekmec avtorju pustega epa o pretepaškem kralju Olafu (falot Olaf. mu lahko rečemo v obe smeri), nekje popisuje dolgovezno potovanje ob francoski obrežni reki Aa, potegnjeni skozi okrožje Pas-de-Calais. ki šteje 7 kantonov (ne mislite na kamne ob-cestnike!). 118 občin in precej nad 100.000 duš. Ako vzamemo »duše« pri gumbih ali knofih. bi se skupni znesek povzpel na miljon duš.
Potcknamelj ali potočvek je tako nezanimivo zgrajen, kakor da ga ie zagrešil otročaj. recimo bebe! Pisatelj uvodoma bodri svoje znance: »Beri. beri!« Seveda nima dosti več uspeha, kakor če bi iih vabil, nai se ogrevajo za razvpito bolezen »beri-beri«. Spis je uspavalen ko zloglasna muha cece: vse prijetneje vam zna pripovedovati pri nas nešolan eoslar ali prileten čača. Celo slovstveni proizvodi struje dada (dadaizem) se zde mičnejši... Matematik Dedekind — prevladuje li v njem slovensko dede ali nemško dete? — je znal preračunati, koliko žrtev povzroča podrep-na cece med črnimi kmeti iz roda Njnm-NJam, koliko jih pogrezne v spanje, na-zvano v francoski otroški govorici »dodo«. spanje slično božjastnemu staniu. ki ga tatinščina iste dežele imenuje »dig-dig« (digue-digue). Rihard Dedekind ie imel cifre v mezincu, poznal iih je »aus dem Eff-eff«, kakor se izražajo v prvem, drugem in tretjem raihu z rečenico nastalo iz začetnic F (ibel) und F (abel). abecednika in čitanke. Takemu številkarju bi šel kaj lahko na limanice omejen bogatin onetra kova. ki ga predočuje trmoglavi delničar Gogo v igrokazu »Robert-Macaire«. No če se mu ujame akcionar Gogo. ki ima vpega v izobilju (a gogo. se reče v molierščini). se mu bomo prisrčno smejali vsi tisti, ki imamo usta pod nosom: H a h a. hehe. hihi. hoho. huhu!«
Režali se mu bodo vsi oni krsti, ki so se pred 6 ali 7 pomladmi zrbavali z igračo jojo. iznajdeno nekje da^č. menda tam. k^er oogosto roooče boben tam-tam.
Kaka pa ie tvoia namera?« p~reče ta ali rni čsčet. »ali te ie ritnil Maupassan-tov koni Koko?« ' »Kuku lele«. zaiavkam kakor nekdaj ze-tobanska žalovalka. preden ie oblastvo prepovedalo naricanie Kuku lele. klavrna ti baba Nana. mama Mirni in tata Ha-ha. ki redi tako zabitega sina! To mojo nakano b: razumela še preprosta Ju20vi-
ške sposobnosti. Ni dvoma, pokazal jih je, genialno: »Code Napoleon« je sijajen usmerjevalec novega reda v razburkani, krvaveči republiki. Napoleon poenostavi strahotno birokratsko upravo. Sklene mir s cerkvijo. Dopusti vrnitev emigrantov. Po novih zmagah doseže mir z Avstrijo, Turčijo in Anglijo. To so uspehi, ki mu jih francoski narod prizna z veličastnim plebiscitom, ko ga proglasi za konzula na večne čase... Premalo! Senat izvoli Napoleona
Napoleonova mati Leticija na mrtvaškem odru
za cesarja, za ustanovitelja nove francoske dinastije in cesarjev ujetnik papež Pij VII. mu posadi krono na glavo.
Toda vsak višek je obenem pričetek padca. To je neizprosni zakon usode, - večna igra dogajanja v življenju posameznikov, narodov in vsega človeštva. Silnejši od ve-ličasti Napoleonovega vzpona je bil njegov dramatični padec v pogubo in smrt. Še ga vidimo kot impereurja na proslulih evropskih bojiščih, kjer z genialnimi strateškimi potezami in s svojo brezmejno zvesto in hrabro armado tolče Avstrijce, Ruse in Pruse. Slutimo njegovo odločnost in mrž-njo, ko odredi kontinentalno zaporo zoper Anglijo. Na habsburškem dvoru ki ga sovraži, si izbere za roditeljico cesarskega potomstva princeso Marijo Luizo. Pohlep po obvladanju sveta ga tira na čelu orjaške armade tja gor pred Moskvo. Strahotna zima ga požene nazaj v katastrofo, sulice kozakov zdesetkajo njegovo armado Konec, konec...
»Od veličastnega do smešnega je en sam korak...«
Ne, od slave do poraza je en sam skok.
Po Moskvi še potolčen pri Lipskem, se Napoleon odpove cesarski kroni V internaciji na Elbi še enkrat švigne Napoleonova volja pokonci kakor plamen V proslu-
R. Bril:
Lina je lahno poljubila svojega moža Filipa na lice: »Torej z bogom, dragec, pridem k večerji.«
Odšla je iz sobe. še enkrat na pol odprla vrata, pomahala z roko, hitro zaprla in pustila Filipa, ki je ležal na zofi.
Pogledal je na uro. Pol treh. Vsak hip bo zaspal, zakaj ob tem času popoldne vsak dan spi. Ne, zares ni zavidal svoje žene Line, da hodi zdaj nekje po dežju. Ah, moj bog, ženske imajo zmerom toliko opravkov! šivilje, frizer, nakupovanje — in pa toliko prijateljic imajo, ki se jim morajo pobahati z vsemi novicami, kar so jih slišale. Zakaj če bi ne imele prijateljic, bi gotovo toliko ne skrbele za svojo zunanjost — zlasti re njegova Lina, saj je že toliko let orr.ožena, da ji ni treba ugajati nikomur drugemu kakor njemu, Filipu!
Tako na primer je znala biti Lina po dve uri pri maserki, ki je stanovala na koncu mesta. Ni pustila, da bi prišla maserka na dom, ker je bila varčna. Filip se je nasmehnil. Izračunal pa je, da stane vožnja toliko, da bi bilo cenejše, ko bi maserka hodila k Lini, in še precej časa bi si prihranila, ampak ne: Lina je morala ven v deževje in pustiti Filipa samega doma! In samo zato — kakor je sama posedala — ker ji je do teh nekoliko dinar-iv, ki jih da maserki manj, če se pelje ."ima k njej. vL, no — ženska logika, ženska varč-
nost!« je pomislil Filip in zamižal.
Zdajci je prišla v sobo hčerka Tiika.
»Ali lahko ostanem tukaj, očka?« je nežno vprašala. »Igrala se bom čisto tiho in te sploh ne bom motila!«
»I seveda. — Ali danes ni Mimica pri tebi?«
»Ne, Mimica ni mogla priti. Prehlajena je. Meni pa je sami v moji sobici tako dolgčas!«
»Sedi torej k peči in se lepo igraj. Jaz bom pa malo podremal.»
Tilka je tekla iz sobe in se kmalu vrnila- V eni roki je nesla medveda, v drugi pa možica, oblečenega v mornarsko uniformo. Tiho je sedla k peči na preprogo, vigla medveda na bližnji stol in postavila mornarja predse.
Filip je vedel, da bo vsak trenutek zaspal. Dremalo se mu je že, ko je začela Tilka govoriti:
»Tako sem vesela, da si prišel! Pridi, sedi! ... Tam ne, rajši k meni!«
In posadila je mornarja zraven sebe.
Filip je imel svojo hčerko neizmerno rad, ampak so trenutki, ko si želi človek biti popolnoma sam, posebno če hoče spati, čeprav je Tilka govorila zelo po tihem, je Filip vendarle slišal vsako njeno besedo.
»No, nič ne de,« je pomislil, »morda me bo njena igra uspavala «
In spet je poskusil zadremati.
»S čim bi ti mogla postreči? S slivovko ali konjakom? — čakaj, takoj ti prinesem cigarete! je spet slišal.
»Tilka je čisto družabno vzgojen otrok!« se je v čluhn veselil. »Bom videl, kaj bo dalje*c
»Ah. menda ne boš kadil svojih, ko so naše tu!« je rekla Tilka. »Saj si vendar moj gest'«
Filipa je začela igra zanimati.
»Ko bi ti vedel, kako se mi je tožilo po tebi! Vsak dan sem čakala na tale trenutek, ko bova spet skupaj!«
Filip se je moral zasmejati, ko je videl Tilko, kako je strastno objela mornarja in se z njim zavalila po tleh.
»Ampak, ljubček, je posvarila možica, nekoliko vstala, potem pa spet počasi sedla in si popravljala obleko. »Zakaj tako neprevidno? Kaj če bi kdo prišel?«
Filip se je moral premagovati, da bi ne udaril v smeh. Niti malo mu ni bilo žal, da je prišel ob svoj popoldanski spanec.
»Le škoda, da Lina ne sliši. Gotovo bi se izvrstno zabavala!« je pomislil Filip.
»Kdo pa naj bi prišel, ljubica?« je vprašala Tilka za mornarja. »Ali ni gotovo, da naju ne bo nihče motil?«
Filip je stisnil zobe.
»No. kaj takega! Od kod ima to otrok?«
Da bi hčerka nič ne opazila, si je držal roko pred ustmi, sicer bi se moral na glas zasmejati.
»Upam, da ne pride tvoj medved nenadoma domov?« je Tilka spet posnemala mornarja.
»Aha,« je pomislil Filip, »zdaj bo nastopil medved, ki ga je prej vrgla na stol!«
»O ne!« je rekla deklica. »Ta se danes gotovo ne vrne!«
»Zakaj neki ne?« je razočarano premišljal Filip, ker je medveda dobila od njega za god.
»Rad bi te poljubljal, dragica, kakoi ta-
krat, ko sem bil zadnjič tu na dopustu. Ali se še spominjaš? — To so bili čarobni tedni!«
Filip je zmajeval z glavo.
»Tile današnji otroci! Gotovo Je brala kako knjigo za odrasle. Moram Lini red, naj vselej zaklene knjižnico, preden odide. Tilka bi se lahko še pohujšala!«
»Da, ampak nikoli se nisva sedla v mojem stanovanju, temveč ...«
»... tam v tisti mali hišici v predmestju ..., je dokončal mornarjev glas.
»Položaj se zavozlava!« si je mislil Filip. »Radoveden sem, kako se bo izteklo!«
»Izmisliti si moraš nov izgovor!« je silil mornar in Tilka ga je prisilila, da je pritisnil svoja suknena usta na njene rožnate ustnice.
»že vem!« je veselo zaklicala deklica. »To pot mu bom dopovedovala, da hodim k maserki na drugi konec mesta! Ne bo me mogel nadzorovati, zakaj takšna ženska navadno nima telefona. In lahko bom ves popoldan s teboj ...«
»In tvoj medved?« je vprašal mornar.
»Ta bo doma spal od treh do sedmih ...«
Filip že ni več ležal. Sedel je na zofi, in njegove oči so nehote zablodile k debelemu medvedu, ki je ležal odvržen na stolu.
Zdajci je prišla Lina, vsa žareča in lepa, in z njo je zavel v sobo hlad od zunaj.
»Dober večer!« je pozdravila moža in hčerko, toda nobeden izmed njiju ji ni kazal pozornosti.
»Moja ladja odpluje čez tri tedne, Lina,
morava torej ta	f7kort«*tf'.
dr ti ':du ka_ opazil.. je rekel spel mo:-aarček.
In Tilka mu je odgovorila:
»Ne boj ae, ljubček. tako pametna mem
že, da ne bo prišlo nič na dan!«
Filip je dvignil glavo ki pogledal Lini naravnost v oČL Lina je povesila pogled, bleda do ustn& in nesnažna, da bi pokarala otroka. In Tilka se je igrala dalja:
»Ampak poe&uSaj. moj dragi, jb previdnosti moraš nekaj storiti. Ko si prifei. ta je videla TUka v predsobi. Kupi ji kakSao igračko in ji raci, da ne sme Filipa povedati, od koga jo je dobila. Veš, kaj? Kupi ji mornarja, ime mu bo kakor tebi: Billy!«
Otrok je spet stisnil močica k sebi. Nedolžno se je ozrl na mater, ki je stopila za korak bliže. Kaj je bilo v njenih očeh, da se je deklica hipoma preplašena obrnila k očetu? Ta je že stal, imel poke v iepm in rekel s hripavim glasom* »Pojdi z menoj!«
žena je šla, obotavljaje se, k vratom, ki so držala v sosedno sobo.
»Ah, ta — ta...!« je v jokavi benoati zagrozila otroku, stoječ že na pragu.
Mož je odbil njeno pretečo pest, potegnil ženo v drugo sobo in rekel, zapiraj« vrata za seboj: »Hčerka se igra K«
Zaključen je teden tekem na motorjih
Velike dirke Hermesa pr! Podutiku
Tekmam Je nad dve url prisostvoval Ni. VeL kralj Peter II. — Kljub odsotnosti več znanih dirkačev so bi le v vseh točkah napete borbe za prva mesta Dobra organizacija, velik obisk
LJUBLJANA, 18. avgusta.
Na znani cestni krožni progi okoli Podutika pri Ljubljani so bile danes popoldne zanimive motociklistične dirke, ki so že tretje zaporedne v zadnjih osmih dnevih. Čeprav smo sredi pozne kopalne sezone, je tekmam prisostvovalo izredno veliko število gledalcev, kar dokazuje, da vlada med ljubljanskim športnim občinstvom zelo veliko zanimanje za motocikli-stični šport. Samo v bližini cilja in starta ki je bil pred meščansko šolo v Zgornji Šiški, je bilo nad 1500 gledalcev, ki so ves čas budno zasledovali nadvse napete in nevarne borbe dirkačev.
Najvišji obisk
Izredno veselje med gledalci, tekmovalci in seveda posebno med prireditelji je zavladalo, ko se je točno ob 15. pripeljal na dirke Nj. Vel. kralj Peter II. v družbi kneževiča Aleksandra, princa Djordja in svojega spremstva. Ko je načelnik moto-sekciie Hermesa odvetnik g. Miloš Stare preko mikrofona objavil občinstvu visoki obisk, so zaorili kralju v pozdrav navdušeni klici. Ko so takoj nato odigrali državno himno, je starter že odpustil s starta prve vozače.
Dirkam so dalje še prisostvovali: zastopnik pokrovitelja dirk ljubljanskega župana g. inšpektor W e s t e r , zastopnik častnega predsednika tekmovanja, komandanta divizije generala Drago-slava Stefanoviča, g. major M u s o -vič, pomočnik direktorja železnic g. H o j s in kot zastopniki centralnega odbora ZSK Hermesa gg. dr. Mavri, Josip J e s i h in Ivo L u k e ž i č.
ftf mag« dirkačev Jo manjkalo
Posebno veliko zanimanje je vladalo med občinstvom za dirkače iz Zagreba, ki so se prijavili v zelo velikem številu. Tudi prireditelji so postajali nervozni, ko Zagrebčanov, ki so bili posebno privlačni za občinstvo, ni bilo. Zagonetka je bila rešena šele malo pred startom, ko je edini tekmovalec iz Zagreba pojasnil, da se je zagrebškim dirkačem, ki so potovali v Ljubljano s tovornim avtomobilom, morala pripetiti nesreča. Res je nekaj pred koncem tekmovanja prišlo poročilo, da so imeli Zagrebčani na cesti defekt in so se potem spet vrnili v Zagreb. Razen tega je manjkalo tudi 6 prijavljenih dirkačev iz Kranja, ki pa so bili po dolžnosti odsotni. Kljub tem okrnitvam pa tekmovanje ni trpelo, ker je naenkrat startalo 5—7 tekmovalcev, tako da so gledalci lahko sproti zasledovali njihove borbe za prvo mesto.
GSavssa dirka
ki so jo gledalci pričakovali najbolj nestrpno, je bilo tekmovanje športnih motorjev nad 350 ccm. Tekmovalci te kategorije so morali prevoziti 7500 m dolgo progo 4 krat, kar znaša skupaj 30 km. Dirka je bila sicer na sporedu kot zadnja točka, toda na željo Nj. Vel. kralja se je vršila takoj za dirko do 100 ccm, torej kot druga točka zapovrstjo. Veliki favorit te točke je bil, posebno zaradi odsotnosti Zagrebčanov, Janko Šiška, ki pa je imel zopet smolo, ker je zavozil v drugem krogu s proge in s tem toliko izgubil, da mu ni bilo več vredno nadaljevati borbo.
Dirka je potekala takole: V prvem krogu vodi z naskokom kakih 20 m Šiška, ki mu sledi Trampuž, temu pa Breznik, Pirnat in drugi, dočim je Rosemvirth padel že takoj po startu in odstopil. Presenečenje je prinesel že drugi krog, ker se je namesto Šiške pokazal prvi Trampuž, ki je z velikim naskokom vodil pred Toplakom. Breznikom in Bajcem, tako da se je že zdelo, da bo sigurno zmagal. Tudi na koncu tretjega kroga je Trampuž še vedno na čelu in krepko vodi pred Breznikom in Bajcem. Vsi pričakujejo Trampuževo zmago! Toda zgodilo se je drugače. Nekaj km pred ciljem je Trampužu odletel ventil — in prvo mesto je bilo izgubljeno. Skozi cilj je prišel prvi, burno pozdravljen od občinstva, Breznik, drugi Trampuž in tretji Bajec.
Sledila je dirka turnih motorjev nad 350 ccm, v kateri so startali Pengov, Matko,
Likar, Puhar in Pleško. Takoj po startu je prišel v vodstvo Pengov in tudi vodil ves prvi in tudi skoraj ves drugi krog, ko je moral zaradi defekta odstopiti. Na čelo se je postavil Puhar, ki je v zadnjem krogu še povečal svoj naskok in sigurno zmagal pred Pleškom in Matkom.
Zanimivo je, da so se pri vseh točkah tekmovanja vršile zelo napete borbe za mesta in se često do zadnjega trenutka ni vedelo, kdo bo zmagovalec.
Po tekmi športnih motorjev do 200 ccm, je Mirjana Šuflajeva izročila Nj. Vel. kralju lep šopek cvetlic, nakar je Nj. Vel. kralj, približno ob 17. zapustil tekmovanje in se s svojim spremstvom v avtomobilih med ponovnim vzklikanjem množic odpeljal proti Gorenjski.
Tehnični rezultati
Turni motorji do 100 ccm (2 kroga — 15 km):
1	Šimenc Hinko (Hermes, DKW) 15:003/»,
2	Mrak Vinko (Hermes, DKW) 15:122/»,
3	Ažman Andrej (Herm.. DKW) brez časa. Športni motorji nad 350 ccm (4 kroge —
30 km):
1. Breznik Dušan (Avtoklub, Ljubljana, DKW) 25:16'/s,
2	Trampuž Emil (Hermes, AJS) 25:487», 3. Bajec Milan (IGMK, Kranj, AJS) 26:27. Turn motorji nad 350 ccm (3 kroge —
22.5 km):
1.	Puhar Franc (Hermes. Puch) 20:047«,
2.	Pleško (Hermes, DKW) 20:54=/*,
3	Matko Jože (Novo mesto, Puch) 22:127».
Turni do 200 ccm (2 kroga — 15 km):
1.	Podberšček Drago (H., Puch) 14:087»,
2.	Derganc Alojz (Hermes, DKW) 15:217»,
3.	Trampuž Emil (Hermes, ARDIE) 16:02. Športni do 350 ccm (3 kroge — 22.5 km):
1.	Breznik Dušan (Av.-klub, Ljub.) 19:027»,
2.	Puhar Franc (Hermes, Puch) 19:42,
3.	Inglič Pavle (IGMK, Kranj, NSU) 20:33. Turni do 350 ccm (2 kroga — 15 km):
1.	Puhar Franc (Hermes) 13:01,
2.	Križmai. Anton (Novo mesto) 13:027»,
3.	Pleško (Hermes) 14:56,0.
Organizacija
ki je bila v rokah ŽSK Hermesa. je razen nekaj manjših nedostn^kov funkcionirala zelo dobro in zasluži vso pohvalo. Veliko število rediteljev prireditelja, kakor tudi številni stražniki in gojenci orožniške šole, ki so vzdrževali i red. so opravili svojo dolžnost kakor je treba, ker kljub velikim nevarnostim, ki so v zvezi s tako dirko, ni prišlo nikjer niti do najmanjše nesreče.
Posebno zahvalo je treba izreči seveda tudi sanitejcem, ki so brli ped vodstvom gg. dr. Novaka in Stranerja ter ge. Ade Prinčičeve ves ča-s tekem v pripra\ljenosti, da bi priskočili v nesreči takoj na pomoč, česar pa na srečo ni bilo treba.
Številni glodalci so zapuščali nadvse zadovoljni to lepo motocrMistično prireditev, z željo, da bi agilna moto sekcija ZSK Hermesa čimprej spet ponovila kaj podobnega, morda že letos na svojem stadionu.
Vr.—Zo.
Drž. prvenstvo kolesarjev
Novi državni prvak je Prosenik Avgust iz Zagreba — Najboljši Slovenec je Hermežan Ivan Peternelj — Podmilščaka od Edinstva je na progi zadela nesreča
1.	Avgust Prosenik (Gradjanski) 4:14:47 (33.450 km na uro>
2.	Drago Da vidovič (Sokol) 4:19:22,
3.	Nikola Penčev (Sokol) 4:20:23,
4.	Ivan Peternelj (Hermes) 4:22:35,
5.	Dušan čelesnik (Sokol) 4:23:43,
6.	Anton Golob (Edinstvo) 4:25:27,
7.	Mirko Poldrugač (Olimp) 4:25:27,
8.	Milan Ogorelec (Pekarski SK) 4:26:42,
9.	Horvatek (Olimp), 10. Kelle (Gradjanski), 11. Gregorič (Mislinje), 13. Dokanlč (Orao), 14. Grabnar (Hermes).
O poteku dirke same smo prejeli naslednjih nekaj podrobnosti:
Od starta do Višnje gore
LJUBLJANA, 18. avgusta.
Še pred 6. zjutraj se je na startu za današnjo dirko za državno prvenstvo v glavni kategoriji pri Jelačinu na Dolenjski cesti zbralo precejšnje število najboljših slovenskih in hrvatskih dirkačev, ki so kmalu potem odhiteli na progo do Zagreba. Kakor smo te dni že pisali, Srbska kolesarska zveza na tem prvenstvu žal ni imela svojih zastopnikov. Od slovenskih dirkačev so bili med njimi Peternel, Podmil-ščak, Gregorič, Grabnar, Golob, Gorenje in Jakše, vsi pod vodstvom predsednika SKZ polk. J. Jakliča, ki jih je spremljal skupno s tehničnim referentom g. Pleškom na pcltovornem avtomobilu na vsej progi. Hrvatskih vozačev je bilo okrog 15, med ostalimi tudi veliki favorit dirke Prosenik. Dirkači iz Zagreba so imeli zelo številno spremstvo, deloma na petih avtomobilih in še na številnih motorjih, kar je seveda za tekmovalce velika opora. Razen tega so se jim na poti proti Zagrebu pridružili še številni prijatelji, ki so jih medtem že srečali na vožnji. To omenjamo zaradi tega, da se bo razumelo, kako težka je borba za ta naslov na slabi cesti in v takšni gneči, kakršno so morali danes prenašati ti naši požrtvovalni cestni trpini na dirki od Ljubljane do Zagreba.
Nekako ob pol 7. se je pestra skupina uvrstila na startu in jo urno ubrala po kotanjasti cesti proti Novemu mestu. Tempo je bil sprva prav hud, toda kljub temu se je skupina držala skupaj. Na šmarskem položnem klancu je šlo vse gladko. Ze resnejši pa je bil vzpon za Grosupljem, ki se vleče dva kilometra daleč v višino. Na najbolj strmem mestu se je skupina raz-
trgala v manjše skupinice. Na vrh sam so skupno privozili trije, in sicer Prosenik, ki je imel na svoji desni meter za sprednjim kolesom Peternel ja, v isti razdalji na levi pa Podmilščka. Morda 10 metrov za temi tremi so bili Gregorič, Grabnar, Golob in še eden Hrvatov, potem pa v večjih in manjših razdaljah še ostali, vsekakor tako, da so bili vsi Slovenci, razen dveh, na vodilnem mestu. Dva kilometra pozneje na strmem klancu proti Višnji gori zadene slovensko ekipo prva in huda nesreča. Na ostrem ovinku sreča skupina osebni avto iz nasprotne strani, ki se pravilno drži skrajnega desnega roba ceste. Toda ovinek je posut s peskom in Podmilščka, ki je bil v ostalem na današnjo dirko odlično pripravljen, spodnese zaradi velike brzine na peščeni podlagi tako nerodno, da prileti naravnost v sprednji del avtomobila in se precej potolče po obrazu in tudi po nogi. Po nagli prvi zdravniški pomoči domačega zdravnika so Podmilščka z avtomobilom, ki mu je danes prekrižal pot do končne borbe v tej važni dirki, prepeljali domov v Ljubljano. Slovenska ekipa je bila torej že od Višnje gore dalje oslabljena za enega svojih najmočnejših predstavnikov.
Od Višnje gore do cilja
Z«greb, 18. avgusta Mimo Novega mesta so dirkači prišli v skupini dvanajstih, v kateri so bili 3 Slovenci in 9 Hrvatov, med prvimi Peternelj Golob in Gregorič. Na klancih za Novim mestom 90 se od skupine odtrgali trije, in sicer Prosenik, Davidovič in Peternelj, ki so do Kostanjevice vozili skupno, kjer sta slednjič Davidovi in Prosenik pustila Pe-ternelja za seboj in odhitela sama dalje. , Blizu Samobora je imel Davidovič defekt J
na gumi in tako je Prosenik ostal sam.
ki je v peklenskem tempu (od 36 do 38 kilometrov na uro) poganjal proti cilju, spremljan od številnih prijateljev in klu-bovih pristašev. Na cilju v KustoSiji je pričakovalo zmagovalca okoli 5000 gledalcev, ki so ga burno pozdravili.
Komisija je naknadno ugotovila, da se je vozač Jakober član Pekarskega SK iz Zagreba, med vožnjo poslužil pomoči motorja in je bil zaradi tega diskvalificiran. Vsi tekmovalci, ki ao zasedli mesta za njim
so se tako plasirali m eno mesto vita.
Z razglasitvijo rezultatov je bila združena tudi proslava 201etnice športnega udejstvuvanja predsednika Sokola Dominika Vrbanca, ki je pri tej priliki komerno-riral tragično smrt bivšega kolesarja in sedanjega, motociklista šoštarko. ki se je v četrtek, ko se je vračal z dirke na Gorjance, smrtno ponesrečil na vožnji proti Zagrebu.
Organizacija prireditve je bila dobra.
Jesenice v znamenju športa
Včeraj so bile zaključene II. letne športne igre KID — Ogromna udeležba v raznih športnih panogah
Jesenice, 18. avgusta.
Včeraj popoldne in danes ves dan so bile na stadionu SK Bratstva v okviru II. športnih iger KID številne športne prireditve, ki so po številu tekmovalcev in gledalcev prinesle najlepši uspeh. Prireditvi so v obeh dnevih prisostvovali nekateri oficielni zastopniki. med njimi šef ministrstva za telesno vzgojo g. Drago Ulaga in razni krajevni odličniki. Včeraj je bilo v stadionu okoli 1000, danes pa gotovo 2500 gledalcev.
Sobotni dogodki
Včerajšnji spored je obsegal nekatere atletske točke in pa boksarske tekme, v katerih so nastopili člani Herkulesa iz Zagreba.
V	teku na 110 m z zaprekami je nastopilo 9 tekmovalcev in je prvo mesto zasedel Janez Klinar (Javornik II) v času 16.9 sek. V teku na 3000 m, za katerega je bilo mnogo zanimanja, je nastopilo 19 tekačev in je s precejšnjim naskokom zasedel prvo mesto Jaka Kvas (Plavž) s časom 9:39.7. Potem je bil na sporedu skok v višino, v katerem je med 7 tekmovalci prišel na prvo mesto Franc Pribošek iz strojnega oddelka v višini 1.65 m. Pri metu krogle je nastopilo 14 atletov in je bil spet Janez Klinar (Javornik II) najboljši z znamko 12.06 m. Zadnja atletska točka v soboto je bil troskok, kjer je med 14 udeleženci brez težave zmagal ali round atlet Franc Pribošek iz strojnega oddelka s skokom na 12.34 m.
Ta dan je bilo razen tega še nekaj atletskih disciplin za dame in juniorje, potem pa tudi dviganje uteži, pri katerem je bil v težki kategoriji med 3 tekmovalci najboljši Alojz Potočnik iz strojnega oddelka (251.35 kg), v srednji kategoriji pa je bilo 5 tekmovalcev in je največ dvignil Jože 2van iz železniškega oddelka (298.95 kilogramov).
Za zaključek prvega dneva je bil še nastop med Herkulesom iz Zagreba in sodelavci KID, ki so včlanjeni v boksarski sekciji SK Bratstva z Jesenic. Na boksarskem nastopu so bili doseženi sledeči uspehi:
Cindrič (H) — Zupan (B). Zmagal je Zupan. Saraga (H) — Ažman (B). Zmagal je A*man. Raček (H) — Razinger (B). Borba je ostala po sodnikovi odločitvi neodločena. Krpič (H) — Majnik (B). Eorba je ostala neodločena, šikič (H) — Mtrovič (B). Zmagal je šikič. Albini (H) — Ražen (B). Zmagal je Albini, Ražen se je v drugi rundi udal. Hladny (H) — Baloh (B). Borba je ostala neodločena. Vsi trije sodniki so prisodili obema enako število točk.
V	ekshibicijskem nastopu sta nastopila Ipavec (Pekovski klub, Maribor) in Pri-stov Dušan (Bratstvo). Boksala sta trt runde.
Nedeljski spored
(Dopoldanske atletske rezultate bomo /a-r.idi pomanjkanja prostora objavili v jutrišnji redni izdaji. Op. ur.)
Pri vlečenju vrvi je nastopilo 16 moštev, med katerimi je zmagalo moštvo žične va-ljarne nad moštvom martinarne.
V	odbojki je moštvo Plamena iz Krope zmagalo nad najboljšimi igralci tovarn z Jesenic in Javornika.
Razen atletskih, boksarskih in nogometnih prireditev so v tej množici športnih dogodkov nastopili tudi table-teniški Igralci, med katerimi je v slnglih Strumbl Lojze iz mezdnega urada zmagal na Knifi-cem Dragom (Javornik II) z 2:1, v dou-blih pa je ta dvojica z 2:0 odpravila par Završnik Miro—Jeram Zvonko.
Popoldne ob 16. so pred glavno tribuno izročili darila zmagovalcem in zmagovalkam v posameznih atletskih panogah. Pred glavno tribuno se je zbralo okoli 35 prvakov in prvakinj, ki so prejeli iz rok soproge tehničnega ravnatelja ge. EJdite
66 točkah iz Splita
Kako je potekel plavalni dvoboj Ilirija—Jadran Organizacija daje športnemu Splitu slabo
spričevalo
(Pismo našega posebnega poročevalca s turneje Ilirije v Split in Dubrovnik)
SPLIT, 16. avgusta.
Fine ali Beara? — Vprašanje, ki je danes problem športnega Splita — vsaj tistega športnega Splita, ki doživlja razburljive športne dogodke iz dneva v dan z zagorelimi »prebivalci Jadranovega plava-lišča...«
Včeraj, ko so tu bile velike jadralne re-gate, je še vse govorilo o dingih in jo-lah, o Deškoviču in Baumann-u, danes pa samo še eno: Fine ali Beora?
Dva dni že biva ilirijanska plavalna družina v prijazni vili »Ruži«, prilepljeni ob ograjo velikega Meštrovičevega dvorca, komaj nekaj sto metrov od plavališča. Trikrat dnevno na treningu ubija trener Kostner tekmovalcem v glavo — prav za prav v roke in noge — pomembno razliko med našo sladko in slano morsko vodo. Tudi oči so se že privadile na sol — ne pečejo več! —
Prognoz je bog zna koliko. Še več želja: za točke gre — i Jadrana, da se reši zadnjega mesta, i Iliriji, da se dokoplje do prvega. Kdo bi zameril, če smo vsi optimisti, če vsi, rešujemo teoretične probleme — sebi v korist!
Točke — točke — točke... Preveč jih je Viktorija nabrala v Zagrebu od ZPK, prenevarna postaja, zato so nam še bolj dragocene. In tako je živčna borba morda še mnogo težja kakor ona na plavališču. Vsaj dolgotrajnejša je — venomer tiste resnične številke, ki porajajo tisoče in tisoče kombinacij...
1 Plavališče pripravljajo za tekmo. Nova
tribuna še ni gotova: pripravljen je šele opaž in pa železna armatura za beton — betonirali bodo šele po naši tekmi, ko pojde Jadran na pot na Sušak ter v Zagreb i in Ljubljano ...
j Ko smo trenirali, so nas občudovali — zlasti Pelhana in Cererja — pa štiristo-metraše, saj imamo kar štiri s seboj, ki so boljši, kakor vsi domači. Mihaleku, Scarpi in Pestevšku se je namreč pridru-j žil še Močan, ki sta se ga prva dva v treningu komaj otresla in je dosegel kar že 5:31! Od dneva do dneva se popravlja ta fant!
' Ne morejo tukaj razumeti, da nas na tako dolgo pot gre tako malo. Zlasti tako malo žensk — saj nas je vsega, z vodstvom vred, komaj 23 in še imamo rezerve s seboj! —
Točke brez velikih senzacij
Tekma sama ni prinesla bogve kakšnih presenečenj. Problem Fine — Beara je rešila Beara v svojo korist — malo tudi z pomočjo starterja. Pa — čeprav je ona dvakrat bila prva, čeprav je bilo kup nevšečnosti pripravljenih in napravljenih našim plavalcem, smo le zbrali 66 točk in pokazali absolutno premoč — vsem onim pa, ki so izkonstruirali čudovite kombinacije, temeljito prekrižali račune! —
Na 400 m prosto je Mihalek v času 5:17 prvi, daleko prvi prišel na cilj, pa ga je ' sodniški zbor — prav za prav vrhovni sod-
nik »gospar« Nardelli iz Dubrovnika — diskvalificiral zaradi formalne pogreške pri obratih, kjer si prav gotovo ni bil pridobil niti pol metra svojega velikega naskoka! S to gotovo prestrogo sankcijo so ustvarili napeto ozračje, ki je trajal" potem ves čas tekme.
Težko pričakovani dvoboj obeh najhitrejših plavačic v državi je pričel kaj čudno: s prozornim trikom je Beara ukradla na startu par desetink in s tem naskokom na progi osigurala sebi prvo mesto, ki bi ji bilo to pot pripadla bržkone tudi brez takih neokusnih pripomočkov. V senci obeh velikih rivalinj skoro neopaženo pa je tudi Keržanova postavila »celega moža« in dosegla odličen rezultat.
V moškem hrbtnem plavanju ni o Pel-hanu nihče dvomil, zato pa je presenečenje pripravil Pestevšek, ki se je v finishu otre-sel nevarnega Bakašuna in bil v svojem življenjskem rezultatu nepričakovano — drugi!
200 m prsno 90 dame odplavale lepo »po programu«. Martinovi je tokrat uspel veliki podvig, da je prvič v svojem življenju dosegla rezultat pod 3:30, kije nekaka kvalitetna marka za naše prsne' plavačice.
Splošna nervoza je vladala pred startom za najhitrejšo točko, za 100 m prosto. Sveži Petrone je samozavestno prišel na start med burnimi ovacijami občinstva — nekje od tam pa se je izmotal skromni Pelhan, v rokah in nogah že s 100 m na hrbtu. — Dasi je šele lani prvič pričel nastopati na tekmah, je to svojo najlepšo in najtežjo zmago spravil pod streho kot star rutiner: že z odličnim startom si je pridobil majhen naskok, ki mu ga je sicer Petrone v ostrem spurtu po obratu spet nadoknadil, na cilju pa je z energičnim potegom sebi priboril zmago in klubu dragocene točke. Zanimivo , da so v tej točki vsi trije prvi postavili najboljši rezultat svoje kariere.
Druga repriza dvoboja Fine—Beara — tokrat v hrbtnem plavanja — je bila točna i
kopija premiere na 100 m v crawlu: odlično uvežbani duet s starterjem in tako razmeroma lahka zmaga domačinke. V »spodnji hiši« pa nepričakovano dober rezultat tretje, spet Ilirijanke, Bradačeve.
Zadnja solo disciplina, 200 m prsno je bila popolnoma Cererjeva v kar dobrem času. Herzog je svojo borbo z na papirju boljšim Paškešem strateško izvojeval in dobil z lahkoto v življenjskem rezultatu 3 01.5. Vse se zdi, da bo že v prvem letu svoje poti v prsnem stilu zlezel preko »oslovskega mosta« — pod znamko 3:00.
Damska štafeta 4X100 m je bila četrta odprta zadeva — prestižno vprašanje, na katerega se je Jadran najbolj vestno pripravil in za katerega je mnogo žrtvoval, saj so razen Beare vse njegove »stafetnice« prišle sveže na start — Ilirijanke pa so vse že bile po enkrat v vodi. Finčeva Dra-guša celo dvakrat, Saša in Martinova pa na težki progi 200 m prsno.
Res je Sidarjeva kot prva proti Saši Finčevi prinesla kakih 5 m naskoka, ki ga je odlična Jadranova nova pridobitev Pej-icovičeva še za dober meter povečala. Tako je šla Keržanova s težko nalogo na pot: izravnati naskok in prinesti Finčevi za borbo z Bearo potrebne desetinke prednosti. — Sama pripoveduje, kako je pri nekako 70 m naenkrat zagledala noge svoje nasprotnice pred seboj in kot prerojena zdrčala ob njej naprej ter prinesla v famoz nem času 1:16.2 Draguši 2 m prednosti. Čeprav je Beara tudi tokrat kradla na startu, kljub vsem naporom ni mogl^ zmagati še tretjič in Ilirijanke so tudi v Splitu ostale nepremagane v najboljšem letos doseženem času!
4X200 m prosto sa moike je dobil že prvi Ilirijan Pestevšek. Ostali so samo Se z lahkoto dodajali metre k velikemu naskoku, ki je ob koncu znašal kar pol dolžine bazena.
Plavalna zmaga je bila visoko izvojevana.
Klinarjeve krasne spominske plakete in praktična darila. Prav tako so bili nagrajeni še posebej zmagovalci v štafeti, dalje najboljše moštvo v vlečenju vrvi kakor tudi vse prve tri skupine. Ge. Klinar-jevi je bilo v spomin na to športno prireditev poklonjeno veliko srce iz lecta s kmečke ohceti. Na koncu je tehnični ravnatelj g. dr. inž. Klinar nagovoril vse tekmovalce in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej uspeli prireditvi, še posebej pa vsem predstavnikom oblastev in javnih ustanov, ki so obiskali to športno manifestacijo KID. Sokolska godba je zaigrala državno himno in tako je bila zaključena ta velika in pomembna kulturna športna prireditev na Jesenicah.
BRATSTVO : BATA 4:2 (3:0)
Kot zaključek vseh športnih prireditev je bila nazadnje na sporedu še zanimiva nogometna tekma med domačo enajstorico in močno postavo ligaškega moštva Bate iz Borova.
Domačini so bili v tej igri do odmora absolutni gospodarji na polju, pozneje pa so si opomogli tudi gostje, toda nazadnje so vendarle zasluženo zmagali Jeseničani. Prvi gol je zelo efektno zabil iz velike daljave Zavrl in isti igralec je bil tudi avtor drugega zgoditka. Na 3:0 je tik pred odmorom povišal Janežič. V drugi polovici igre so gostje prevzeli pobudo ter po svojem levem krilu spravili žogo prvič v mrežo, potem pa je srednji napadalec zabil še drugi gol za goste. Malo pred koncem je Marn po krasnem predložku Janežiča postavil končni rezultat 4:2.
Tekmo je sodil ljubljanski sodnik Maco-ratti.
Ostale nogometne tekme
TEKME V SRBSKI LIGI BEOGRAD: Jedinstvo : ŽAK 1:0 (0:0). SKOPLJE: BSK : Gradjanski 5:0 (1:0). BOROVO: Jugoslavija (Beograd) : Bata 2:2.
NOVI SAD: Vojvodina : Jugoslavija (Jabuka) 2:0 (1:0).
TEKME V HRVATSKI LIGI SPLIT: Slavija (O) : Split 6:0 (2:0). Visoka zmaga odličnih Osiječanov nad delavsko enajstorico v Splitu. Najboljša med zmagovalci sta bila Kolar srednji krilec in Šmeliček v napadu. SARAJEVO: Concordia : Sašk 1:0 (1:0). Ligaška tekma za jesen. Edini gol dneva je v 24. min. zabil Zemljič.
DVE KVALIFIKACIJSKI TEKMI BEOGRAD: Bask : SSK (Skoplje) 3:0 (2:0). Revanžna kvalifikacijska tekma za vstop v srbsko ligo, po kateri bo Bask po skupni zmagi z dveh tekem še nadalje ostal med ligaškimi klubi.
VARAŽDIN: Železničar : Slavija 2:1 (0:1). 3000 gledalcev. Prvi gol je že v 2. min. zabil Golub za Varaždince in tako je ostalo do odmora. Pozneje so Zagrebčani prevzeli prvo besedo ter je v 24. min. izenačil Krnic, v 38. min. pa zabil zmagoviti gol Mel-njak. S to zmago je zagrebški Železničar dosegel vstop v hrvatsko ligo. *
SUBOTICA: Ferencvaros (Budimpešta) : Bačka 2:1. Izvrstna igra subotiške obrambe je preprečila večjo zmago madžarskih profesionalistov. Igri je prisostvovalo nad 7000 gledalcev.
ZAGREB: Gradjanski : Hašk 1:1 (0:0). Prijateljska tekma domačih rivalov pred 1200 gledalci.
KAMNIK: Javornik : Kamnik 3:2 (2:0). Težko izvojevana zmaga Javornika, ker so domačini zaigrali s silno voljo do zmage.
V waterpolu
V water-polu Jadran ni bil toliko premočen, kakor kaže rezultat 0:6. Hitri Petrone rutinirani Giovanelli, nepremagljivi Mihovilovič in robustni Bakašun so odkrili vse slabe točke v ilirijanskem moštvu in tako so padali goli le prepogosto in je obramba domačih mogla obdržati svojo mrežo neoskrunjeno. V Iliriji je spet bil najboljši in najzanesljivejši Ziža, pa tudi Linhart je reševal često, ko se je že vse adelo brezupno!
O organizaciji, delovanju in poslovanju domačih sodnikov in funkcionarjev, o splitskih metodah, itd. pa bi se dalo mnogo napisati. Tam gospodje gledajo samo skozi svoja očala, ne pa da bi uspehe športno priznavali boljšim. Tako se je moglo tudi zgoditi, da je Beara dvakrat »tesno sodelovala« s starterjem, da splitski sodnik ni videl ukradenih desetink pri štafeti, dasi jih je videl in odkrito priznal sam vodja Jadranovih plavalcev Mihovilovič, da sodnik na cilju dr. Ožanič edini ni videl Pelhanove zmage na 100 m, da pa so vsi hiteli diskvalificirati Mihaleka pri 400 m itd. itd.
Točno v tednu dni bo repriza ligaške tekme Jadran : Ilirija v Ljubljani, kjer ne bo splitskega starterja, sodnikov in publike. Tam se bo šele pokazala prava, objektivna slika moči Jadrana in naše Ilirije.
—iič.
Vstopnice za petek na prodaj!
Za ligaSki dvoboj Jadran:Illrija •o vstopnice od danes v predprodaji Prt blagajni kopališča Ilirija. Cene vstopnicam so enake kakor so bile prt obeh letošnjih tekmovanjih, L j. sedeti po din 15.—, stojttča po din 10.—, sa člane in dijake ps dhl t*—*

Postajno poslopje na Otočah-Brezju otvorjeno
Brezje, 18. avgusta
Otvoritev postajnega poslopja na Otočah-Brezju je bila cb prihodu ljubljanskega vlaka ob 8.25. Goste so pričakovali otroci z zastavicami in mnogo okoliškega občinstva. Z romarji vred se je nabralo okrog 1000 ljudi. Otvoritvi so prisostvovali ban dr. Natlačen, ravnatelj železniške direkcije inž. Kavčič v spremstvu načelnika tehnično-komercialnega oddelka inž. Podbregarja in višjega inšpektorja Smer-duja, škof dr. Rožman, sreski načelnik dr. Vrečar, rektor samostana na Brezjah dr. Hadrijan s patrom dr Tcmincem in več županov iz okoliških občin.
Gostom je zaigrala ljubljanska godba »Zarja«, nato pa je pozdravil goste in občinstvo predsednik ovsiške občine g. Spen-dov. V svojem govoru se je zahvalil ba-
novini za njegovo prizadevanje, da se je obnovilo novo postajno poslopje, hkratu pa jo je zaprosil tudi za postavitev novega mostu. Nadalje se je zahvalil ravnatelju inž. Kavčiču in vsem, ki so sodelovali.
Drugi je govoril rektor samostana dr. Kadrijan, tretji pa ravnatelj inž. Kavčič, ki je omenjal posebne zasluge župnika g. Hafnerja, Tujsko-prometnega društva in frančiškanskega samostana na Brezjah za otvoritev novega postajnega poslopja. Odslej se bo postaja imenovala Otoče-Brezje. Inž. Kavčič je nato otvoril postajno poslopje in prosil g. škofa, naj ga blagoslovi. škof je novo poslopje blagoslovil, obenem pa tudi Marijin steber, ki so ga postavili poleg postajnega poslopja. Vsi so se odpeljali zatem na Brezje, kjer se je vršila na prostem maša, ki jo je daroval dr. Rožman.
Smrt kuharice pri krušni peči
Postala je žrtev električnega toka in kapi — Ponesrečenka je v teku zadnjih tednov že tretja žrtev nesreče iz ene in iste vasi
Skrivnost okoli Fafe Omanevifeve
Ugrabitev mlade dekllse fe bila vsrok silnega muslimanskega gibanja za versko samoupravo v EssHi - Z$aj živi Fata kot srečna gospa Prijateljeva v Ljubljani
Mostar 18 avgusta Kakor je »Jutro« že poročalo, ie po vsej Jugoslaviji zbudila veliko senzacijo vest da se je javila svojcem nn Mostarju Fata Omanovičeva, ki je bila pred 4! leti neznano kako izginila. Rilo j" i maja leta 1899, ko se je po Mostarpj razširila novica, da je bila v vas> Kut?h pr. Mostarju ugrabljena ' fcletna hčerka muslimanskega kmeta Fata Omanovičeva. Kako so jo ugrabili, ni nikdar prišlo v javnost, pač pa se je kmalu nato doznalo. da je b'!a pokri-stjanjena. Pravijo da so jo nasilno krstili.. Ta ugrabitev je bila glavni vzrok tako zva-nega Džabičevega gibanja za muslimansko versko in prosvetno avtonomijo v Bosni ;n Hercegovini. To gibanje je trajalo več kakor 10 let in je stalo mnogo žrtev. Celo na samega cesarja Franca Jožefa I so se -obrnili muslimani in zahtevali od njega zaiam-čenje verske svobode.
O Fati njeni svojci ves ta čas niso izvedeli ničesar. Mislili so že, da je davno umrla. Zato je pač razumljivo presenečenje, ki je te dni doletelo njeno sestro Bego. živečo v domu staršev v Kutih, ko je nenadno prejela od Fate pismo, pisano v cirilici. Pismo se glasi:
»Ljubljana, 12. avgusta.
Draga sestro, tebe se uvijek sjeeam. Ja te niflcada nišam megla zaboraviti Davno je to bilo, ali ja se uvijek sjeeam na sve one dane i časove koje sam provela s to-bom u roditeljskoj kuči Čula sam, da si živa, pa sam cd mah odlučila, da ti se javim. Ako ikako možeš, da dedješ. Primi-te sva pozdrav. Iskreno pozdravi svu našu
" rodbinu. Tvoja sestra Fata. sada Darinka Prijatelj. Ulica Oglarev-a. broj 2. Ljubljana.«
Sestra Bega je bila pi?ma nad vse vesela Njen oče ki jo je takrat ce'o leto iskal od mesta do mesta medtem že umrl. Fatin brat Ramo ki še ni bil na svetu v času ko je Fata izginila je sklenil, da io pojde obiskat Morda pojde z njim tudi sestra Bega
Kaj pravi g;<ospa Prijateljeva
Ljubljana 18. avgusta
Fata Omanovičeva. danes Darinka Prijateljeva. soproga upokojenega tajnika Kmet-ske posojilnice in lastnica znane gostilne v Mostah, ie Ljubljančanom že povedala nekatere okolnosti skrivnostnega dogodka pred davnimi leti Kot mlada deklica je živela prav z.i prav bolj v katoliškem okolju, saj je IV njen oče edini musliman v vasi. Ko je izginila, je prebilla čez deset let v raznih katoliških samostanih Vendar redovnica ni hotela postat'' m se je pred približno dvajsetimi leti poročila z g. Prijateljem Zdaj ima že sina maturanta.
Za svojce se je zmerom zanimala toda ni se jim hotela javiti in ni hotela pojasniti skrivnostne okoliščine, v katerih je bila izginila. Ta svoj molk utemeljuje s tem, da noče izdat- osebe, ki so ji pomagale do bega. Kakor je povedala, jo bosta menda v kratkem obiskala njen brat in njena sestra. Obžaluje samo. da ie bil med tem časom umrl njen oče, ki jo je zelo ljubil.
Stična na Dolenjskem, 18. avgusta 211etna kmečka mladenka Culkarjeva
Micka iz Spodnje Drage je bila zaposlena v stiškem samostanu pri očetih cister-cijancih. Delala je v kuhinji, ki jo vodijo redovnice. Te dni sta Culkarjeva Micka in njena prijateljica šemroveva Meka zame-sili kruh in začeli pripravljati krušno peč. Culkarjeva je urejala peč in ker v votlino peči ni dobro videla, je snela s kavlja premično električno svetilko z lesenim ročajem. Nenadno pa je grozno zakričala in odvrgla svetilko. Trenutek nato je padla na tla. Prijateljica šemrovova je vsa prestrašena začela klicati na jx>moč. Brž so pritekle sestre redovnice in druge ženske. Usodno svetilko so takoj izklopile, nezavestno Culkarjsvo Micko pa so začele tkd-livati z vodo, da bi jo obudile k zavesti.
Vse prizadevanje pn ie bilo zaman. Zato so poslale po bližnjega zdravnika. Zdravnik dr. .Fedran ie odredil umetno dihanje. Dobri dve uri so se prizadeval:, da bi z umetnim dihanjem obudil penesre-čenko k življenju. Zdravnik ji je dal tudi nekaj injekcij. A pomagalo ni n"ič, ker je bila že mrtva.
Oblastva so uvedla o nesrečnem primeru preiskavo. Svetilko so temeljito preizkusili in so ugotovili, da je uhajal malen-
kosten tok med lesenim ročajem in kovna-stim nastavkom. Vendar je bil uhajajoči tok silno majhen. Zato je verjetno, da je ponesrečenka prijela za svet lko z mokro roko, kar je moč toka okrepilo, vendar tok skoro ni mogel biti smrten. Ko jo je streslo, se je morala tako prestrašiti, da jo je zadela kap. Kaže torej, da je umrla bolj zaradi hudega strahu in kap: kakor zaradi toka.
V poslednjem času se je primerilo pri nas že kup nesreč. Ljudje trdijo, da so menda čudni časi izvor razmh nesreč. Nedavno se je smrtno ponesrečil posestnik France 2itnik. Ko se je peljal domov s kolesom, mu je na razmočeni ce-t spodrsnilo in je padel s kolesom vred v jarek. Zlcmil si je tilnik. Nesrečni mož zapušča vdovo in dva otroka. Rajnki je bil nekaj časa v Ameriki.
Uscdna nesreča je doletela pred tedni tudi komaj trdesetletno Micko Kekovo, ki je bila šele dva tedna noročena. Prav na rojstni dan svojega mladega zakonskega druga je šla po vodo in je padla v vodnjak.
Vsi trije navedeni ponesrečenci so bili doma iz iste vasi, namreč iz Spodnje Drage.
sejo brhke srne in druga divjačina, ki posega rada tudi posladkih malinah in naprav-Jja precej škode Rjav medved, ki uživa zaščito, ima tu svoje kraljestvo. Tudi jeleni živijo tu pod varno zaščito pred lovcem in je Ie od časa do časa dovoljeno streljanje jelenov.
Nabiralci malin so kai dobre volje. Delo začnejo že v zgodnjih jutrnjih urah. Ko je jK>soda jx)lna. jo ednesejo na nabira-lišče, kjer se sladki sok takoj stehta in plača. Nato si nabiralec kupi kaj za pod zobe in gre nazaj na delo na nabiranje. Proti večeru se nabiralci vrnejo iz gozda in se zbero okoli ognja. Oglasi se vesela pesem, ki traja pozno v noč. dokler utrujeni ne odidejo k počitku na slamo
Polni sodi se takoj odvažajo na železniško postajo. Precejšnje m no 2. me malin so že odpeljalli. vendar bo trajalo nabiranje še kakih J4 dni. Verjetno je da se bo iz kočevskih gozdov odpel,ak letos kakih 30 vagonov malin Tako bo malina marsikoga rešila velikih težav ir skrbi, ker bo z zaslužkom za nabrane maline oskrbel v zdajšnjih hudih časih ko tako silno rase draginja, svojo družino z najpotrebnejšim živežem, obleko in obutvijo. Zato so nabiralci vesele konkurence m čedalje višjih cen za maline, ker bodo tako več zaslužili na račun velikih izvoznih tvrdk.
¥ medvefl]$iff fcralfestvu je lepa žMienfs
Že <fol^o nI balo v k«>2evs?«h gozdih totiho nabiralcev malin — Ssd.i|o, da bo le v teh gsz^ovih nabrano kakih 30 vagonov sladkega sadu
Bzmt tr®
seiem


so obiskali številski prijatelji društva
Ljubljana, 18. avgusta.
Lep uspeh laskoletnega prvega trnovskega sejma je izpodbudil Sokola II v Trnovem, ki gradi in dovršuje sedaj svoj novi in veliki dom, da je priredil to zabavno prireditev tudi letos. Po današnjem uspehu sodeč, bo trnovski sejem ostal lahko vabljiva vsakoletna prireditev, ki naj poživi družabno življenje v trnovskem okraju, obenem pa pomore agilnim Sokolom do dohodkov, ki so jih prav sedaj, ko je vse njih finančne vire zavzela gradnja doma, nujno potrebni v izdatni meri.
Prireditev, katere začetek je bil napovedan že za 15. uro, se je zaradi današnjega lepega vremena razgibala v vsem obsegu šele proti večernim uram. ko je prihajalo vedno več obiskovalcev in so bili kmalu vsi prostori zasedeni. Na telovadišču pred novim domom so zasedli artevilne mize predvsem Trnovčani, a v posete so prišli tudi številni Ljubljančani in Sokoli iz drugih mestnih okrajev. Razgibana zabava" prijateljskih omizij, ki ji je dajala ton predvsem številna mladina, se je sproščala v najrazličnejših presenečenjih, ki so naravnost izzivala k podjetnosti in razigranosti. Že skoro tradicionalna točka vseh naših prireditev, ki še vedno najde mnogo ljubiteljev ljubeznivih porednosti, je šaljiva pošta. Nič manj pa ni bilo veselega smeha z drugimi točkami, kakor na primer s panoramo, ki se — kakor je bilo reporterski radovednosti razloženo — sploh ne da opisati, temveč jo je treba le videti. Enako velja za avtomat, ki je menda reševal krizo, in še več drugih podobnih reči. Poskrbljeno pa je bilo tudi za strelce, in to kar na dveh, da celo na treh streliščih. Z zračnimi puškami so streljali za lepe,
dragocene nagrade. Za odlikovanja v obliki src so se potegovali strelci z loki, z čast in zabavo pa so zbijali konservne škatle in metali obročke na steklenice.
Med ves ta dirindaj in živahno sejmsko razpoloženje na telovadišču pred domom je neutrudno sipal velik zvočnik samo okrogle in poskočne, medtem ko je največji živžav bil v mali dvorani, kjer je neumorni jazz skrbel za ples. Ni pa sejma brez suhe robe in odpustkov, a tudi trnovski sejem je imel lepo izbiro tega blaga, ki je bilo kar prehitro razgrabljeno.
V vsej tej pestrosti pa je bil osredn točka programa variete z dobrimi nastopi, ki so izzivali salve smeha. Težko je vse to popisati, a če vam povemo že same naslove posameznih nastopov, boste morda le verjeli, da je bila stvar vredna ogleda: po zborni recitaciji o žuljih je nastopil fotograf čiči Biči, njemu je dmgovala »kolo-vraturna« pevka Sizi, ki so se ji pridružili dezerterji z milanske Scale, kar pa še nikakor ni bilo vse. Nastopajoči so imeli res hvaležno poslušalstvo, ki ni štedilo s priznanjem.
Vso posrečeno in uspelo prireditev, ki jc je priredil kakor rečeno Sokol II, katerega starosta je požrtvovalni br. Vinko Kocjan, je vodil br. Habič, a neutrudno sta rau pomagala br. Keber in Wester, ki je bil duša varieteja. Pri vsem je sodelovalo približno okrog 80 bratov in sester, ki so tako vsak po svoje doprinesli, da je bil uspeh najboljši in, kar je menda najvažnejše, da bo br. blagajnik pripisal k visokim številkam izdatkov za novi dom apet lep dohodek za nadaljnje investicije.
V Rogu, 17. avgusta . Sladke maline so zelo upoštevan gozdni sad. Kakor vse sadje so tudi mali.ie letos mnogo pozneje dozorele kakor druga leta. V en dar pa so prav obilno obrodile. Po vpraševanje po malinah je veliko, zato je tudi konkurenca precejšnja, kar je ceno n.alin izredno visoko dvignilo. Zavoljo tega je letos veliko število nabiralcev.
Obširni kočevski gozdovi so izredno živahni. Tam, kamor skozi vse leto Ie redkokdaj stopi človeška noga. kamor pride navadno- le gozdni paznik, ko pregleduje obširen gozd, ali pa povabljeni lovci, je zdaj vse živo Staro in mlado se gnete za dobrim zaslužkom V posameznih krajih, tako v Rogu Ribniku, na Resi, Planini in drugod so glavna zbirališča, kjer se tehtajo in plačujejo maline. Tod so uvedene kantine, kjer morejo dobiti nabiralci potrebno hrano, cigarete in drugo kar si kdo poželi, |>o prav nizki ceni.
Prvotna cena malinam jc bila 3 din za kg, toda kmalu je poskočila na 4 din, potem na 5, na 5.50, na 6. zdaj pa se plačujejo maline že po 7 din in verjetno je, da bodo poskočile celo na 8 din.
Med glavnimi nabiralisči malin je viso-ki Rog. V Rogu, kjer je bila še pred nekaj leti velika parna žaga bivšega kneza Auer-sperga, stoje še zdaj nekatera poslopja, ki so v lasti državne začasne uprave razlaščenih veleposestev. Ta poslopja služijo zdaj nakupovalcem malin za tehtanje m konser-viranje malin, za prenočevanje kupoval-cem in tudi nabiralcem, za kuhinje, za peko kruha in slično Organizacija nabiranja malin je vsestransko dobra. Na vratih ali na zidih posameznih lokalov so napisi z imeni prekupčevalcev in cene za kg. Tu jc nabit tudi lepak začasne državne uprave, ki doiloča red pr nabiranju malin. Iz njega je razvidno, da mora vsak nabiralec plačati primerno vsoto pri lovskem pazniku, s katero si dob, dovoljenje za nabiranje. Odrasli plačajo 15. otroc; pa le 10 din V več točkah reda o nabiranju malin je določeno vse, kar se od nabiralcev zahteva, zlasti pa, da se pazi na moralo, kar je glede na to. da so med nabirale; razni ljudje, važno in potrebno. Tu sc zbrani nabiralci iz mnogih krajev od blizu in daleč, ki so jih dobili kupci, da nabirajo zanie. Nekateri gredo do nabirališča kar peš drugi se peljejo s tovornimi avtomobili, ki vozijo do nabirališča prazne sode in odvažajo polne sode malin.
Gozdna cesta, ki drž; v Rog. je sicer ozka, toda zelo dobra m utrjena Na tej cesti ima začasna državna uprava stalno nastavljene cestarje, ki skrbe. da je cesta spričo neprestane vož i e raznovrstnega lesa vedno v dobrem spanju. Tu se stalno srečujejo vozniki s težko obloženimi vozovi. Pa tudi tovorni avto prevaž ies od parne žage v Podstenicah Potnik k nabiralcem malin se čudi ogromni množin; bukovih drv, ki so v skladanicah naložena ob cesti, odkoder jih vozniki nakladajo na vozove ter odvažajo na železniško postajo v
Straži. Oko sc ustavi ia r.a krasn h gozdovih, ki predstavljajo velikansko bogastvo. Vmes pa so jase h sočno travo, koder sc pa-
Smrt priljubljenega moža
Ljubljana, 18. avgusta Danes je nenadno preminil trgovec, posestnik in gostilničar na Ižanski cesti g. Jcsip Rus. štel je šele 60 let. Rajnki je bil dolga leta član Ljubljanskega Sokola in v mlajših letih dober pevec v zboru Glasbene matice. Enako je bil več let funkcionar v Združenju gostilničarjev, v ka terem se je vneto udejstvoval. Zapušča žalujočo soprogo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb priljubljenega rajnkega bo v torek ob 16. k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Gostje v Dolenjskih toplicah se pritožujejo
Železniška uprava naj bi uvedla direkten voz vsaj v času sezone
Dolenjske Toplice, 18. avgusta Kopališki gostje, ki posečajo Dolenjske Toplice, se upravičeno pritožujejo nad omalovaževanjem zdravilišča od strani železniške uprave. Do letošnjega leta je na željo interesentov dolenjskega zdravilišča vozil iz Ljubljane v Dolenjske Toplice na dolenjski železnici direkten voz, da tako ni bilo potrebno potnikom v Novem mestu prestopati s prtljago iz enega v drugi vlak, ker so železniški voz v Novem mestu kar priklopih k straškemu vlaku. Letos je železniška uprava direktni voz vzela iz prometa, kar je zelo neljubo zdraviliškim gostom, zlasti ker je med njimi mnogo takih, ki le težavno mestopajo iz enega v drugi vlak. Na tak način se ne
pospešuje tujski promet na Dolenjskem in je taka odredba nasprotna željam in potrebam dolenjskega zdravilišča.
Za povzdigo Dolenjske se v zadnjem času mnogo dela. Gleda se na to, da bi postala Dolenjska prijetno bivališče mnogim obiskovalcem. Razočarani pa so ljudje, ker jim ne gre železniška uprava niti toliko na roko, da bi jim nudila vsaj direktni voz do zadnje železniške postaje, zaraai česar so prisiljeni v Novem mestu prestopati iz vlaka na vlak, bodisi pri vožnji v zdravilišče ali pri vračanju nazaj iz zdravilišča. Naj bi železniška uprava ustregla upravičeni želji potnikov ter uvedla direktni voz vsaj v času zdraviliške sezone, to je med prvim majem in zadnjim septembrom.
Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
BODOČNOST — UPANJE?
Preprosta, plemenita duša, ki ji pa notranji boji ne dajo, da bi se popolnoma sprostila. Potrpežljivost je njena odlika.
TEŽKO SRCE.
Zasolzena, sanjava, nekoliko vase zaprta narava, ki malo komu da pokukati v kamrico svojega srca. Nemirna je, ker njeno hrepenenje ne najde izhoda.
ST. KOZI.
Samo ime ne zadošča. Pošljite vsaj nekaj vrstic!
PLANINEC.
Človek, ki skuša v družbi uveljaviti svojo voljo. Zapreke, ki se mu stavljajo na pot, po navadi mimogrede odpravi, če se mu pa upirajo, pa raje naredi ovinek. Goji visokoleteče misli in dela velike načrte, ki se mu utegnejo uresničiti, ker ima precejšnjo voljo.
ŠTUDENTKA 18.
Vesele vas le one stvari, za katere nimate talenta, mi pišete. Morda pa imate talent, le izkopati ga bo treba. Vedno se ne pokaže talent že v mladosti. Lotite se stvari, ki vas veseli in čakajte, morda se vam bo kmalu »odprlo«.
»23. — 1. 40«.
Lirična narava, ki se ne more prav sprijazniti s trdoto in puščobo vsakdanjega življenja. Dasi ste po naravi odkriti in dostopni, vendar se težko zaupate človeku. Mnogo sanjarite in radi tega radi zahaja-
te v samoto. Glavna vaša napaka je pomanjkanje smisla za realnost.
SLOBODNA CRNOGORKA.
Priložena pisava kaže premočrtnega človeka, ki ga krasita odločnost in samospoštovanje. Nekoliko je osamljen, zato je včasih zamišljen in otožen, čeprav ni nagnjen k sentimentalnosti. Nekaj ga teži in tlači in nagiba se k resignaeiji.
IRENA 28.
Človek, katerega pisavo ste priložili, išče neprestano stike z družbo, ker ne more biti brez nje. Samote ne presene, zato je površen, plitek in neuravnovešen. Dovzeten je pa za vsako dobro besedo, zato ga boste lahko poboljšali.
Vi ste umerjen značaj, ki kljub viharjem življenja ne izgubi izpred oči prave poti.
L. N. 33.
Vi ste človek, ki stremi po duhovni izpopolnitvi in ki bi rad dosegel ono točko, s katere bi lahko našel odgovor na vsa vprašanja, ki vas zdaj mučijo in tarejo. Nimate pa prave odločnosti, ki bi vam skrajšala pot do tega cilja. Ko si boste z vajo pridobili trdnejšo voljo, boste dosegli uspehe tudi pri ženskah.
RADOVEDNA AVGUST 39.
Priložena pisava kaže človeka, ki se hitro vname za kakšno stvar, pa se tudi hitro ohladi. Podvržen je hipnemu razpoloženju in rad prikroji svoje mnenje po mnenju drugih.	L. Azkuin.
Upejaje
fi&gjeo. Izdaja a fcoozereU ifebcas Stanjte Yk»nL — Za Naco&o ttaisaroo & & kfii ttetornaria Ban Jecan. — & InraraTnl M Ja odgomnu Akfe H&aJc. — M4 z Tifr.Klj—1