Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomljesčsiol.net, www.vodoterm.si
VOKOHAMA
(>atnsrjLOJp
COOPERT/nES
POSEBNO UGODNE CENE V NOVEMBRU
V0B0IERM
Varčuj mo z energijo!
<Ton poh/gf^>
dabor
SALON POHIŠTVA SVEA KUHINJE
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831 04 81. 051/399 577


in VZMETNICE meblo e


VSE ZA VAŠ PRI JETEN DOM
Akcija velja do 25. 11. 2007 ob gotovinskem plačilu.

loai'

Brezplačna dostava in montaža.
NA VOLITVE!
To nedeljo bomo državljanke in državljani izvolili tretjega predsednika republike, odkar je Slovenija samostojna država. V drugem krogu se bomo odločali med Lojzetom Peterletom in Danilom Turkom. Oba smo lahko spoznavali v televizijskih soočanjih, nagovarjata nas s TV ekranov, po radiu, s plakatov, oglasov ...
Oba sta v času volilne kampanije obiskala našo občino. Javnomnenjske ankete govorijo v prid Danila Turka, a odločila bo Martinova nedelja, ko bo glas slehernega izmed nas enako vreden in pomemben.
Obenem bomo s svojim glasom odločali o podpori ali nepodpori Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.
Zato pojdimo na volišča in ne prepustimo drugim,da odločajo namesto nas!
odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Terme Snovik naj kopališče leta 2007
Terme Snovik so bile na zaključni prireditvi "Slovensko naj kopališče 2007" v Rogaški Slatini ponovno razglašene za naj kopališče leta. V kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč so že tretjič zapored prejeli priznanje s prestižno nagrado - kristalno morsko deklico.	Več na 5. strani.
Minister Jarc obiskal našo občino
Dve desetletji ansambla Nagelj
Že dve desetletji ljubitelje narodnozabavne glasbe razveseljujejo viže ansambla Nagelj izpod kamniških planin, ki je v soboto, 20. oktobra, v nabito polni kamniški športni dvorani v krogu glasbenih prijateljev, domačih poslušalcev iz Kamnika in vse Slovenije praznoval dvajsetletnico uspešnega delovanja. Jubilejni koncert je nosil pomenljivo ime »Nagelj nikoli ne uvene«.
Z nastopom je njihov jubilej počastila tudi Alenka Gotar, sestrična kitarista ansambla Nagelj Bojana Urbanije, ki je s pesmijo Cvet z juga zastopala Slovenijo na letošnji Evroviziji. Ob sproščenem glasbeno-pri-jateljskem pomenku je nastal skupinski posnetek.
Več na 8. strani.
VERA MEJAČ
______________________________ Dediščina Jožeta Plečnika
KAMNIK VENDARLE DEL KAMNIŠKO ZASAVSKE	V KanUlikU Ul Okolici
POKRAJINE na 2. strani
BI NOVA PROMETNA UREDITEV ZAČASNO ZMANJŠALA PROMET SKOZI MESTO? na 4. strani
Na povabilo kamniškega poslanca Rudija Veršnika in župana Toneta Smolnikarja je občino Kamnik konec minulega meseca obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc s sodelavci.
V podjetju Meso so jih seznanili s številnimi problemi, s katerimi se srečuje prehrambena industrija, v Jati (na fotografiji) pa so v pogovoru omenjali tudi ekološke probleme, s katerimi se srečujejo znotraj in izven območja proizvodnje jajc.
Z obiskom in ogledom Plečnikovega dvorca v Kamniški Bistrici se je minister prepričal, kako slabo je vzdrževan ta objekt, ki je sicer v lasti države in v dolgoročnem najemu podjetja Stol. Zatem je obiskal tudi kmetijo Janeza Kuharja na Brezjah, kjer so ga mladi kmetovalci seznanili s pogoji visokogorskega kmetovanja, s svetnikom Liste Toneta Smolnikarja Marjanom Osolnikom pa sta izmenjala kar nekaj nasprotujočih si pogledov v zvezi z novim lovskim zakonom.
Nacionalni prodajalec In distributer
PNEUMATIC CENTER
Porovo 27, Kamnik, Slovenija Vaš partner s profilom
tel .1 Ol/ 83 08 350
www.gume.si
KULTURA IN PRIREDITVE na 6. strani
Razprava o prihodnosti obrežja Kamniške Bistrice se pričenja
Občina Kamnik je skupaj s podjetjem Populus d.o.o. v oktobru mesec izvedla prvi dve od predvidenih šestih urbanističnih delavnic, na katerih se želita občinska uprava in omenjeno podjetje z občani krajevnih skupnosti (KS), skozi katere teče Kamniška Bistrica, pogovoriti o bodoči ureditvi rečnega obrežja. S tem se v naši občini pričenjajo priprave na izvedbo skupnega projekta občin, skozi katere teče Kamniška Bistrica, s katerim bodo ob reki (vse od izvira do izliva) uredile rekreacijsko pot oziroma »promenado«.
Urbanistične delavnice potekajo v teh in prihodnjih dneh tudi v drugih krajevnih skupnostih, ki mejijo na strugo Kamniške Bistrice, in sicer za KS Perovo, Duplica in Zaprice 8. in 15. novembra, za KS Volčji Potok in Šmarca pa 22. in 29. novembra.
Več na 2. strani.
Elektronček je zlata gazela 2007
Kamničan Jože Pečečnik, ustanovitelj in lastnik podjetja Elektronček, je 25. oktobra ob veliki medijski pozornosti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma prejel iz rok ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka zlato gazelo, ki velja za podjetniškega Oskarja.	^^ strani
Svetniki sprejeli rebalans občinskega proračuna in podprli ustanovitev »varčevalnega sklada« za gradnjo novih šol
Več na 3. strani.
Končali so se Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so bili letos posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku.Za nami so dobro obiskane prireditve, ki so jih z združenimi močmi pripravili Turistično informativni center, Turistično društvo Kamn k, Foto klub Kamnik, Matična knjižica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, Občina Kamnik, družina Stele iz Kamnika in Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj.
V današnji številki nadaljujemo s predstavitvami Plečnikovih del na Kamniškem - tokrat prenovitvena dela na in v cerkvi sv. Benedikta v Stranjah.	Več na 7. strani.
Pohod po Evropski pešpoti ob izidu Vodnika in turistične karte Motnika
Športno društvo Motnik je v nedeljo, 13- oktobra, organiziralo pohod iz Vranskega na Čreto in od tam po Evropski pešpoti E6 v Motnik. Pohod je pospremil tudi izid kompleta Vodnika po pešpoteh v okolici Motnika in turistične karte Motnik z okolico v merilu 1:25.000, ki sta ju izdala in založila Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. V vodniku so predstavljene glavne zanimivosti Motnika, opisanih je šest pešpoti, ki vodijo skozi Motnik, ter dve kolesarski povezavi skozi
Več na 9- strani.
Motnik.
Naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 23. novembra. Članke in oglase lahko oddate do petka, 16. novembra; zahvale in oglase pa do torka, 20. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net
(d 080 22 36
■ I flU
flL v/vli
siga
‘W
la teplo mo in pomlad
www.hp.commerce.si
Urbanistične delavnice o bodoči ureditvi obrežja Kamniške Bistrice
Razprava o prihodnosti obrežja Kamniške Bistrice se pričenja
Občina Kamnik je skupaj s podjetjem Populus d.o.o. v oktobru mesec izvedla prvi dve od predvidenih šestih urbanističnih delavnic, na katerih se želita občinska uprava in omenjeno podjetje z občani krajevnih skupnosti (KS), skozi katere teče Kamniška Bistrica, pogovoriti o bodoči ureditvi rečnega obrežja. S tem se v naši občini pričenjajo priprave na izvedbo skupnega projekta občin, skozi katere teče Kamniška Bistrica, s katerim bodo ob reki (vse od izvira do izliva) uredile rekreacijsko pot oziroma »promenado«.
Prvi dve delavnici sta bili namenjeni krajanom krajevnih skupnosti Mekinje, Novi trg in Center, ostale krajevne skupnosti pa bodo na štiri preostale delavnice povabljene v prihodnjih tednih. Ker so krajevne skupnosti krajanom najbliže in ker želimo s stališči posameznih krajevnih skupnosti o bodoči ureditvi bregov Kamniške Bistrice seznaniti tudi širšo kamniško javnost oziroma vse tiste občane, ki jih na delavnici ni bilo, smo predsednike kfajevnih skupnosti prosili, naj povedo, kakšno ureditev obrežja tistega dela Bistrice, ki poteka po ozemlju njihove KS, podpirajo in kakšni nasprotujejo.
Stališča predsednikov svetov krajevnih skupnosti...
Nina Stankovič, predsednica sveta KS Mekinje, je najprej opozorila, da prva delavnica sploh ni bila namenjena urejanju bistriškega obrežja na območju krajevnih skupnosti Mekinje in Novi trg, ampak le širitvi hotela Janeza Špenka ter gradnji nove stanovanjske soseske na lokaciji nekdanjega Alprema, čemur pa krajani ostro nasprotujejo in si na tej lokaciji želijo zelenih površin ter dodatnih parkirišč. Ob tem Stankovičeva dodaja, da krajevne skupnosti za pripravo (in morda tudi kakšen posvet krajanov) na delavnice niso imele dovolj časa, saj so od podjetja Populus ustrezno gradivo dobili šele en teden pred izvedbo delavnice. »Sicer pa urejanje omenjenega pasu na območju naše krajevne skupnosti že poteka v sklopu urejanja Kršmančevega parka, kjer je prva faza projekta (izravnava terena, nove sprehajalne poti, ureditev brežine, namestitev klopi,...) že zaključena. Ožji del parka s kolesarsko potjo bo potekal ob reki vse od »samskega doma« pa do mostu pri krožnem križišču. Pri »samskem domu« bo po vsej verjetnosti postavljena lesena brv, ki bo povezala kolesarsko stezo ob reki
na obvoznici s kolesarsko stezo po omenjenem področju. Zelo podpiramo tudi kolesarsko in sprehajalno pot, saj imamo v Mekinjah lepe terene ob reki, ponekod je steza v uporabi že sedaj. Tudi na območju M5 (Zarja), kjer je predvidena nova poslovna cona (ki jo prav tako podpiramo), bo nastala nova trasa ob reki, kjer bo tudi urejena kolesarska in sprehajalna pot,« pravi Stankovičeva, hkrati pa opozarja, da »zeleni pas« podjetja KIK še vedno sega tudi na levi breg Kamniške Bistrice. »Ta pas je občutno preširok, saj se na območju nekdanje smodnišnice ne opravlja več tako nevarna dejavnost kot nekoč, ljudje, ki živijo na tem pasu, pa imajo še vedno težave pri odobritvah gradbenih ter obratovalnih dovoljenj,« še dodaja predsednica sveta KS Mekinje.
Bogdan Jamšek, predsednik sveta KS Novi trg, pa je povedal, da krajani te krajevne skupnosti tej temi niso posvetili posebne pozornosti, zato tudi odziv na delavnice ni bil posebno velik. »Za tisti del levega brega Kamniške Bistrice (od Maistrovega mostu do Virtursovega igrišča v Šmarci), ki pripada naši krajevni skupnosti, skoraj ne more biti spora glede bodoče namembnosti. Znano je, da je izgradnja industrijske cone južno od bencinske črpalke padla na ustavnem sodišču že pred desetletjema, drugje pa za kakšne večje novogradnje (če upoštevamo poplavni vodni svet) praktično ni prostora. Rekreacijska pot ob reki delno že poteka, čim prej pa bi jo bilo treba dograditi in posodobiti skladno z idejo iz časov, ko so bila za takšne projekte na razpolago prva evropska sredstva. O levem bregu tudi na samih delavnicah, če jim sploh smemo tako reči, skoraj ni bilo nobene diskusije, nekaj povsem drugega pa je vprašanje namembnosti in ureditev na desnem bregu, vendar dogajanje na oni strani reke lahko komentiram le kot Kamničan in poznavalec stroke,« je povedal Jamšek.
ZAHVALA OB NEURJU IN POPLAVI DNE 18. 9. 2007
Glede na katastrofalno poplavo, ki nas je prizadela 18. 9. 2007, bi se radi v prvi vrsti zahvalili osebam in podjetjem, ki so nam priskočili na pomoč takoj po neurju:
Gasilskemu Društvu Motnik, Civilni zaščiti, vsem zaposlenim in sosedom, županu občine Kamnik g. Tonetu Smolnikarju in njegovi ekipi, podjetju Žurbi d.o.o., kateri so nam s svojo nesebično pomočjo vsaj delno pripomogli k čim.hitrejši sanacije naše firme.
Prav tako, bi se iz vsega srca radi zahvalili Aktivnim slovenskim inovatorjem-ASI, pri očiščevali akciji in Obrtni zbornici Kamnik, ter še posebej ga. Tonin, ki nas je ves čas ne samo bodrila ampak tudi spremljala, ter po svojih močeh pomagala pri sanaciji škode.
Posebej bi se radi zahvalili Industriji usnja Vrhnika d.d., (še posebej ga. Sonji Vauken in g. Dušanu Degleriji), katera nam je nesebično priskočila na pomoč, pri prvih zagonih predelave kož.
Ob tej priliki, bi se radi zahvalili tudi vsem našim kupcem in dobaviteljem, ki so razumeli našo nesrečo in stisko in nam na kakršni koli način pomagali.
Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem.
Škoda in celotna sanacija še nekaj časa ne bosta pokriti, vendar smo tudi z vašo nesebično pomočjo prebrodili najhujšo krizo in sedaj zopet polni energije zremo v prihodnost.
Hvala vsem!	Usnjarstvo Grad
Usnjarstvo Grad, Janez Grad, s.p., Motnik 10 A, 1221 MOTNIK, Tel.:01/834-52-20, 834-52-22,834-52-24, faks 01/834-52-25
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mall: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13 do 17. ure, ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set
dSvSL '
Tako krajani, kot predstavniki stroke in politike, so si enotni, da so urbanistične delavnice lahko zelo koristne. Foto: Damjan Hančič
Tatjana Doplihar, predsednica sveta KS Kamnik Center,
pa pravi, da krajani KS Kamnik Center pozdravljajo urbanistične delavnice, saj omogočajo direkten vpliv krajanov na programe bodočega urejanja okolja. »Zal pa moramo pograjati izvedbo delavnice za območje vodnega in obvodnega sveta Kamniške Bistrice, saj je imel svet KS Kamnik Center absolutno premalo časa, da bi krajane obvestil in seznanil o sami izvedbi delavnice. Gradivo je bilo pripravljeno slabo, vprašalnik, ki naj bi ga izpolnjevali, je vseboval preveč vprašanj, ki po mnenju udeležencev delavnice niso imela direktne povezave s tematiko delavnice. Ker se krajani niso strinjali z načinom izvedbe delavnice, se je na prvem delu razvila zgolj le debata o perečih problemih,« pravi Dopliharjeva in dodaja, da so krajani KS Kapinik Center proti gradnjam novih objektov ob vodi, ker imajo že sedaj zelo veliko težav s pretočnim, kot tudi z mirujočim prometom. »Zato se zavzemamo, da se obrežje Kamniške Bistrice celostno uredi in da se pri pripravi prostorskih dokumentov upoštevajo vsi problemi, ki so se nakopičili. Ta prostor naj bo v pretežni meri namenjen rekreaciji in prostočasnim dejavnostim, zagotoviti pa je treba tudi parkirna mesta ter omogočiti boljšo komunikacijo med levim in desnim bregom reke. Krajane KS Kamnik, ki imajo svoje predloge in ideje o možni ureditvi prostora Kamniške Bistrice, pa pozivam k udeležbi urbanistične delavnice, ki se bo izvajala 15. novembra v prostorih gasilskega doma Perovo.
... in izjava podžupana Rudolfa Pfajfarja o namenu urbanističnih delavnic o vodnem in obvodnem svetu Kamniške Bistrice
»Kar nekaj naravnih vrednot lahko naštejemo, ko se vprašamo, po čemu je Kamnik z okolico najbolj poznan. Ena značilnejših je vsekakor reka Kamniška Bistrica, ki tisočletja spremlja mesto in krajane ob njej. Radi jo imamo kljub temu, da nam je kot hudourniška reka že večkrat pokazala vso srditost. Morda tudi zaradi tega, ker nismo znali prisluhniti vsem potrebam po urejanju brežin in vodotoka. Mesto se je v zgodovini širilo ob njenem robu, kar je v preteklosti predstavljajo določeno prednost. Z razvojem se je vedno bolj kazala potreba po iskanju razvojnih možnosti v prostoru in boljšega življenja ljudi ob njej.
Vedno se lahko vprašamo, ali je stroka v preteklosti to dobro opravila, ali je znala prisluhniti vsem
dobronamernim opozorilom. Tudi zato se je Občina Kamnik s pomočjo krajevnih skupnosti Kamnik Center, Mekinje in Novi trg ter družbe Populus lotila organizacije urbanističnih delavnic tako, da bi vanje vključili čim večji del zainteresirane javnosti. Seveda so delavnice namenjene iskanju predlogov za uravnotežen razvoj vodnega in obvodnega sveta.
Brez težav pa vseeno ni šlo. Na prvi delavnici, ki smo jo pripravili 9. oktobra, so imeli krajani in predstavniki krajevne skupnosti vrsto pripomb in kritik, ki so kazale na to, da krajani želijo aktivno sodelovati. Vendar so, žal, nekatera glasna razmišljanja zgrešila temo in namen našega srečanja. Resna so bila opozorila na možne idejne urbanistične rešitve za območje K-7 Alprem. Zadolžitev organizatorja naslednjih delavnic je bila, da se pripravijo brez navedenih urbanističnih rešitev in z novim vprašalnikom, ki nas bo pripeljal do kvalitetnejših izhodišč.
Na drugi delavnici, 25. oktobra, smo ob nekoliko slabši udeležbi in z izdatnejšo pomočjo stroke uspeli navzoče prepričati, da naš namen ni bil vsiljevati ureditvenega načrta K-7 Alprem, saj bi trenutno s tem odprli več težav, kot jih rešujemo. Soglašali smo, da je potrebno, razen nekaterih izjem, površine v obvodnem pasu nameniti rekreaciji in urejenim zelenim površinam. Lep zgled nam je prenova Kršmančevega parka, priprava projektov izvedbe kolesarskih stez, pešpoti, brvi čez Kamniško Bistrico... Tvorno sodelovanje se je pozneje pokazalo tudi pri delu po skupinah, kjer je bilo možno vse te pobude vrisati na pregledno karto. Na pristojno ministrstvo pa smo naslovili zahtevo po skrbnejšem urejanju vodotokov, saj je v večjem delu struga neočiščena, prav tako pa so neurejene brežine, predvsem v spodnjem delu reke.
Delavnice bodo v prihodnjih dneh organizirane tudi v drugih krajevnih skupnostih, ki mejijo na strugo Kamniške Bistrice. Pripravljavci pričakujemo, da bodo udeleženci bolje razumeli njihov namen in da se ne bo ponovila prva, ko so nekateri skušali pod krinko strokovnosti izražati politična razmišljanja, ki so spominjala na lanska srečanja Zbora za Kamnik.«
Urbanistične delavnice bodo v prihodnjih dneh tudi v drugih krajevnih skupnostih, ki mejijo na strugo Kamniške Bistrice, in sicer za KS Perovo, Duplica in Zaprice 8. in 15. novembra, za KS Volčji Potok in Šmarca pa 22. in 29. novembra.
Pripravil: ZORAN JEREB
Kamnik vendarle del Kamniško-Zasavske pokrajine
Pred kratkim je bil dokončno oblikovan predlog pokrajin, ki ga bo Vlada Republike Slovenije poslala v parlamentarni postopek. Po tem predlogu bo Slovenija razdeljena na štirinajst pokrajin, ena izmed pokrajin bo tudi Kamniško - Zasavska pokrajina s središčem v Domžalah. No, vsaj takšen je predlog. Se strinjamo s takšnim predlogom?
Pred štirinajstimi dnevi je Državni zbor v drugem branju obravnaval zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin in zakon o volitvah v pokrajine. Lahko bi rekli, da so vsebinski zakoni pokrajin praktično tik pred dokončnim sprejetjem, manjka samo še zakon o ustanovitvi pokrajin, ki bo določil meje bodočih pokrajin. Tudi ta zakon v jeseni 2007 prihaja v Državni zbor, po predlogu tega zakona je občina Kamnik del Kamniško - Zasavske pokrajine s središčem v Domžalah.
Glede na dosedanje razprave o pokrajinah na nacionalni ravni je jasno, da bo najbolj vroče pri mejah bodočih pokrajin, torej o zakonu o ustanovitvi pokrajin. Parlamentarne stranke so predstavile različne vizije glede števila pokrajin in njihovih mejah. Popolnega konsenza ni bilo mogoče doseči. Končna odločitev Vlade je bila, da se v zakonodajni postopek pošlje predlog za 14 pokrajin. Ustanovljene naj bi bile naslednje pokrajine: Celjska (središče pokrajine Celje - 45 članov pokrajinskega sveta), Dolenjska (Novo mesto - 41 članov PS), Gorenjska (Kranj - 47 članov PS), Kamniško - Zasavska (Domžale - 39 članov), Koroška (Slovenj Gradec - 35 članov PS), Notranjska (Postojna - 35 članov PS), Osrednjeslovenska (Ljubljana - 55 članov PS), Pomurska (Murska Sobota - 41 članov PS), Posavska (Krško - 35 članov PS), Primorska (Koper - 41 članov PS), Savinjsko - Šaleška (Velenje - 33 članov PS), Severnoprimorska (Nova Gorica - 37 članov), Štajerska (Maribor - 49 članov PS), Vzhodnoštajerska (Ptuj - 37 članov).
V preteklosti so kamniške politične stranke vedno odločno zavračale priključitev občine Kamnik h pokrajini, kjer bi bilo središče pokrajine v Trbovljah. Kot so navajali, bi bila tako oblikovana pokrajina popolnoma nesprejemljiva, tako iz zgodovinskega, prometnega, kot tudi gospodarskega vidika, za vse občine severno od Ljubljane. Na pobudo Nove Slovenije Kamnik je občinski svet občine Kamnik sprejel sklep, s katerim se je zavzel za ustanovitev Severnoljubljanske pokrajine, ki bi vključevala občine Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin in Zagorje ob Savi. Vsi svetniki so to odločitev utemeljevali, da gre za območje, ki ga veže skupna gospodarska problematika (promet, dnevna migracija, skupne gospodarske javne službe, komunalna infrastruktura, ...), kot tudi skupna zgodovina.
Najnovejši predlog Vlade Republike Slovenije predvideva Kamniško - Zasavsko pokrajino, v katero bi bile vključene naslednje občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Šmartno pri Litiji, Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš, Komenda, Kamnik. Gre za podoben predlog, za katerega se je 30. maja 2007 zavzel občinski svet občine Kamnik s to razliko, da sta pri vladnem predlogu dodani še občini Hrastnik in Trbovlje.
Vsa kamniška politika je jasno povedala, da bo nasprotovala vsakršni pokrajini, v katero bi bila vključena občina Kamnik in kjer bi bilo glavno mesto Trbovlje. Takšna pokrajina bi zanikala vse dnevno migracijske in prometno komunikacijske povezave občine Kamnik. Nekoliko se okoliščine spremenijo, če govorimo še vedno o isti Kamniško : Zasavski pokrajini, vendar s središčem v Kamniško - Domžalskem koncu. Kamniško - Zasavska pokrajina s središčem v Kamniku ali v Domžalah je najmanj slaba varianta med naslednjimi možnostmi: Kamniško - Zasavska pokrajina s središčem v Trbovljah, velika Osrednjeslovenska pokrajina s središčem v Ljubljani ali Gorenjska pokrajina s središčem v Kranju.
Če vse skupaj dobro premislimo, nam Vlada v tem trenutku ponuja najmanj slabo rešitev. Kamniško - Zasavska pokrajina s središčem v Trbovljah bi bila katastrofa za Kamnik. V veliki Osrednjeslovenski pokrajini bi bili popolnoma obrobni igralec, bili bi marginala, brez večjih možnosti vpliva na delovanje pokrajine. Gorenjska pokrajina se ponuja kot dobra možnost - vendar, ko začnemo razmišljati, kaj imamo skupnega s Kranjsko Goro, Železniki ali Radovljico, ugotovimo, da ne prav dosti, mogoče nekaj na področju zgodovine, vendar, ko razmislimo o Kranju kot središču pokrajine, kmalu ugotovimo, da Kranj ni kraj, kamor danes večina naših ljudi vsakodnevno hodi v službo in po opravkih. Na koncu ugotovimo, da je možnost Kamniško - Zasavske pokrajine s središčem v našem koncu še najmanj slaba varianta. V tem trenutku bi že morali začeti z lobiranjem, da Kamnik postane središče pokrajine. Glede na to, da je Kamnik v tekmi z Domžalami že veliko izgubil, bo najbrž bitka za središče izredno težka, naš adut so nekdanji upravni prostori Stola. Občina Kamnik bi jih morala ponuditi kot »brezplačno« možnost za upravno središče pokrajine. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi eventualni »prepir« med Kamnikom in Domžalami glede sedeža pokrajine povzročil, da bi bilo glavno mesto pokrajine v Trbovljah. V tem primeru bo referendum za izločitev občine Kamnik iz takšne pokrajine in priključitev h Gorenjski še edina preostala logična izbira.
Glede pokrajin se bo morala kamniška politika čim prej poenotiti. Občinskemu vodstvu sem že podal pobudo za srečanje vodij vseh svetniških skupin in predsednikov političnih strank na temo pokrajin. V dobro občine Kamnik je nujen odločen in složen nastop celotne kamniške politike.
Matej Tonin, politolog
Hvaležnost za pomoč ob naravnih nesrečah
Le hitri in požrtvovalni intervenciji gasilcev se lahko zahvalim, da se požar, ki je 9. oktobra 2007 v nočnih urah zajel naše gospodarsko poslopje, ni razširil še na le slab meter oddaljeno stanovanjsko hišo. Iskrena hvala vsem gasilskim društvom, še posebej gasilcem iz Špitaliča in Zgornjega Tuhinja, hvala sosedom, sorodnikom, KS Špitalič in vsem, ki ste nesebično priskočili na pomoč.
Metka Osolnik iz Špitaliča
Ob naravni nesreči, ki je ob močnem deževju 18.9.2007 prizadela tudi kamniško območje in med drugimi poplavila moj poslovni objekt v Črni pri Kamniku ter povzročila ogromno škodo, se zahvaljujem vse prijateljem, znancem, sosedom in gasilcem za vso pomoč,
podporo in solidarnost pri odpravi posledic nesreče. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Jože Volovšek
Ob odpravljanju posledic poplave, ki prizadela Dom starejših občanov Kamnik, izrekam zahvalo vsem zaposlenim za njihovo požrtvovalno delo. Posebna zahvala velja članom GD Nevlje za nesebično pomoč, prostovoljcema gospodu Mihu Tanjšku in dr. Janezu Riflu, dijakom in študentom za pomoč pri čiščenju prostorov ter GD Kamnik in Duplica za pomoč pri izčrpavanju vode. Zahvaljujemo se tudi stanovalcem in njihovim svojcem za razumevanje. Hvala tudi vsem za spodbudne besede in ponujeno pomoč.
Direktorica Marija Rems
Poročilo z 9. seje občinskega sveta občine Kamnik
Svetniki sprejeli rebalans občinskega proračuna in podprli ustanovitev »varčevalnega sklada« za gradnjo novih šol
V sredo, 24. oktobra, so se naši občinski svetniki zbrali na deveti redni seji v tem mandatu. Na njej so svetnice in svetniki med drugim po prvi obravnavi soglasno podprli ustanovitev proračunskega sklada, v katerem bo občina zbirala sredstva za investiciji v obe kamniški osnovni šoli (novogradnjo OŠ Frana Albrehta ter obnovo in širitev ali novogradnjo OŠ Toma Brejca), sprejeli pa so tudi rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, iz katerega bo občina ob koncu leta 800 tisoč evrov že prenesla v novi proračunski sklad.
Osrednja točka tokratne seje je bil predlog odloka o rebalansu proračuna občine Kamnik za letošnje leto. Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je v obrazložitvi vzrokov za rebalans povedal, da se bo v občinsko blagajno letos nateklo za dobrega četrt milijona evrov manj sredstev kot je bilo prvotno načrtovano.
V razpravi o letošnjem proračunu, še zlasti o njegovi realizaciji, smo slišali kar nekaj splošnih pripomb in še več povsem konkretnih vprašanj. Matej Tonin je v imenu svetniške skupine NSi opozoril, da je letos precej projektov ostalo nerealiziranih, po drugi strani pa je premalo sredstev namenjenih za turizem, športno področje in urejanje kolesarskih poti. Pohvalil pa je občinski pristop k investicijam na področju šolstva in adaptacijo kulturnih domov. Tudi svetniško skupino SDS je motila premajhna realizacija nekaterih proračunskih postavk, njihov član Robin Majnik pa je
opozoril predvsem na prepočasno izvajanje projekta izgradnje povezovalne ceste, zanimalo pa ga je tudi, kakšna je nova varianta za izgradnjo zahodne kamniške obvoznice.
Na glasovanju je rebalans občinskega proračuna dobil podporo večine svetnikov.
Investicija v šole bo omejila investicije na drugih področjih
Kot zapisano že v uvodu, so svetniki na tokratni seji po prvi obravnavi soglasno podprli predlog odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva. Na ta način se namerava občina - kot je povedal Alojz Kolar - pripraviti na bodoče investicije v osnovnošolsko dejavnost. Po Kolarjevih besedah bo imel sklad svoj finančni načrt, ki ga bo obravnaval tudi občinski svet. »Zavedati pa se je treba, da bo investicija v šole v prihodnjih letih močno vplivala na ostale investicije naše občine, zato bomo
Enourno »kupčkanje« o občinskih stolčkih v svetu VVZ Antona Medveda
Uvodno dejanje tokratne seje je predstavljalo enourno prerekanje med koalicijskimi in opozicijskimi svetniki o tem, kdo naj bo kot predstavnik ustanovitelja imenovan v svet VVZ Antona Medveda.
Svetniški skupini NSi in SDS sta namreč ostro nasprotovali temu, da bi tri mesta v svetu VVZ Antona Medveda zasedli Gregor Koncilja, Vid Repanšek in Daniel Kovačič, ker so vsi trije »koalicijski«. Omenjeni svetniški skupini sta zahtevali, da eno mesto v svetu tega zavoda pripade opoziciji, svoje zahteve pa sta argumentirali predvsem s tretjino, ki jo ima opozicija v občinskem svetu, in s tem, da bi bilo »pošteno in demokratično«, da eno mesto v svetu dobi opozicija. Ker argumenti opozicije niso prepričali koalicije, je sledil usklajevalni odmor, ki pa - tako kot tudi predlog, da bi svetniki podporo izrekali vsakemu kandidatu posebej -opoziciji ni prinesel tako želenega mesta v svetu VVZ Antona Medveda. Predlagani kandidati so namreč dobili prepričljivo podporo večine svetnikov, celotno razpravo na temo pa je Valentin Zabavnik, svetnik SDS, ocenil za »blišč in bedo kamniške demokracije«. Veliko bolj enotni so bili svetniki pri podpori Elizabete Pristav Bobnar iz Tupalič, ki kandidira za direktorico našega Centra za socialno delo. Njeno kandidaturo so namreč podprli soglasno in brez ene same pripombe.
Brezplačni krediti eko sklada za občane, ki jih je 18. septembra 2007 prizadelo neurje
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, je 19. oktobra 2007 V Uradnem listu RS, št. 95 objavil javni razpis za dodeljevanje ugodnih brezobrestnih posojil občanom, katerih stanovanjski objekti so bili prizadeti v neurju in poplavah 18. septembra letos.
Brezobrestna posojila so namenjena za namestitev kotlov na lesno biomaso, sončnih kolektorjev, vgradnjo energijsko učinkovitih oken in vhodnih vrat, toplotno izolacijo poškodovanih stanovanjskih objektov, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A ali višje, namestitev naprav za čiščenje pitne vode ter za oskrbo s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena. Eko sklad je za to namenil 2 milijona EUR, gre pa za brezobrestna posojila z odplačilno dobo do 10 let.
Do ugodnega brezobrestnega posojila, brez dodatnih stroškov zavarovanja, odobritve ali vodenja posojila, so upravičeni občani, ki imajo stalno prebivališče v objektih, ki so bili poškodovani, in bodo pri obnovi objektov izvedli enega ali več zgoraj navedenih ukrepov varstva okolja.
Eko sklad predvideva dodelitev posojil za tiste stanovanjske objekte oziroma zaključene dele objektov, za katere je izvedba naložbe utemeljena zaradi nastanka škode na ustreznih delih oziroma napravah objekta, pri čemer posojilo ne more presegati zneska trikratnika ocenjene škode na teh delih oziroma napravah. Najvišji znesek posamičnega posojila je 20.000 EUR, najnižji pa 2.000
Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je objavljena na spletnih straneh sklada www.ekosklad.si. občani pa jo lahko naročijo tudi na telefonski številki 0124148 20 ali 01 24l 48 22 ali na e-naslovu ekosklad@ekosklad.si. kjer lahko dobijo tudi vse druge informacije o tem razpisu.
Sredstva so na voljo od objave razpisa do 31. marca 2008, oziroma do porabe razpisanih sredstev. Občani lahko že sedaj pošljejo vloge na Eko sklad, dodeljevanje posojil pa se bo začelo po sprejemu Poročila o oceni škode, ki ga bo Vlada Republike Slovenije sprejela predvidoma v prvi polovici novembra.
OBČINA KAMNIK
omejeni tudi pri prijavljanju na razpise, pa čeprav bodo ti za našo občino še tako zanimivi,« je o finančnih posledicah tako zahtevnega projekta še povedal Kolar. Župan Anton Tdne Smolnikar ob tem dodaja, da občina ta sklad ustanavlja predvsem zaradi večje transparentnosti in enostavnejšega upravljanja z ostalim delom proračuna. V ta sklad bo po Kolarjevih besedah že iz letošnjega proračuna namenjenih 800 tisoč evrov, v prihodnjih letih pa bo treba v ta sklad prenašati še več sredstev, saj je celotna vrednost projekta sedaj ocenjena že na 14
no ureditev in infrastrukturo, pa se je pri tako veliki investiciji zavzel za strokovnost tako pri sprejemanju posameznih odločitev kot tudi pri porabi sredstev. Marija Mošnik, svetnica županove liste (LTS), je predlagala, naj župan o upravljanju s tem skladom redno poroča občinskemu svetu. Robin Majnik, svetnik SDS, je opozoril, da je treba predvideti tudi višino oziroma znesek, do katerega se sklad lahko zadolži, podžupan Brane Golubovič pa je izpostavil, da morajo biti ta sredstva strogo namenska in da si tudi ob kakšnem rebalansu ne
Občina je »bogatejša« za nov kulturni spomenik lokalnega pomena
Precejšnje pozornosti (in celo nekaj črnega humorja) je bila med svetniki deležna tudi druga obravnava odloka o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena.
Dobran Juričan, svetovalec za kulturo, je v uvodnih pojasnilih k drugi obravnavi tega odloka povedal, da je sedaj (z izjemo dveh območij) vplivno območje enako arheološkemu in da bo ta odlok občini omogočal, da za predvidene projekte na tem območju pridobi tudi evropska sredstva.
Svetniške skupine in svetniki pa s predstavitvijo projekta in njegovim namenom niso bili zadovoljni in so imeli nanj kar nekaj pripomb. Robert Kokotec je v imenu svetniške skupine SDS opozoril, da projekt ni dovolj dobro argumentiran in da svetniki sploh niso seznanjeni s tem, kaj vse ta projekt obsega. Janez Ivo Stražar je v imenu svetniške skupine NSi dodal, da vsa vprašanja iz prve obravnave še niso dobila odgovorov (na to sta opozorila tudi Marjan Semprimožnik, svetnik LDS, ter Matej Tonin, svetnik NSi), daje odlok preveč ohlapen (zato ga skrbi tudi njegova realizacija) in da bi morali za ureditev tega območja razpisati javni natečaj. Kako bo potekalo izvajanje tega projekta in iz katerih virov se bo financiral, je v imenu svetniške skupine SD želel izvedeti tudi Matjaž Jug. Vid Kadunc, svetnik SLS, je v razpravi zastavil eno najbolj umestnih vprašanj - ali so lastniki zemljišč z načrti občine na tem območju že seznanjeni in ali z njimi tudi soglašajo. Njegove pomisleke glede tega projekta je v nadaljevanju razprave podprlo še nekaj drugih svetnikov. Grenka, a blizu resnice je bila še ena Kadunčeva pripomba, s katero je izrazil bojazen, da starejši občani pri tem projektu ne bodo dočakali drugega kot »prekopavanje območja z zobotrebci in njegovo čiščenje z zobnimi ščetkami«. Borut Žagar, svetnik SD, je dejal, da je ta projekt časovno dobro umeščen, ker je cesta na Stari grad že asfaltirana, arheologi pa bodo imeli za svoje delo na voljo dovolj časa, ker občina še nima denarja, da bi začela z izvedbo tega projekta. Marija Mošnik je opozorila na to, da v odloku meje arheološkega območja niso natančno določene in da bo ustrezen dogovor z lastniki zemljišč nujen za izvedbo projekta. Pred zaključkom razprave je Robin Majnik, svetnik SDS, občinsko upravo opozoril, da bo projekt brez soglasja lastnikov vseh sosednjih zemljišč padel v vodo, če bo tekel brez njihovih soglasij, pa si bo občina nakopala nove tožbe. Na glasovanju je predlagani odlok dobil podporo večine svetnikov in svetnic.
do 18 milijonov evrov. Na vprašanje Roberta Kokotca, svetnika SDS, zakaj se je vrednost projekta s prvotnih 14 povečala že na 18 milijonov evrov, je župan odgovoril, da bo natančna vrednost celotnega projekta znana šele tedaj, ko bo znano, ali se bo na novo gradila ena ali obe šoli. Ob tem pa je župan povedal še en zanimiv podatek in sicer, da se dve gradbeni podjetji že zanimata za sodelovanje pri tem projektu v obliki javno - zasebnega partnerstva.
Svetniške skupine ustanovitvi sklada seveda niso nasprotovale in so jo vse tudi podprle, vendar so svetniki opozorili na nekaj nejasnosti. Samostojnega svetnika Daniela Kovačiča je zanimalo, zakaj bodo za izvedbo tega projekta potrebne spremembe ureditvenega načrta K9, Vida Kadunca, svetnika SLS, pa, za koliko se lahko noVi sklad zadolži. Robert Kokotec je predlagal, da bi se občina zadolžila šele za izgradnjo druge šole, ker v nasprotnem primeru druge šole sploh ne bomo dobili. Jože Zagorc, predsednik odbora za komunal-
bomo smeli privoščiti, da bi jih porabili za kaj drugega.
Svetniki in svetnice so na tokratni seji obravnavali tudi pobudo Delavskega doma Kamnik, da mu občinski svet prizna, da opravlja dejavnost v javnem interesu, vendar je občinski svet z večino glasov predlagano pobudo zavrnil.
Dve novi delovni telesi občinskega sveta
Na tokratni seji so svetniki opravili tudi prvo obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles občinskega sveta občine Kamnik, s katerim naj bi ustanovili dva nova odbora - odbor za kulturo, šport in mladino, ki bi prevzel del dosedanjih pristojnosti odbora za družbene dejavnosti, ter odbor za krajevne skupnosti.
Z ustanovitvijo odbora za kulturo, šport in mladino naj bi kulturno, športno in mladinsko področje pridobilo na političnem
Septembrsko neurje je povzročilo za približno sedem milijonov evrov škode
Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, je svetnike seznanil, da je septembrsko neurje v naši občini povzročilo za približno sedem milijonov evrov škode, od tega polovico na vodotokih.
Po Škerjančevih besedah je seznam sedeminpetdesetih poškodovanih cest občina že posredovala državi, ta pa ga bo poslala v Bruselj, saj naj bi naša država za odpravo posledic neurja nekaj pomoči prejela tudi iz evropskega solidarnostnega sklada. Ker 178 tisoč evrov (kolikor jih je na prejšnji seji s posebnim rebalansom namenila občila) ne bo zadoščalo za odpravo posledic neurja, je občinska uprava na tokratni seji za ta namen namenila še dodatna sredstva, škoda na gestah pa se bo odpravljala tudi s sredstvi, ki so namenjena njihovemu vzdrževanju.
Vi sprašujete, župan odgovarja
H.D. sprašuje, ali se za novo šolo Frana Albrehta in Toma Brejca, o katerih se veliko govori, že izdelujejo projekti in zakaj se vse tako vleče.
Zakon o graditvi objektov v svojem 43■ členu zavezuje občino, da v primeru, če vrednost investicije presega 1,7 milijona EUR (400.000.000 SIT), za pridobitev strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo, razpiše v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor RS javni natečaj. Postopek javnega natečaja pa je zahteven postopek, kije podrobno določen s posebnim pravilnikom. Priprave natečajnega gradiva za razpis smo se lotili z veliko odgovornostjo. Območje natečaja se namreč nahaja pred samim vstopom v staro mestno jedro Kamnik, ki je zraslo v srednjem veku med pobočji Starega gradu, malograjskim pobočjem in pobočjem Žal ob Kamniški Bistrici. Ob načrtovanem posegu v prostor želimo čim bolj ohranjati ambientalne, arhitekturne in zgodovinske vrednote, hkrati pa jih oplemeniti z aktualnimi potrebami, z novimi tehnološkimi in arhitekturnimi možnostmi.
Z javnim natečajem želimo pridobiti najboljšo varianto načrtovanega posega v prostor, ki bo ob pomanjkanju prostora zagotovila kar najboljše pogoje za delo učencev, vključenih v dva organizacijsko samostojna zavoda, hkrati pa bo povečala gospodarnost investicije s povezovanjem med zavodoma povsod, kjer bo to mogoče (kotlovnica, kuhinja, organizacija dovozov, parkirišč, športne in rekreacijske površine). Želimo zgraditi ekološko usmerjene, energetsko učinkovite objekte, ki bodo v maksimalni možni meri izrabljali alternativne in obnovljive energije. S tako načrtovanim projektom kot vzorčnim primerom želimo kandidirati tudi za evropska in državna sredstva.
Ob načrtovanju gradnje bodo morali natečajniki posvetiti posebno pozornost prometni ureditvi in varnosti zlasti učencev. Hkrati smo zahtevali, da je potrebno notranje prostore, zunanja igrišča, večnamenske športne ploščadi, parkirišča in druge zunanje površine projektirati tako, da jih bomo lahko izven pouka ponudili tudi občanom za izobraževalne, kulturne, športne in rekreacijske aktivnosti. Večnamenske ploščadi naj bi ponudile tudi dodatne možnosti za izvedbo večjih prireditev, ki so v Kamniku že tradicionalne (dnevi narodnih noš, srednjeveški dnevi, Kamfest). Pričakujemo, da bo načrtovani šolski kompleks postal prepoznaven, šolarjem, občanom in obiskovalcem prijazen prostor, ki bo maksimalno izrabil prostorske danosti (tudi pod-nivojske), hkrati pa poudaril in omogočil vstop v staro mestno jedro, ki se začenja s peš cono na Šutni.
Strokovna komisija je veliko časa posvetila za usklajevanje natečajne naloge in pogojev za izvedbo javnega natečaja, ki je projektni in anonimni, s katerim bomo dobili poleg strokovno najprimernejše rešitve tudi izdelovalca projektno tehnične dokumentacije, zato tudi čas za pripravo razpisa ni izgubljen, saj ne bo potrebno imeti javnega razpisa za izbiro projektantov. Razpis je bil v ponedeljek, 22. 10. objavljen na portalu javnih naročil v Sloveniji in EU, napovedan pa tudi v dnevniku Delo. Komisija je zaradi zahtevnosti natečaja določila za pripravo elaboratov tri mesece. Natečajne naloge bo potrebno oddati do 29. januarja 2008.
Prepričan sem, da bo javni natečaj dal najboljše ideje, projekt pa bomo skupaj realizirali za današnje potrebe, zazrte v prihodnost. Razstavo prejetih elaboratov bomo po zaključku natečaja pripravili v prostorih občine Kamnik.
župan ANTON TONE SMOLNIKAR
pomenu, z ustanovitvijo odbora za krajevne skupnosti pa naj bi predsedniki in sveti krajevnih skupnosti dobili več strokovne pomoči občinske uprave, s tem pa bi bil razvoj krajevnih skupnosti bolj enakomeren.
V razpravi so svetniki odbor za kulturo, šport in mladino kar nekako »spregledali«, zato pa so imeli toliko več povedati o odboru za krajevne skupnosti. Pri tem so se res izkazali za zelo kreativne, saj so kar po tekočem traku naštevali rešitve, kako bi izboljšali učinkovitost dela krajevnih skupnosti. Predlagali so:
•	da bi se podžupan Rudolf Pfajfar pogosteje sestajal s predsedniki krajevnih skupnosti,
•	da bi oba podžupana skupaj (po zgledu vlade) redno obiskovala krajevne skupnosti in se seznanjala z njihovimi potrebami,
težavami, izvajanju projektov ter o društvenem življenju,
•	da bi ustanovili svet krajevnih skupnosti, katerega sklepi bi bili za župana zavezujoči, za občinski svet pa ne,
•	da bi v okviru občinske uprave ustanovili poseben organ, ki bi krajevnim skupnostim pomagal k bolj učinkovitemu delu
Zaradi zelo različnih pogledov na to, kako bi krajevnim skupnostim pomagali do bolj učinkovitega dela, bo druga obravnava tega odloka nedvomno zelo zanimiva.
Novembrske seje občinskega sveta predvidoma ne bo, svetniki pa naj bi se ponovno zbrali 12. decembra v prenovljeni in sodobno opremljeni dvorani v občinski hiši.
ZORAN JEREB
Iztok Debevc je kandidat za svetnika Državnega sveta
Ob vseh volilnih aktivnostih so letos 21. novembra »na sporedu« tudi splošne volitve v Državni svet Republike Slovenije, ki potekajo posredno preko elektorjev. Tako so se kamniški svetniki po kar številnih političnih pogovorih in dogovarjanjih 17. oktobra zbrali na posebni volilni seji Občinskega sveta občine Kamnik, da izvolijo svoje predstavnike v volilna telesa u elektorje in kandidata za člana državnega sveta.
Kandidati za svetnika - predstavnika lokalnih interesov na volitvah v Državni svet so bili: Damjan Hribar (SDS), Ivan Sekavčnik (NSi), Gordan Ambrožič Malenšek (Desus), Iztok Debevec (LDS) in Roman Dobnikar (SD). 13 glasov občinskih svetnikov je prineslo zmago Iztoku Debevcu, kandidatu LDS, le glas manj je prejel kandidat NSi Ivan Sekavčnik.
Med kandidati za elektorje, teh je bilo kar 28, pa so bili izvoljeni: Brane Golubovič (LDS), Branko Hafner (LTS), Vid Repanšek (LTS), Ivan Bizjak (SD), Fadila Bužimkič Halilovič (SD) in Matej Tonin (NSi).	SASA MEJAČ
Bi nova prometna ureditev začasno zmanjšala promet skozi mesto?
Arhitekt Tomaž Schlegl že vrsto let, predvsem ob urejanju mestnega središča, intenzivno razmišlja, kako promet skozi mesto preusmeriti, kako kar najbolje izkoristiti površine za mirujoči promet. Ob prevzeti nalogi izbora mestne opreme je vzporedno pripravil tudi izhodišča za novo prometno ureditev. Pred dnevi jo je predstavil članom mojega kolegija in nekaterim sodelavcem, ki so z navdušenjem prisluhnili rešitvam in dodali svoja razmišljanja. Poudarili pa so, da gre za kratkoročne ali vsaj srednjeročne rešitve, da pa bo za celovito rešitev prihodnjih desetletij treba razmišljati o pravi »zahodni obvoznici«.
O današnjem stanju in načrtovanih rešitvah je arhitekt Tomaž Schlegl pripravil povzetek študije, ki je predstavljena v nadaljevanju.
Župan TONE SMOLNIKAR
NOVA PROMETNA UREDITEV V KAMNIKU -
PZI (predlog za izvedbo)
Prevlada avtomobila nad ostalimi prevoznimi sredstvi prinaša spremembe v navadah za vse prebivalce mesta in okolice. Vsakodnevna gneča na kamniški »obvoznici«, večinoma posledica migracije na delo in domov, nas neutrudno opozarja s prisotnostjo izpušnih plinov, hrupa, potrate energije, ogrožanja varnosti, predvsem pa velikanskih izgubah danes tako dragocenega časa posameznikov, ki bi ga lahko mnogo racionalneje izkoristili in s tem prispevali k napredku in razvoju družbe.
Ob jutranjih konicah je ves severni del Kamnika popolnoma zablokiran. Kolone proti Ljubljani so dolge do Vrhpolj, rondoja na Fužinah in vzdolž Tunjiške ulice. »Preboj« do križišča pri šolskem centru traja cca 30 minut. Nič drugače ni med 15. in 16. uro, ko kolone segajo vzdolž Ljubljanske in Kranjske na Obvoznici pa celo do križišča za Radomlje.
Problem kamniškega prometa bom najbolj nazorno prikazal s pomočjo nekaterih dejstev:
Prvo dejstvo
-	konstantno povečevanje prometa
Tovarniških kompleksov, kot sta bila Utok in Alprem že zdavnaj ni več in Uidi Kemijska industrija počasi prepušča prednost novi urbanizaciji mesta.
Jutri se bo začela graditi druga faza ZIL-ovih blokov (110 stanovanj). Kmalu se bo odprlo gradbišče na področju Alprema (300 stanovanj). Pred vrati mesta agresivno čaka najmanj stoposteljni hotel Špenko. Odpira se hotel Malograj-ski dvor s 60 ležišči. Zemljišče nekdanjega Merkurja na Grabnu bo sprejelo cca 120 stanovanj. Južno obrobje nekdanje smodnišnice ob Kulmmem domu pa predvideva izgradnjo blokovskega naselja z najmanj 300 stanovanji.
Ne smemo pozabiti na poslovne prostore v sklopu ZIL-ovih objektov, področju Alprema ter Zarje
-	Kovis (cca 9.000 m2).
V	dokaj kratkem prihajajočem obdobju bo mestno jedro dobilo okoli 2.500 novih prebivalcev, preko 250 novih delovnih mest, dva hotela, 70 do 100 novih lokalov in temu primerno dokaj visoko število vsakodnevnih obiskovalcev in turistov.
V	kolikor mestne oblasti ne bodo urgentno ukrepale, se bodo kaotične prometne razmere v nekaj letih najmanj podvojile. Kolone bodo segale globoko na Mengeško polje, se vile po Soteski in se raztezale vse do Stranj.
Drugo dejstvo -utopični projekti
Za reševanje tega nerešljivega problema se Občina Kamnik zateka k različnim idejnim prometnim študijam, katerih realizacija je v kratkoročnem obdobju bolj ali manj utopična.
Ideje o izgradnji nove zahodne obvoznice, ki naj bi bila realizirana pred prihajajočo urbanizacijo, se bolj podajo k sanjam kot pa k realnosti. Razmišljanja o izgradnji
nove ceste skozi Tunjice ali predlogi o izvedbi 800 metrskega klavstrofobičnega predora pod sipkim prodnatim žalskim hribom so zgolj metanje peska v svoje lastne oči, oziroma odlašanje problema na prihodnje generacije.
Tretje dejstvo - sanje o regijskem parku
Na območju Kamniško-Savinj-skih Alp je v teku projekt ustanavljanja regijskega parka.
Na samem glavnem vhodu v bodoči regijski park, se bohoti grozovita rana z imenom Rudnik kalcita, ki negira vse kar vemo o ohranjanju narave. Rušitev nekaj desettisočletnega ekosistema bo kmalu imela drastične posledice in apeli ekološko ozaveščenega sveta zvenijo kot bob ob steno. Turistična atraktivnost samega parka bo iz leta v leto upadala. In zaradi materialnega pohlepa izgublja Kamnik, Slovenija, Evropa in svet.
Jasno je, da regijski park ne bo mogel zaživeti, dokler bo Rudnik kalcita aktiven. Rudnik je zato potrebno v interesu mesta in ekološko ozaveščene Slovenije čimprej pričeti ukinjati in začeti s sanacijo poškodovanega pobočja.
Četrto dejstvo -absurdnost izteka kamniške železnice
Oglejmo si vožnjo iz Ljubljane v Kamnik. V povprečju 40 % potnikov izstopi v Domžalah, 15% na Bakovniku in 25% na postaji Kamnik-Zaprice. Na postaji Kamnik-Center jih izstopi približno 5%, Na postaji Kamnik-Graben pa manj kot 5%.
Kar pa se tiče tovornih vlakov je slika zelo podobna. V okrnjeno Kemijsko industrijo na severu mesta ni več izrednih prevozov vlaka. Vsak dan pa do končne postaje na Grabnu vozi tovorni vlak s 4 vagoni, ki prevaža dnevno 240 ton kalcita.
Na ohranjanju takšnega izteka železnice se torej vztraja samo zaradi Rudnika kalcita, katerega delovanje in obstoj sta že tako sporna, zato je treba že s tega vidika takoj začeti
razmišljati o ukinitvi tega dela železnice.
Peto dejstvo - umiranje historičnega mesta
Celotno staro središče Kamnika je prometno nedefinirano, saj se med seboj kaotično mešata motorni in peš promet. Obstoječa cesta, ki vodi skozi mestno jedro Kamnika, je bila zgrajena konec 50-ih let prejšnjega stoletja kot glavna regionalna cesta in je ponekod široka celo 10 m. Posledično temu pločniki na nekaterih mestih ne dosegajo niti 80 cm širine. Danes, ko glavnina prometa (predvsem pa tovorni promet) poteka po levem bregu Bistrice (Obvoznica), ni več potrebe po vztrajanju na tako širokih cestiščih v historičnem delu mesta.
Šutna životari prav zato, ker nima prekrvavitve, nima parkirišč, zahodno od nje poteka železnica, na vzhodni strani pa se širijo sodobni egocentrični kapitalisti.
Samčev predor, ki je bil leta 1882 zgrajen z namenom, da bo severni del Kamnika povezal z južnim, danes zaradi svoje nepri-vlačnosti, preozkih pločnikov in prometa ta dva dela mesta prej ločuje kot združuje.
Parkirani avtomobili na pločnikih Šutne marsikje prisilijo invalide in matere z vozički, da uberejo pot po kockastem cestišču. Klopi so locirane med avti, obstoječa cvetlična korita niso mestu v okras, ampak služijo predvsem kot funkcionalna prometna prepreka.
Skupek vseh teh dejavnikov vpliva na umiranje mesta.
Šesto dejstvo - kolesarjem neprijazno mesto
V Kamniku razen na Obvoznici vzporedno z največjim prometom, ni urejenih kolesarskih poti. V prostorskih planih je predvidena kolesarska steza po celotnem desnem bregu reke Bistrice od betonskega mostu do šolskega centra. Razen na območju, kjer se načrtuje hotel Špenko, je kolesarsko stezo po tej trasi danes možno v celoti izvesti. Zato je še toliko bolj pomembno, da mesto čim več pozornosti nameni načrtovani izgradnji hotela, ki lahko za vedno prekine načrtovano pot.
Sedmo dejstvo - mesto brez javnega prevoza
Lanskoletne Evropske raziskave so pokazale, da je Slovenija po uporabi javnega mestnega prevoza na prebivalca z 39% na repu članic Evropske unije (nižji odstotek ima samo še Ciper). Država Slovenija se zato v svojih planih pospešeno pripravlja na popularizacijo uporabe javnih prevozov. Mestne oblasti, ki bodo na to pripravljene, imajo s tem veliko priložnost, da izkoristijo državne subvencije sebi v prid.
Tendenca vseh mest je uvedba krožnega javnega mestnega prometa, ki predstavlja najenostavnejši in najhitrejši način premikanja po mestu.
S povečano uporabo javnega prometa se v mestih avtomatično pojavi večje število pešcev. Poleg oživitve mesta, zmanjšanja obremenjevanja okolja in povečane komunikacije med meščani je pomembno tudi izboljšanje njihove zdravstvene kondicije.
Premikanje peš dela uporabnike tudi bolj dojemljive za kvalitetno ureditev javnega prostora. Na ta način so mestne oblasti po svetu dosegle, da so se meščani in obiskovalci sami pričeli zavzemati za kvaliteto mestnega parterja. Z oživitvijo mestnih središč s pešci so se avtomatično zmanjšale uidi agresije vandalov.
Na podlagi vseh naštetih dejstev in ob primerjavi podobnih krajev po Evropi, smo v želji po hitri in učinkoviti rešitvi kamniške prometne problematike izdelali predlog za izvedbo lokalne prometne ceste po trasi obstoječe železniške proge od Zapric do Kulturnega doma in Kemične industrije. S tem se okrog centra mesta ustvari nujno potreben krogotok in pridobi izjemna, enostavna in finančno popolnoma realna možnost za izvedbo krožnega mestnega prometa, ki je ideal vsakega malo večjega mesta. Železniška trasa predstavlja v tem trenutku mestu Kamnik darilo, saj mu omogoča z minimalnimi sredstvi izvesti to, kar je v drugih mestih največkrat povezano z enormnimi stroški.
PREDLOG
Železniška proga iz Ljubljane se zaključi na mestu neposredno pod gradom Zaprice, kjer je predvidena izgradnja novega centralnega potniškega terminala z večjimi parkirnimi površinami.
Nasproti terminala je na strani mesta tudi prvo postajališče krožnega mestnega avtobusa, ki vozi po novi cesti v smeri urinega kazalca proti Kulturnemu domu in se vrača po Cankarjevi, Obvoznici in Šolski ulici. Njegova proga je zasnovana tako, da so vsa postajališča na notranji strani obroča proti staremu mestu, s čimer se investicija postajališč prepolovi in hkrati pa se izognemo nepotrebnemu prečkanju prometne ceste.
Predvidena razdalja 400 m je po raziskavah sociologov in urbanistov tista magična meja, ki je zaradi atraktivnosti v psihološkem pogledu še obvladljiva peš. Zato so vse postaje mestnega prometa v Kamniku locirane na medsebojnih razdaljah cca. 350 m.
V Kamniku razdalja med Obvoznico in novo lokalno cesto ne presega 400 m, kar pomeni, da tudi v prečni smeri uporabnik javnega
prometa do svojega cilja ne bo prehodil več kot 200 m.
Celotna krožna pot je dolga 2950 m in je avtobus obkroži v manj kot 10 minutah. Dva mini-busa sta medsebojno povezana z GPS napravami, tako, da sproti usklajujeta svoje gibanje in vozita na vsakih 5 minut. Postajališča bi morala biti opremljena s kartoma-ti in z elektronskimi displayi, ki v vsakem trenutku odštevajo čas do prihoda naslednjega avtobusa.
Cena ene vožnje mora znašati manj kot je cena ene ure parkiranja. Vsa parkirišča v centru mesta bi morala biti plačljiva, razen centralnega, ki se nahaja neposredno ob progi mestnega prometa.
Predlagani predlog ni zgolj začasna rešitev, ampak predstavlja trenutno edino možnost za rešitev mesta. Vsi vizionarski projekti pa se morajo nemoteno še naprej izdelovati, saj se mesto stalno razvija in bo zato čez 15-20 let potrebna nova dodatna prometna rešitev (npr. zahodna obvoznica), na katero mora biti mesto pripravljeno. Zagotovo pa bo izvedba tega predloga rešila mestni promet za vsaj nekaj generacij, s tem pa posredno omogočila tudi razvoj starega mestnega jedra.
REALIZACIJA
Neracionalnost obstoja izteka železniške proge (četrto dejstvo) in rešitev kamniškega prometnega problema (prvo dejstvo) sta dovolj velika razloga za njegovo ukinitev, vztrajanje na ohranitvi izteka proge zgolj zaradi uničevanja krajinskega parka pa bi bilo absurdno (tretje dejstvo).
Na trasi železniške proge je možno izvesti dvosmerno cestišče skupne širine 7 m. Za izgradnjo ceste niso potrebne nobene rušitve. Skoraj vse obstoječe stanovanjske hiše so že danes zaradi hrupa vlaka dovolj odmaknjene od trase (v povprečju cca. 30 m), zato bo celo protihrupne pregrade potrebno izvesti zgolj na nekaterih mestih. Sicer pa naj bi bila cesta namenjena le osebnim vozilom in hitrostno omejena na 50 km/h.
Hkrati z obročem je zato potrebno urediti kolesarsko pot ob desnem bregu Bistrice.
Obstoječi pločnik in kolesarska steza na Obvoznici se lahko eliminirata. Namesto teh dveh pasov širine 3,5 m se lahko ob obstoječem cestišču uvede mmeni pas rezerviran za mestni avtobus, ki mu bo omogočal nemoteno vožnjo tudi ob morebitnih zastojih na Obvoznici.
Edino večje gradbeno delo pri izvedbi nove lokalne ceste je delna razširitev preozkega obstoječega
predora dolžine 75 m pod žalskim hribom, ki pa ne predstavlja velikega problema, saj je razširitev v skalnato sestavo tehnično najmanj zahtevna in cenovno najugodnejša. Obstoječe železniške zapornice, ki jih je Občina namestila pred kratkim, se lahko po ugodni ceni prodajo občinam, ki jih še nimajo.
Nova lokalna cesta bo direktno dostopna za prebivalce celotnega severnega dela Kamnika ki se danes vsako jutro »drenjajo« na Obvoznici. Poleg tega je z njeno pomočjo rešen tudi obstoječi problem intervencijskih in smetarskih vozil na Kolodvorski ulici in ne nazadnje tudi problem prehodnosti ob morebitnem zaprtju Obvoznice (npr. prometna nesreča popravila na cesti...).
Z izgradnjo nove lokalne ceste se omogoči enosmerna prometna ureditev v starem delu mesta (peto dejstvo). Šutna s tem dobi možnost preporoda, Kolodvorska ulica pa s predvidenimi parkirišči ponovno pridobi svojo primarno funkcijo servisne ulice. Promet se lahko zapre pri kavarni, tako, da Samčev predor kot preddverje Malega gradu že spada v peš cono Kamnika. Z raznimi prireditvami lahko dosedanji »razdvojevalec« mesta postane dejansko njegov povezovalec.
V severnem delu starega mesta se ustvari enosmerni krogotok z Maistrovega mostu desno mimo tržnice čez Trg prijateljstva, po Tomšičevi ulici na Glavni trg in pri pošti levo na Maistrovo ulico. Z zoženjem obstoječe »regionalne« ceste na enosmerno cestišče se bodo v celotnem starem delu mesta lahko razširili pločniki. Mesto bo s tem postalo zopet privlačno za pešce in tudi za trgovce, ki bodo dejavnost iz svojih lokalov lahko razširili na ulice. Z razširitvijo pločnikov bo mesto pridobilo kar 1800 m2 novih mestnih površin v samem centru mesta.
Kot arhitekt, katerega funkcija je, da išče nove rešitve za probleme, s katerimi se sooča, sem izhajal iz logične usmeritve, da je mogoče mestno središče ohraniti pri življenju le, če so zanj zagotovljeni enaki pogoji delovanja, kot so tisti v predmestnih poslovnih središčih. Jasno je, da Kamnik potrebuje enostavno in hitro izvedljivo rešitev prometa, ki bo mestno središče sprostila prometnih zamaškov.
Predlagana rešitev je presenetljivo enostavna in povsem logična. Seveda je njena realizacija povezana z določenimi napori, ki pa bodo premagani, če bomo vsi skupaj namesto ovir iskali rešitve.
TOMAŽ SCHLEGL u.d.i.a.
Podpis služnostnih pogodb na trasi, predvideni za dograditev primarnega kanalizacijskega sistema v občini Kamnik
Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik, d.d. sta že v letu 2006 pristopili k skupnemu projektu dograditve in obnove sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda vezanih na CČN Domžale-Kamnik.
Na osnovi študije izdelane s strani Sl Consulting d.o.o. iz Ljubljane je projekt uvrščen na listo prednostnih investicij za financiranje iz kohezijskega sklada EU pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. Na osnovi idejnih rešitev trase kanalizacije so bili po krajevnih skupnostih, po območju katerih poteka, organizirani sestanki, na katerih je bila predstavljena trasa primarnega kanalizacijskega sistema, ki se bo predvidoma financirala iz sredstev kohezijskega sklada EU. Pogoj za oddajo vloge za koriščenje sredstev kohezijskega sklada EU je izdelana investicijsko - tehnična dokumentacija z idejnim projektom in pa pridobitev notarsko overjenih služnosti na parcelah, preko katerih trasa kanalizacijskega sistema poteka.
Do konca meseca septembra 2007 so bili izdelani idejni projekti za dele kanalizacijskega sistema, predpisana investicijsko tehnična dokumentacija se pripravlja in bo predvidoma končana do konca meseca novembra 2007.
Vzporedno z omenjenimi aktivnostmi še vedno poteka intenzivno pridobivanje služnostnih pogodb za gradnjo kanalizacije, saj moramo od lastnika vsake parcele, v katero pri gradnji kanalizacije posežemo, pridobiti ustrezno služnost, ki mora biti overjena pri notarju.
Za približno 34 km primarnega kanalizacijskega voda, ki ga idejni projekt dograditve primarnega kanalizacijskega sistema v občini Kamnik zajema, smo pripravili 760 služnostnih pogodb.
Vsem, ki so služnostne pogodbe za traso kanalizacije preko svojih zemljišč že podpisali, se zahvaljujemo. Vse, ki so jim bile vročene služnostne pogodbe za izvedbo primarnega kanalizacijskega sistema v občini Kamnik in se za podpis služnostne pogodbe še niso odločili, pa ponovno prosimo, da k tem čimprej pristopijo.
Roki za pripravo dokumentacije in služnostnih pogodb za pripravo končne vloge za črpanje sredstev iz kohezijskega sklada EU seveda neusmiljeno tečejo. V primeru, da do 7.12.2007 ne bomo uspeli pridobiti potrebnih služnostnih pogodb, naša vloga za dodelitev kohezijskih sredstev ne bo popolna in do sredstev kohezijskega sklada EU ne bomo upravičeni.
V primeru, da za dograditev primarnega kanalizacijskega sistema v občini Kamnik ne bo na razpolago sredstev kohezijskega sklada EU, bomo občani dolžni sami financirati izgradnjo. Dej-stvo je, da bo tudi v tem primeru potrebno zbrati vse služnosti na zemljiščih, preko katerih trasa primarnega kanalizacijskega sistema poteka. Seveda pa bodo žepi tistih, ki živimo na območjih, kjer se dograditev primarnega kanalizacijskega sistema načrtuje, lažji za 10.000.000,00 €. Z omenjenim zneskom bomo obremenjeni lastniki objektov in zazidljivih parcel na območju, kjer se dograditev primarnega kanalizacijskega sistema načrtuje.
Več informacij v zvezi s predvidenimi trasami primarnega kanalizacijskega sistema je na razpolago na www.kok-kamnik.si in pooblaščenih predstavnikih KRK, tel. 01-839-17-31.
Terme Snovik naj kopališče leta 2007
Terme Snovik so bile na zaključni prireditvi "Slovensko naj kopališče 2007'v Rogaški Slatini ponovno razglašene za naj kopališče leta. V kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč so že tretjič zapored prejeli priznanje s prestižno nagrado - kristalno morsko deklico.
V	kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč so največ glasov prejele Terme Snovik, sledijo Zdravilišče Laško in Terme Sončni park Vivat.
Akcija izbiramo »Slovensko naj kopališče 2007« je tudi letos potekala v okviru oddaje »Dobro jutro, Slovenija« in pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing.
V	Termah Snovik so zadovoljni, da so obiskovalci z glasovanjem potrdili svoje zadovoljstvo s storitvami najvišje ležečih slovenskih term. Tam kmalu pričakujejo milijontega obiskovalca, kar je še dodatna spodbuda za delo in razvoj storitev, tako za enodnevne goste priljubljenega kopališča, kot tudi stacionarne goste, ki jim je od letošnjega poletja na voljo 371 ležišč v apartmajih 4* in dvoposteljnih sobah, ki jih ogreva okolju prijazna kotlovnica na biomaso.
Del kolektiva Term Snovik s priznanjem in kipom kristalne morske deklice za naj kopališče v kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč.
trival
antene d o o
oprema za telekomunikacije
Zaposlimo delavca s poklicno izobrazbo
elektro ali strojne smeri, za zahtevnejša dela v proizvodnji anten in antenskih stebrov. Zaželjene so delovne izkušnje. Nudimo prijetno delovno okolje in stimulativno nagrajevanje.
Več informacij: TRIVAL ANTEN E d.o.o., Bakovnik 3, 1241 Kamnik 01-8314-396, 041-713-100, info@trivalantene.si
z.o.o.
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZOR4> DOMŽALE
Mengeš, Gorenjska cesta 11
K sodelovanju vabimo za prosto delovno mesto
GRADBENEGA REFERENTA
Od kandidata/tke pričakujemo:
-	srednjo ali višjo izobrazbo gradbene smeri
-	strokovni izpit
-	pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	uporabo standardnih orodij za PC
-	vozniško dovoljenje B kategorije
-	komunikacijske sposobnosti
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pričakujemo do 20. 11.2007.
Dodatne informacije dobite na tel. št. 01 724 73 11.
—■ B,,ULOA ESI »«..«
M®*	*““■
Ker niso
vse gume enake! .	_
AKCIJA ZIMA 2007; j PLAČAŠ 3, DOBIŠ 4
»pnevmatike Dunlap, ti Goodyear, Fulda, Sava
——- -_________
___________
Obiščite nas v našem servisu, kjer bomo vaše vozilo pregledali in primerno obuli:
Žavbi Janez s.p., Avtovleka, vulkanizerstvo, Šmartno 21, Laze v Tuhinju, tel.: 01/8347-293, 041/627-235
tzzzvc 't,:- vv,--	-, ,
B-feiciLDitček je zlata gazela 2<S7
Kamničan Jože Pečečnik, ustanovitelj in lastnik podjetja Elektronček, je 25. oktobra ob veliki medijski pozornosti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma prejel iz rok ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka zlato gazelo, ki velja za podjetniškega oskarja. Podjetje Elektronček iz Mengša je tako postalo letošnja zlata gazela, naziv srebrne gazele je osvojilo podjetje Instrumentation Technologies iz Solkana, naziv bronaste gazele pa Seaway z Bleda.
»Zahvaljujem se organizatorjem za odlično izvedbo prireditve in komisiji, ki nas je izbrala. Ponosni smo na to priznanje in na prehojeno pot. Prepričan sem, da je to nagrada za naš 17-let-ni razvoj, ki je pripeljal do tega uspeha. Glede na to, da smo se lotili še športnih projektov, izgradnjo najlepšega nogometnega stadiona v Evropi, bomo morda čez petnajst let dobili še kakšno priznanje iz športnega področja« je ob prejemu priznanja z nasmehom na obrazu povedal Joe Pečečnik.
Tovrstne prireditve, kot je izbor najboljšega hitro rastočega podjetja v Sloveniji pod Dnevnikovem okriljem, pripomorejo k ustvarjanju prijaznega okolja za razvoj podjetništva. Skupina
Elektronček si je prislužila najvišjo oceno, ki je sestavljena iz uvrstitve na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij ter ocen uredniške komisije in dvajsetčlanskega sveta gazel. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo igralniških avtomatov, je v minulem letu ustvarilo skoraj 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj osemkrat več kot pred petimi leti. Z 80 zaposlenimi so lani dosegli več kot 14 milijonov evrov čistega dobička, letos pa si obetajo še boljše rezultate.
V zlati gazeli, skupini Elektronček, so razvili celotno lastno proizvodnjo igralniških avtomatov, od programske opreme do mehanske konstrukcije. Podjetje Elektronček, ki ga je leta 1989 ustanovil Jože Pečečnik, je v za-
Joc Pečečnik, ustanovitelj in lastnik podjetja Elektronček, sprejema letošnjo zlato gazelo za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji, iz rok ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka.
četku razvijalo alarmne sisteme, pozneje pa se preusmerilo v izvoz in servisiranje računalnikov in nato v proizvodnjo računalniških blagajn. V igralništvo je skupina Elektronček vstopila pred desetimi leti, ko je pod blagovno znamko Interblock razvila lasten igralniški avtomat in z njim dosegla velik uspeh na londonskem sejmu igralnih avtomatov. Interblock je danes uveljavljena in zaščitena blagovna znamka v več kot 74 državah, med katerimi so
tudi države ZDA. »Postati želimo najboljši v svoji tržni niši in z igralniškimi avtomati pokriti celoten svetovni igralniški trg. Igralništvo je visoko regulirana panoga, konkurenca v njem je močna, pot do začrtanega cilja pa največkrat ni znana, zato s svojimi idejami in tržnimi pristopi največkrat orjemo ledino,« pravijo v Elektrončku, letošnji zlati gazeli.
SAŠA MEJAČ
Razvojni center biofarmacevtike v ponos Leku in slovenskemu znanju
V začetku oktobra je farmacevtska družba Lek v Mengšu odprla sodoben Razvojni center biofarmacevtike, ki je prvi tovrstni v Sloveniji in eden od šestih centrov biofarmacevtike v Novartisu. Prispeval bo h krepitvi položaja Leka in Sandoza v biofarmacevtiki, Lekovo znanje pa bo omogočalo razvoj novih podobnih bioloških zdravil.
Lek je gradnjo Razvojnega centra biofarmacevtike začel minulo jesen, ob praznovanju 60-letnice družbe. Novi razvojni center dopolnjuje prvi proizvodni obrat za rekombinantne tehnologije v Sloveniji PORT 1, ki ga je Lek v Mengšu odprl februarja 2004. Do zdaj so v Leku v biofarmacevtiko vložili skoraj 40 milijonov evrov, od tega je bila vrednost naložbe v razvojni center v Mengšu v prvi fazi skoraj 7 milijonov evrov, v prihodnje pa bo Lek nadaljeval vlaganja v opremo laboratorijev za nadgradnjo pilotnih razvojnih zmogljivosti.
Ob uradnem odprtju Lekovega Razvojnega centra biofarmacevtike v Mengšu je mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, člana skupine Sandoz, poudaril: »Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike, področja, ki razvija, proizvaja in trži podobna biološka zdravila, pomeni velik korak v prihodnost. Odpiramo vrhunski razvojni center, plod znanja Lekovih strokovnjakov in edini te vrste
v Sloveniji, ki bo utrdil vodilno mesto Leka in Sandoza v farmacevtski industriji jutrišnjega dne. Z vstopom na področje biofarmacevtike v Sloveniji orjemo ledino in omogočamo dostop do novih znanj, ki niso na voljo samo našim zaposlenim, ampak tudi univerzam in ustanovam, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujemo. Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike ni v ponos le Leku, ampak je tudi pomembno priznanje slovenskemu znanju.«
V razvoju podobnih bioloških zdravil v Leku deluje 100 Lekovih strokovnjakov mikrobiologije, biologije, biokemije, kemije, farmacije in drugih naravoslovnih ved, ki bodo s svojim znanjem ključno prispevali k razvoju teh zdravil za globalne Sandozove trge. Kot je povedala dr. Violeta Gabrijelčič, direktorica Biofarmacevtike v Leku, so v novem razvojnem centru na enem mestu združene vse pomembne razvojne funkcije, kar omogoča krajše razvojne čase.
Biološka zdravila so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja zelo
draga. Kot je pojasnila dr. Gabrije-lčičeva, pa bodo podobna biološka zdravila cenovno ugodnejša in tako dostopna več ljudem. Koncept biološke podobnosti, kot ga določa Evropski zakon o zdravilih, zahteva naj višjo raven strokovnosti v znanosti, tehnologiji in pri logistiki. Zato za farmacevte, zdravnike in bolnike izraz »podobno biološko zdravilo« pomeni biološko zdravilo, ki je enako kakovostno, varno in
učinkovito kot originalno zdravilo, vendar dosegljivo po ugodnejši ceni.
Odprtja Lekovega Razvojnega centra biofarmacevtike se je udeležil tudi dr. Andreas Rummelt, predsednik Sandoza. ki je ob tej priložnosti povedal: »Podobna biološka zdravila so eden od temeljev Sandozove strategije, center biofarmacevtike v Mengšu pa je jedro uresničevanja te strategije. Z visoko kvalificirano delovno silo ter ugodnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami ponuja Slovenija odlične priložnosti za tovrstna vlaganja v visoko tehnologijo.«
SAŠA MEJAČ
Lekov sodobni Razvojni center biofarmacevtike v Mengšu je jedro razvoja novih podobnih bioloških zdravil Sandoza. Sestavni del centra so bioprocesni laboratoriji z bioreaktorji, namenjenimi razvoju in optimizaciji bioprocesov, laboratoriji za razvoj postopkov izolacij in čiščenja, v centru pa imajo svoje mesto tudi analitski laboratoriji, kjer potekata razvoj analitskih metod in podpora razvojnim procesom.
55
Prvi in edini v Sloveniji
i#iii § *,
C J ti i
Predstavništvo Domžale, Ljubljanska 90 1230 Domžale; tel.: 724 04 10 www.adriatic-slovenica.si
za izkušene voznike
pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti
Številne prednosti in ugodnosti
Nagrajujemo izkušene in previdne voznike
Vsi izkušeni vozniki s 50% bonusom, ki po predhodni polici niste imeli škode, ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti pridobite kar 55% bonus. Večji popust za izkušene voznike je novost v Sloveniji, ki jo zavarovanci pridobite le pri AS-u.
Možnost odkupa prve škode pri kasko zavarovanju.
Najprijaznejši v Adriaticu Slovenici.
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti s široko paleto dodatnih zavarovanj, ki jih zavarovanec izbere sam.
Kasko zavarovanje v obliki različnih paketov zavarovanj in možnost dodatnih kritij po meri in želji posameznika.
Maxi avto asistenca AS z novo storitvijo "od vrat do vrat".
Dodatne ugodnosti za zveste in nove zavarovance.
Paketni popusti in popust na število izbranih kritij pri kasko zavarovanju.
Popust na gotovinsko plačilo za vsa avtomobilska zavarovanja.
Obročno plačilo zavarovalne premije, brez doplačila za plačila prek trajnega naloga.
Popust pri zavarovanju AO za mlade voznike, ki so opravili tečaj varne vožnje.
as
Vse informacije o ponudbi avtomobilskih zavarovanj na vseh prodajnih mestih Adriatica Slovenice, na www.adriatic-slovenica.si in po modrem telefonu 080 11 10.
AdriaticSlovenica
JAVNI POZIV OBČANOM
za sodelovanje pri pripravi načrta za prenovo starega mestnega jedra
Po naročilu Občine Kamnik je Kulturno društvo Priden Možic (KDPM) pred letom dni pričelo pripravljati predlog načrta za prenovo in oživitev starega mestnega jedra. Po že opravljenih raziskavah in pogovorih s strokovnjaki z različnih področij in nekaterimi prebivalci Šutne ter najemniki poslovnih prostorov na njej je KDPM oblikovalo osnutek, ki ga bo v prihodnjem mesecu Analiziralo in predstavilo na javni tiskovni konferenci v torek, 4. decembra, v prostorih KDPM, izpostava Šutna na Šutni 10 (bivša prodajalna Peko).
Spominska prireditev v Tunjicah
Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je 19. oktobra zvečer umetnostnemu zgodovinarju, akademiku dr. Francetu Steletu pri osnovni šoli v Tunjicah pripravilo slovesnost, s katero je počastilo 20-letnico postavitve spomenika najbolj znanemu Tunjičanu in 35-letnico njegove smrti.
Prireditev je potekala na prostem in je kljub že hladnemu vremenu privabila veliko ljudi. Udeležili so se je tudi: častna občana občine Kamnik dr. Niko Sadnikar in Jože Berlec, podžupan občine Kamnik Brane Golubovič, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamin, ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah, upraviteljica podružnične šole Tunjice Metka Mestek in drugi.
Program so začeli pevci Tunjiškega okteta. Pevski del so nadaljevali otroci podružnične šole Tunjice, ki so zapeli dve pesmi, med njimi tudi ljudsko, zapisano
v domačem kraju. Za zaključek pa je zapel kvartet Krt. O postavljanju spomenika pred 20 leti sta spregovorila predsednik KS Valentin Zabavnik in dr. Niko Sadnikar. Ta je posebej poudaril, da si je tiste čase za spomenik posebej prizadeval dr. Emilijan Cevc. Slavnostni govornik pa je bil dr. Damjan Prelovšek, direktor Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Dr. Prelovšek je predstavil akademika Steleta kot svojega profesorja, utemeljitelja slovenske umetnostne zgodovine in svetovno cenjenega strokovnjaka.
V zaključnem delu prireditve so člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta pod vodstvom predsednice Ane Stele predstavili svojega rojaka z besedo in sliko. Za dogodek je pripravil sceno in ga režiral Dominik Krt.
Prireditev se je nadaljevala s prijateljskim druženjem v toplejših prostorih šole.	MARJETA HUMAR
Koncert »Lire« pri Slovencih na Reki
V načrtu (za njegovo izdelavo je Občina Kamnik naročniku izplačala milijon nekdanjih slovenskih tolarjev) bo KDPM podalo predlog celostne smiselne prenove Sutne in njene neposredne okolice. Načrt ne predvideva zgolj formalne ureditve, temveč vključuje tudi vsebinsko oživitev. Ta temelji na ideji, da naj bi Kamnik in predvsem njegov stari del postal sodobno kulturno središče po vzoru nekaterih že obstoječih
primerljivih evropskih mest, ki bo zgodovinsko in kulturno-dediščin-sko osnovo združevalo s sodobnimi kulturnimi vsebinami. Vzporedno naj bi se razvijala tudi gostinska ponudba, ponovno pa naj bi zaživele tudi trgovine in manjši butiki, ki jih je na Šutni sicer vse manj in manj.
Predlog načrta revitalizacije bo v uvodu med drugim vseboval sledeča poglavja: popis in razlaga trenutnega stanja nepremičnin,
analiza gostinske in trgovinske ponudbe, analiza trenutne prometne ureditve. V nadaljevanju bo predstavil vizijo razvoja, ki med drugim predvideva:
-	prometno ureditev, po kateri ostane Šutna za promet zaprta; ta se spelje po manjših okoliških ulicah, kjer so organizirana tudi dodatna parkirna mesta;
-	preureditev nekaterih objektov na Šutni v namenske kulturne objekte, namenjene produkciji in predstavitvi različnih vej umetnosti. Upoštevaje obstoječe naravne in kulturno-dediščinske danosti načrt tako predvideva ureditev gledališke, glasbene, likovne, fotografske in literarne hiše;
-	povezavo omenjenih kulturnih objektov z že obstoječim kulturnim dogajanjem v Kamniku;
-	vzpostavitev mednarodnih rezi-denčnih programov;
-	izobraževalne programe;
-	tesnejše sodelovanje Občine Kamnik ter najemnikov gostinskih in trgovinskih lokalov na Šutni, ki vključuje subvencioniranje najemnin, določitev posebnega režima dogajanja na prostem, brezplačno uporabo javnih površin v izbrane namene ipd.;
-	vzpostavitev povezave s sorodnimi domačimi in tujimi organizacijami in mesti;
-	vzpostavitev povezave med različnimi sektorji (kulturni, gospodarski, turistični itn.).
Načrt bo vseboval tudi predvideno obliko programskega in organizacijskega vodenja kulturnega središča ter možne načine njegovega financiranja.
Načrt ne predvideva zgolj revitalizacije Sutne kot osrednjega dela mesta, temveč tudi vzpostavitev Kamnika kot močnega kulturno-turističnega središča ne samo v slovenskem, temveč v širšem evropskem prostoru.
V KDPM se zavedamo, da je vsakršno načrtovanje oživitve ali preureditve mestnega jedra brez pomena, če se z njim ne strinjata tako stroka, kot tudi prebivalci mesta. V informacijski pisarni KDPM na Šutni bodo zato dnevno potekali pogovori in javne debate z vabljenimi strokovnjaki in interesnimi skupinami. Prav tako in predvsem pa je pisarna odprta za vse, ki si želijo podrobnejših informacij o načrtovani preureditvi mestnega jedra in ki imajo o njej tudi lastno mnenje, pripombe ali predloge. Prav ti predlogi so namreč bistvenega pomena za končno obliko in vsebino nastajajočega dokumenta, v katerega bodo tudi vključeni.	KDPM
Prvo slovensko pevsko društvo »LIRA« iz Kamnika je v soboto, 13. oktobra, gostovalo pri Slovencih na Hrvaškem. Moški pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona se je odzval vabilu Kulturno prosvetnega društva BAZOVICA na Reki in v dvorani Slovenskega doma pripravil celovečerni koncert.
Goste iz Kamnika je v dvorani s pesmijo pozdravil domači mešani pevski zbor KPD Bazovica. Zaradi bolezni so pevci LIRE na Reko prispeli v okrnjenem sestavu, a so kljub temu s pestrim programom navdušili občinstvo. Poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi, afriške in ameriške trilogije so izvedli tudi odlomke iz različnih mjuziklov in arijo iz opere Nabucco. Program je z nevidno nitko izbranih misli čudovito povezala Barbara Božič. Jože Prezelj, predsednik Lire, se je gostiteljem zahvalil za topel sprejem in predsedniku KPD Bazovica Vitomilu Vitazu izročil spominsko darilo - Kamniški
V	soboto, 20. oktobra, je osrednje gasilsko društvo v občini Kamnik praznovalo 125- letnico neprekinjenega delovanja. Za praznovanje tako visoke obletnice društva, ki ni prenehalo z delom niti med prvo in drugo svetovno vojno ter v časih, ki gasilstvu niso bili naklonjeni, gre zahvala vsem srčnim možem in ženam, ki so od ustanovitve pa do danes s svojim prispevkom in nesebičnim delom iz generacije v generacijo gradili močno organizacijo.
V	društvu je trenutno 91 operativnih članov od skupno 184 članov. Delo društva temelji predvsem na delu operativnega članstva, ki svoje delo opravlja prostovoljno.
zbornik in CD s posnetki zbora (podobno darilo je dobil od gostiteljev), hkrati pa je Slovence na Reki povabil na jubilejni koncert.
Po koncertu in odlični večerji so se pevci LIRE še dolgo zadržali v prijetnem druženju s Slovenci, ki živijo in delajo na Reki. Tako smo spoznali upokojenega mornarja, doma z Bleda, ki je jezero in
V delo društva se že vrsto let aktivno vključujejo članice, ki ne samo, da se udeležujejo intervencij, temveč sodelujejo na intervencijah v enotah službe za podporo in administrativno delo, kot članice ekip prve pomoči ter pri izobraževanju, gasilsko športnih tekmovanjih ter vzgoji in delu z gasilsko mladino. Prav vzgoji mladine posvečamo v društvu večino dela, saj se zavedamo, da je kadrovanje ključnega pomena.
Jože Oblak, poveljnik PGD Kamnik, je v slavnostnem govoru predstavil razvoj in pomen gasilstva. PGD Kamnik je danes sodobno humanitarno društvo, ki s strokovno usposobljenim kadrom in sodobno opremljeno tehniko uspešno posreduje pri še tako zahtevnih intervencijah.
Tudi gasilski veterani aktivno delujejo v okviru komisije, ki se udeležuje dejavnosti na nivoju GZ in regije.
Usposobljenost gasilcev je na prvem mestu
Izobrazbena struktura je na visokem nivoju, saj imamo gasilci poleg osnovnih znanj opravljenih še vrsto specialnih znanj, ki jih pridobivamo na različnih osnovnih in obnovitvenih tečajih ter na stalnem internem usposabljanju.
Društvo zelo dobro sodeluje s policijo in reševalno službo, saj se z njimi srečujemo na vsaki večji intervenciji. Zato se najmanj enkrat letno izvaja skupno izobraževanje predstavnikov vseh treh struktur z opremo, ki jo intervencijske enote uporabljajo pri skupnih reševanjih. Skupna izobraževanja se izvajajo tudi s Civilno zaščito in strokovnimi službami lokalne skupnosti, s pomočjo katerih izvajamo vse večje intervencije v občini Kamnik tako na področju požarov kot tudi ostalih tehničnih in naravnih nesrečah.
Ob praznovanju je izšla kronika delovanja društva u
pletno zamenjal za širne oceane in velike ladje. Spoznali smo gospo, ki je med gosti iz Kamnika iskala rojaka iz Doberdoba. Srečali smo ljudi, ki jih je življenje iz takega ali drugačnega vzroka pripeljalo na Reko, kjer so našli svoj življenjski prostor, a jim je Slovenija še vedno prva domovina.
MARINKA MOŠNIK
Ob praznovanju letošnje 125-letnice je društvo organiziralo slavnostno sejo v prostorih gasilskega društva Kamnik. O velikem pomenu gasilstva sta spregovorila poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak in župan občine Kamnik Tone Smolnikar. Ob tej priložnosti je izšla kronika delovanja društva, ki jo je napisala članica društva Vladimira Bučevec. V kroniki je zajeto delovanje društva s pomembnimi mejniki in pridobitvami društva, podrobneje pa je zajeto delo društva v zadnjih petih letih. 125 let kamniških gasilcev pa je pospremila pesem Lire, ki prav tako v letošnjem letu praznuje 125 let uspešnega delovanja.
Danes je PGD Kamnik sodobno humanitarno društvo, ki s strokovno usposobljenim kadrom in sodobno opremljeno tehniko uspešno posreduje pri še tako zahtevnih intervencijah. Nenapovedani pregledi s strani inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so podali ugotovitve, da je delo zgledno, kar je prav gotovo zasluga visoko usposobljenega kadra in sodobne tehnike, saj smo kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologij vse bolj zahtevne.
Večjo uspešnost pri delu pa nam zagotavlja tudi 24-urna dežurna služba, ki jo že 24 let (vse od preselitve v novi gasilski dom) opravljajo stanovalci, ki s svojimi družinami živijo v osmih službenih stanovanjih. Z dobro organiziranostjo smo dosegli enake odzivne čase, kot bi imeli poklicno jedro. Društvo je trenutno sposobno izvoziti na intervencijo s prvim vozilom s celotno posadko pred tremi minutami po prejemu alarma, z ostalimi operativnimi vozili in minimalno 23 gasilci v petih minutah po prejemu alarma. Ob tem je potrebno omeniti, da se je v zadnjih petnajstih letih število intervencij povečalo iz 58 intervencij (leta 1992) na 154 intervencij (2006).
Kar nekaj generacij se je med članstvom zamenjalo od dneva ustanovitve 18.8. 1882 pa do danes, a vendar je v našem društvu zelo močna družinska tradicija gasilstva, ki v svoje vrste vsako leto sprejme tudi nove člane.
Gasilstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo in tudi društvo PGD Kamnik s sodi med starejša društva. 125 let neprekinjenega delovanja kaže na vztrajnost ljudi, ki jih je ves čas družil plemeniti skupni interes - nesebično priskočiti na pomoč v vsakem trenutku.
PGD Kamnik
Vabljeni k sodelovanju pri nastajanju načrta za preureditev in oživitev Šutne. V času od 5. novembra do 4. decembra bo v ta namen na Šutni 10 delovala informacijska pisarna KDPM, v kateri vas pričakujemo vsak delovnik med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro, ob nedeljah pa med 10. in 13. uro. Prav tako ste vabljeni tudi na vse pogovore s strokovnjaki in interesnimi skupinami. Natančen urnik srečanj je objavljen v izložbi informacijske pisarne ter na spletni strani http://kamnik.sutna.aooalepaaes. com/home. Dnevno dogajanje v zvezi z nastajanjem dokumenta lahko spremljate na blogerski strani sutna.blog.siol.net, kjer lahko s svojimi komentarji sodelujete tudi na nekoliko bolj neformalen način.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2, 1241 Kamnik tel:	+386 1 831 82 50
e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
V
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17, www.kam.sik.si Vsak drugi četrtek od 19. do 20.30 v čitalnici: Sproščanje in meditacija
Vodi: Vera Prelovšek (inf.: 041 631 868)
Vsak ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure: Pravljična urica v pravljični sobi
Vodi: Ema Vidic. Vstop prost
Vsako sredo v mesecu od 16.30 do 18.30: Vila Čira-Čara (ustvarjalne delavnice za otroke od 5. leta dalje)
Vodi: Rosana Kleindienst Premk (inf.: 040 838 570)
Vsako sredo v mesecu od 10, do 11. ure: Bibe: igralne ure s knjigo v pravljični sobi (za predšolske otroke)
Vodi: Helena Sterle. Vstop prost.
Vsako sredo v mesecu od 18. do 19. ure: Pravljična urica v knjižnici Komenda
Vodi: Barbara Zlobko. Vstop prost
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Sreda. 21. 11. 2007. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Transsibirska ali Potovanje z vlakom od Vladivostoka do Moskve
Predavata: Tamara in Štefan Rehar
Vsak tretii četrtek v mesecu ob 17. ure (15. 11. in 20. 12. 2007):
Knjižne čajanke v sodelovanju z Mladinsko knjigo; Predstavitve knjig, pogovori o knjigah, o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost.
V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in VVZ Antona Medveda Kamnik:
Vsak četrtek od 17. do 18.30: Branje za znanje in branje za zabavo: program za spodbujanje družinske pismenosti in pomena branja za otrokov razvoj v predšolskem obdobju. Brezplačne delavnice za starše 4 do 6 letnih otrok. Informacije: 01 831 12 17.
Petek, 9. 11. 2007, ob 19. ure: FILMSKA ŠOLA Vzgajanje pogleda,
vodi Goran Peršin.
Ustvarjalni mozaik: razstava na ogled do 19. 11.2007.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662, www.muzej-kamnik-on.net
Petek. 9. november 2007 ob 20. ure v salonu gradu Zaprice
JazzZaprice 2007: koncert ALEŠ HADALIN - glas Vstopnina: 5 €, mladina brezplačno.
Kulturno društvo Priden možic DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06
Sobota. 17. november, ob 18. uri
JSKD, Ol Kamnik
Revija pevskih zborov Društev upokojencev Gorenjske
za izven, vstopnina 5 €
Ponedeljek. 19. november, ob 17. uri
Mestno gledališče Ljubljana Gledališka ura za abonma Rudolf
Četrtek. 22. november, ob 18. uri
Lutkovno gledališče Maribor
Kako je gnezdila sraka Sofija, lutkovna predstava za otroke, za abonma Kam'ncek in izven. Vstopnina 4 €
mesečni koledar 2007
NOVEMBER
9., 12., 13. in 26. november ob 20:00 Mestno gledališče ljubljansko
Denise Chalem: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje
drama
sreda, 14. november ob 19:00
Dobrodelni koncert za žrtve poplav
nastopajo: učenci in učitelji Glasbene šole Domžale koncert
četrtek, 15. november ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE
Boštjan Jurečič: Prekleto, prepovedano II.
odprtje razstave
sobota, 17. november ob 10:00 Škuc gledališče
H.C. Andersen: Kraljična na zrnu graha
predstava za otroke
'm
(D
15
N
a
o
2
torek, 20. november ob 20:00	|
Klavirski trio Ars Musiča	^
Jerneja Grebenšek (klavir), Mojca Menoni Sikur (violina) in Martin Sikur (violončelo). Program: Beethoven, Bloch in Brahms; koncert
četrtek, 22. november ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE
Jazz v Galeriji: Jan Gregorka kvartet
Gregor Kozar (saksofon), Marko Petrušič (klavir),
Jan Gregorka (kontrabas) in Gašper Peršelj (bobni) jazz koncert - VSTOP PROST
INFO in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Prvo slovensko pevsko društvo LIRA, Kamnik
praznuje 125 let delovanja
Vabimo vas na
slavnostni koncert v soboto, 10. novembra, ob 19. uri
v avli Srednješolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku.
Gosti večera: Slovenski oktet, MPZ LIJAK 1883, Vogrsko in Mestna godba Kamnik.
Prisrčno vabljeni!
125 let PGD Kamnik
Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (IV.)
Cerkev sv. Benedikta v Zg. Stranjah
Kljuka na vratih zakristije v obliki petelina.
Cerkev sv. Benedikta stoji na 455 m visokem griču nad vasjo Zgornje Stranje. Cesta pod cerkvijo vodi v eno smer proti Kamniški Bistrici in v drugo smer proti Gornjemu gradu.
Na mestu današnje cerkve je do prvih desetletij 19. stoletja stala njena srednjeveška predhodnica, ki je dokumentirana v listini o posvetitvi prezbiterija iz leta 1499.
vo kupolo speljano z osmerokot-ne podlage. Barve sten: v ladiji so stene zelenkaste, pasovi in pilastri beli. V prezbiteriju je troje pravokotnih oken.«
Zunanjo podobo opisuje:
»...Kamenit glavni portal s trikotnim slemenom, nad njim je polkrožno okno in še višje okrogla lina. Prezbiterij ima vensega-joč podzidek. Vsa cerkev je zunaj zelenkasto barvana in ima enotno
streho iz škrilja.Zvonik je brez
podzidka; v pritličje vodi gotski, zgoraj zaokrožen kamenit portal, prirezan na ajdovo zrno. Navzgor so stene nerazčienjene, ob zvonovih velike polkrožno završene line; streha baročna...«
V času druge svetovne vojne je cerkev utrpela precej škode. Nemška vojska jo je zaradi njene strateško zanimive lege spremenila v vojaško postojanko. Ladjo so z betonsko medetažo predelili v dve nadstropji. Zazidali so tudi okna, okoli cerkve zgradili bunkerje. V tem času je bilo požgano tudi veliko cerkvene opreme. Po vojni je tedanji župnik frančiškan Martin Perc z župljani uspel brez škode odstraniti betonski strop. Ker je
Levi stranski oltar z Marijo z mrtvim Jezusom. V arhivu družine Vettorazzi je bila shranjena skica, ki je verjetno osnova za izvedeno varianto. Kamnite podstavke stranskih oltarjev je •zdelal kamnosek France Vettorazzi iz Sp. Stranj, lesene dele mizar Franc Koncilja iz Mekinj.
Valvasor v svojih zapisih omenja tabor, ki je obdajal cerkev. Rokopisni opis vikariatov Nevlje, Šmartno in Zgornji Tuhinj iz leta 1703 omenja, da ima cerkev zvonik z dvema zvonovoma in Vi oltarje. V začetku 30.-ih [et 19. stoletja so srednjeveško cerkev podrli in zgradili novo, ki je bila posvečena leta 1834. Zgradili so ladjo Pravokotnega tlorisa s prezbiterijem pravokotne oblike s porezanima vogaloma. Sleme ladje Je bilo nekoliko višje od slemena Prezbiterija. Zakristijo so prizidali K južni strani prezbiterija. Zvonik Je bil ločen od cerkve.
France Stele v Političnem okraju Kamnika iz leta 1929 zelo natančno opisuje stanje cerkve pred Posegi arhitekta Jožeta Plečnika. 0 notranjosti piše:
”■■■- da je ladja prekrita z banjo s josvodnicami, ki slonijo na plit-'h pilastrih ob stenah. Vsaka steni 'Ta fn Pravokotna okna. Kor je Ookan in sloni na dveh kamnitih srebri h. Prezbiterij je prekrit spl it-
Krstilnica je urejena v pritlični etaži zvonika. Vse lesene dele opreme, vključno z rezbarjenimi stropnimi nosilci, je izdelal mizar Franc Koncilja iz Mekinj.
ki jim je bil takrat na voljo: beton, rečni kamni, les. Za stebre južne odprte lope je Plečnik uporabil balustre s podrte fasade Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1945 v skrajni sili vstavljene betonske okenske okvire je zakril z zavesami in ljudi pomiril z besedami:

pevski kor sam sta v celoti lesena. Strop pod korom je sestavljen iz lesenih kaset. V tem prostoru se nahajajo tudi spovednice. Dostop na kor je kot stolpič prislonjen ob južno steno zvonika. V njem so kovinske spiralne stopnice.
Plečnik je na novo oblikoval in
f I
m
til
■ :
i **	r- -
.
m|
.
Vsaka od osmih luči v krstilnici ima svojo obliko.
bil veliki občudovalec arhitekta Plečnika, ga je povabil k sodelovanju prenove cerkve. Plečnik je sprva povabilo odklonil, zato se je župnik Perc obrnil na njegovo učenko Majdo Ne imo, ki je v začetku julija 1946 izdelala načrte za vključitev zvonika v cerkveno stavbno maso.
Leta 1946 je J. Plečnik prvič prišel v Zgornje Stranje in prevzel načrte za prenovo in opremo cerkve.
Po vojni je gradbenega materiala primanjkovalo, zato je Plečnik vso svojo opremo zasnoval tako, da so mojstri uporabljali material,
»...Ko prideš v nedeljo k maši, ti bodo misli in oči uhajale skozi okno domov,...raztresen boš...zavese pa ti bodo zaprle to pot, bolj boš zbran in tvoj pogled bo stalno usmerjen proti oltarju...«
Izjemen učinek je dosegel z oblikovanjem tlaka. Tla v ladji in v prezbiteriju so zalita z betonom, v katerega so položene večkrat prekuhane lesene kocke. Takega oblikovanja so se po Plečniku posluževali tudi njegovi učenci. Novo Krstilnico je Plečnik uredil v prostoru zvonika, ki je bil s povečavo cerkvene ladje prikjučen k cerkvi. Krstilnica je bila urejena v letih 1947/48. Zaradi ločenosti od ostalega cerkvenega prostora je postala vzor takratnemu oblikovanju krstilnic. Prav tako kot pri oblikovanju oltarjev je Plečnik tudi v tem primeru v svojo arhitekturo umestil plastike starejše cerkvene opreme. Na Antonov križ je nameščena plastika Boga Očeta pod baldahinom. Stene so obložene s preprosto leseno oblogo. Krstilni kamen visi s stropa na štirih tankih verigah. Na strop so nameščeni izrezljani tramovi. Rezbarije so dopolnjene z pozlato. Na levo in desno stran stene so pritrjene umetno kovane cvetovom podobne svetilke. Pas ostenja v stiku s stropom je ostal neometan. Poudaril ge je z zanj tako značilno izstopajočo fugo. Tla so tlakovana z ostanki marmornih plošč.
Prostor pod pevskim korom in
novega dostopa na zvonik, ureditve glavnega vhoda v cerkev in izgradnje zunanje lope je Plečnik posebno pozornost namenil tudi bogati opremi cerkve.
Leta 1948 je izdelal načrte za oblikovanje novega glavnega oltarja sv. Benedikta. Svoje načrte je prilagajal znanju in možnosti izvedbe okoliških mojstrov. Nastavek glavnega oltarja je oblikoval kot veliko listnato monštranco, vanj pa umestil starejšo plastiko sv. Benedikta. Enak princip je uporabil tudi pri obeh stranskih oltarjih.
Cerkev je pravi muzej Plečnikove cerkvene opreme
Plečnik je izdelal načrte za luči, lestence, več vrst visečih in prostostoječih svečnikov, svečnik v spomin umrlih župljanov, sedmerokraki svečnik, gong z zvončkoma, cerkvene klopi, križe, luči pod pevskim korom, luči in okvire za križev pot, kelihe, lesen okenski in vratni okvir v prezbiteriju, prižnico, vrata,spovednice,...
Arhitekt Jože Plečnik se v primeru župne cerkve sv. Benedikta pojavlja kot arhitekt, ki s svojo arhitekturo posega v starejšo grajeno strukturo. Iz zapisov župnijskega urada Zgornje Stranje lahko izvemo, kako je Plečnik obrazložil vaščanom svoje posege na cerkvi:
»...Tudi doma po hišah živite skupaj stari ljudje, mladi gospodarji, otroci. Vsi morate potrpeti drug z drugim, živeti skupaj v slogi. Pa tudi, ko boste prišli v
j ^<555sfSL’. -fSSUSer »- i'
1	j
Detajl vrat proti zakristiji. Vrata so delo mizarja Franca Koncilje iz Mekinj.
tranje strani. France Stele v svojih zapisih omenja dva srednjeveška portala. Glavni vhodni portal je bil zašiljen, portal, ki je vodil v zvonik je bil polkrožne oblike in prirezan na ajdovo zrno. Glavni portal se ni ohranil. Tisti, ki je nekdaj vodil v zvonik, danes vodi v krstilnico. Nov vhod v zvonik je Plečnik umestil na severno stran zvonika. Do njega vodijo zuna-
Za izdelavo klopi je mizar Alojz Kladnik dal izdelati nov stroj, ki je nato po šabloni v les rezal vzorec. Končna obdelava klopi je še-lak politura, za katero je Kladnik najel izkušene delavke iz Stola. Zagotovil jim je prevoz do njegove delavnice, kjer so s krpami, namočenimi v šelak, polirale klopi.
nje betonske spiralne stopnice. Od Plečnikovih posegov v povojnih letih je cerkev ostala nedotaknjena vse do leta 1996, ko so
opremil tudi zakristijo. Omet na obokanem kamnitem stropu je odkril in ga prav tako kot v krstilnici poudaril z izstopajočo fugo. Kot posebno kvaliteten del opreme je potrebno omeniti lesena vrata v zakristijo. Zgornje vratno polnilo je zapolnjeno z leseno plastiko v obliki amfore. Kovinska kljuka na vratih je oblikovana kot petelin z razprtimi perutmi. Luč na stropu zakristije se odpira kot zvezda na nebu. V zahodnem kotu zakristije so nameščene lesene menjalne stopnic, ki omogočajo bolj strm naklon stopnic.
Poleg načrtovanja nove krstilnice in pevskega kora, preoblikovanja zakristije, izgradnje
Zakristija, v kateri je Plečnik očistil omet s stropa tako, da je vidna kamnita konstrukcija.
Sprva je bila prižnica lesena. Plečnik je ugotovil, da lesen zaboj ni primerna rešitev in je naredil načrt za lahkotnejšo prižnico s kovanim in barvanim okrasjem, ki naj bi bila pomična. Ker je bil kamnit podstavek za prižnico že vgrajen, sije kamnosek Franc Vettorazzi izmislil patent, s katerim so vaščani več tednov vrtali luknjo za os, po kateri se je prižnica nato lahko pomikala.
cerkev, boste svojim otrokom govorili in kazali zgodovino stare vaše cerkve...«
Iz Steletovega opisa se nam cerkev kaže v drugačni luči, kot jo poznamo danes. Resda je cerkev utrpela veliko škode med drugo svetovno vojno s strani nemške vojske, vendarle je večjo arhitekturno spremembo doživela v povojnih letih. Cerkev je ohranila svojo gradbeno lupino s po tremi okni na vsaki strani ladje, obliko prezbiterija in zvonik.
Prav tako se je ohranil kamnit podzidek trapezaste oblike na
zunanji strani prezbiterija. Edina	.	.	..
Plečnikova sprememba v prezbi- Edc» °d štirih rezbarjenih nosil-teriju je zaprtje dveh oken z no- cev baldahina kijih je po Plečnikovi zamish izdelal kamniški mojster rezbar Maks Bergant. Kako zelo se je Plečnik zanesel na delo mojstrov, s katerimi je sodeloval, kažejo besede iz pisma mojstru Bergantu, napisanega 16. junija 1949: »V meni se je začela buditi tudi naloga baldahina - nebes -toliko odvisna od Vaših rok«.
bile na zunanji fasadi izvedene sonde s strani takrat še ZVNKD Kranj. Na podlagi teh je bila obnovljena fasada.
Maja Avguštin, univ. dipl. umet. zgod., konservatorka, ZVKDS OE Kranj Slike: ZVKDS OE Kranj, besedilo pod slikami Saša Lavrinc, univ. dipl. inž. arh., konservatorka, ZVKDS OE Kranj
Dve desetletji ansambla Nagelj
Že dve desetletji ljubitelje narodnozabavne glasbe razveseljujejo viže ansambla Nagelj izpod kamniških planin, kijev soboto, 20. oktobra, v nabito polni kamniški športni dvorani v krogu glasbenih prijateljev, domačih poslušalcev iz Kamnika in vse Slovenije praznoval dvajsetletnico uspešnega delovanja. Jubilejni koncert je nosil pomenljivo ime »Nagelj nikoli ne uvene«.
Na odru s čudovito sceno se Kot se ob jubileju spodobi, so je poleg jubilantov zvrstilo lepo bili člani ansambla Nagelj dele-število priznanih in priljubljenih žni številnih čestitk, med njimi glasbenih imen: ansambli Sloven- tudi kamniškega župana Toneta ski muzikantje, ki so igrali tudi Smolnikarja, ki je jubilantom po-po prireditvi, Veseli Begunjča- daril kamniško majoliko z dvajse-ni, Pogum in Viharnik, Marjan timi nageljni.
Zgonc, Alenka Gotar, Werner in V dveh desetletjih uspešnega Brigita Šuler. Da je humor nepo- delovanja je ansambel Nagelj grešljivi spremljevalec glasbeni- obiskal vrsto evropskih držav, kov, smo se prepričali tudi ob gostovali so tudi v Indoneziji, duhovičenju humoristov Marja- Ameriki in Kanadi ter razve-na Šarca iz Šmarce v vlogi še ne-	seljevali slovenske izseljence,
kaj dni aktualnega predsednika Vodja ansambla Stane Kregar države dr. Janeza Drnovška, in ob tem pravi, da se kljub vsem
Začetki ansambla NAGELJ segajo v leto 1984, ko so se začele plesti glasbene vezi med ustanovnimi člani: Stane Kregar-harmo-nikar, pevec Brane Jagodic, ki je tudi organist in pevovodja na Šenturški gori, ter Andrej Bemot-basist. K sodelovanju so povabili še pevko Mojco Pogačnik in kitarista Toneta Sušnika. Družba petih veseljakov se je poimenovala Ansambel Karavana. V tem letu so postali tudi »amaterji leta«. Ker je fante klicala dolžnost do domovine, je ansambel deloval okrnjeno. V tem času se je pridružil basist Brane Lukan in nadomestil Andreja Bemota.
Za uradni začetek pa ansambel šteje leto 1987, ko se je an-


Ansambel Nagelj na jadru jubilejnega koncerta ob 20-letnici uspešnega delovanja (z leve); vokalista Brane Jagodic s Senturške gore in Klavdija Kenk iz Logatca, harmonikar in vodja ansambla Stane Kregar s Kregarjevega, kitarist Bojan Urbanija iz Peč v Moravčah in basist Marjan Spruk iz Črne.
SI V ROKE. Ko se je v letu 2001 pevka Brigita Vrhovnik podala na samostojno glasbeno pot, se je ansamblu pridružila Julija Avbelj. V tej zasedbi je ansambel v zbirko svojih del dodal še kaseto in CD ploščo: ZAVRISKAJ IN ZAPOJ. Pred štirimi leti je ansambel po hudi bolezni zapustil basist in prijatelj Brane Lukan, v naslednjem letu sta se ansamblu pridružila pevka Klavdija Kenk, sicer magistra ekonomije, in basist Marjan Spruk (njegova hči igra v mladem ansamblu Zapeljivke). Po uspešni skupni sezoni so v sodelovanju z odličnimi ustvarjalci lepih viž izdelali nov projekt: »PESMI ZA SREČO« s prepoznavnim zvenom ansambla Nagelj, ki je izšel v juliju 2005.
Letošnji 20-letni jubilej pa so kronali z izdajo zbirke dvajsetih uspešnic, posnetih na novo vstu-
samblu na pobudo Franca Lipičnika namesto pevke Mojce pridružila Brigita Vrhovnik, kije v ansambel prinesla prepoznavno jodlanje. V letu 1988 je ansambel Nagelj že izdal svojo prvo kaseto: VRAČAM SE Z GORA, sledile so kasete in CD-ji z naslovi: PLANINSKI KRST, CVET POD PLANINAMI, KADAR JE LEPO, KO UGASNEJO LUČI, NAŠE PRAZNOVANJE. V letu 1999je kitarista Toneta Sušnika zamenjal Bojan Urbanija in kmalu je nastal projekt: SEZIMO
diu Krt v Stranjah, z naslovom »Dve desetletij z vami«. Večino tekstov in glasbe sta prispevala Ivan Sivec in Franci Lipičnik, nekaj tekstov pa še Franci Trstenjak in Branko Zupanc. Zgoščenka je izšla tik pred jubilejnim koncertom, na njej pa sta tudi največji uspešnici: Pastirje kralj planin in Planinski krst.
Kot je po uspešnem jubilejnem koncertu zadovoljno povedal Stane Kregar, ki je poleg Braneta Jagodica član ansambla že od prvih začetkov, so srečni ob tako številnih zadovoljnih poslušalcih, v krogu katerih so tudi na najlepši možen način - torej z glasbo praznovali dvajseti jubilej in že z novo energijo stopajo novim obletnicam naproti, saj Nagelj nikoli ne uvene.
Besedilo in fotografija: VERA MEJAČ
Na jubilejnem koncertu Nagelj nikoli ne uvene sta temperaturo v nabito polni kamniški dvorani poleg jubilantov dvignila tudi priljubljena Werner in Brigita Šuler.
Tilna Artača (Ifigenija iz oddaje Radio ga-ga in TV Hri-bar). Poleg folkloristov iz Društva upokojencev Komenda, ki so se ves večer vrteli pod odrom, sta s standardnimi in latinskoameriškimi plesi navdušila Maja Omovšek iz Volčjega Potoka in Luka Vodlan iz Krškega.
potovanjem vselej radi vračajo domov med domače občinstvo s koncerti, nastopi na radijskih in TV postajah. V vseh teh letih so posneli okrog sto skladb, devet kaset in osem zgoščenk - tri zlate in srebrno, posneli preko štirideset spotov ter si priigrali lepo število priznanj.
Mlada, obetavna plesalca Maja Omovšek iz Volčjega Potoka in Luka Vodlan iz Krškega sta navdušila s standardnimi (na sliki) in latinskoameriškimi plesi.	m*
IM\v/NI\v7
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v Petek, 9. novembra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica Ustvarjamo glasbila v soboto. 10. novembra. od 10. do 12. ure MARTINOVANJE
S programom krsta vina, degustacijami, prepletom narodne in zabavne glasbe
v Petek, 16. novembra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica Dišeče pomarančne krogle v soboto. 17. novembra, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev z nastopom humorista in etno skupine Zoltan
Trgovina z žensko in otroško konfekcijo
na Glavnem trgu 8, v Kamniku (nasproti kavarne Veronika), tel.: 01/831-79-15
Za hlapne dni sjppRPiftiu
ffl	pestro IZ iC iz K^Mptocus
hm * <f ZENSKE IM OTROŠKE r'	1 ^	KONFEKCIJE
Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro!
BELA TEHNIKA:
GAGGENAU
SIEMENS
©BOSCH
BLANCO
Royal Red - Modri Pinot rdeče vino, 0.75 litra Ptujska klet, Ptuj
VUU UUL_)UL/ULn_i VL/^UVJ U UHUU
SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
www.liiz-karantania.si
Posoda
za hlajenje vina, keramična
Mercator
Slovenska košarica
Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih kuhinj
NEVVFORM
Teran
kakovostno, suho, rdeče vino, t liter Vinakras, Sežana
v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00
5»vsloveh
:	<nN\ŽALB,UUBURlB0'
|
■'ODRfnSOT,
za vino, keramični
V EUR
1.510?'
Ponudba velja od 8.11. do 19.11.2007 oz. do razprodaje zalog.
El	/VNr 1181		! !	<r	Hi	|$ "
!EBi	LAi ni 1				|f
s gg	
	
m '"'H'"-!	i| Immr
z	
fflo idlffrnh	■u |L
MOJ DOM

Jesenski pohod po Evropski pešpoti E6 ob izidu Vodnika in turistične karte Motnika
Športno društvo Motnik je v nedeljo, 13- oktobra, organiziralo pohod iz Vranskega na Čreto in od tam po Evropski pešpoti E6 v Motnik. Pohoda so se udeležili člani športnega društva in njihovi prijatelji, pridružili pa so se jim tudi člani Planinskega društva Vransko. V prvem delu pohoda so se pohodniki povzpeli do planinskega doma na Greti, nato pa jih je pot vodila po južnem robu Dobroveljske planote mimo samotnih kmetij do prelaza Lipa, po vzhodnih pobočjih Smolnika in Medvedovega hriba do domačije Jeseničnik, od tam pa na Srobotno, od koder so se spustili v Motnik. Bil je prekrasen jesenski dan, zato hoja ni bila naporna. Ob prihodu v Motnik je pohodnike v gostilni Pri Flegarju čakala še pogostitev, tako da so se domov vrnili resnično zadovoljni.
Pohod je pospremil tudi izid kompleta Vodnika po pešpoteh v okolici Motni-
ka in turistične karte Motnik z okolico v merilu 1 : 25.000, ki sta ju izdala in založila Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. V vodniku so predstavljene glavne zanimivosti Motnika, opisanih je šest pešpoti, ki vodijo skozi Motnik, na koncu pa sta opisani še dve kolesarski povezavi skozi Motnik. Vodnik je opremljen s številnimi fotografijami, da si bralec lahko živo predstavlja, po kakšni pokrajini ga bodo vodile poti. Pohodnik lahko v vodniku najde informacije o planinskih domovih, ponudbi hrane in prenočišč ter praznikih in prireditvah na območju, ki je prikazano na zemljevidu. Zemljevid v merilu 1 : 25.000 prikazuje območje, po katerem vodijo pešpoti, opisane v vodniku. Izdelan je v najsodobnejši kartografski tehniki. Poleg osnovnih kartografskih vsebin so na zemljevidu prikazani poteki poti, kulturna dediščina, naravne vrednote in gostinska ponudba. Na zadnji strani zemljevida je podan opis Motnika, pešpoti in kolesarskih povezav ter seznam kulturne dediščine in naravnih vrednot v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Avtor besedil in fotografij v vodniku in na hrbtni strani zemljevida je Roman Šimec, za oblikovanje in tehnično urejanje je poskrbelo podjetje Dataprint d.o.o. iz Kamnika, zemljevid je izdelal Geodetski inštitut Slovenije. Pri pripravi vsebin sta sodelovala tudi Marjan Semprimožnik in Jože Krešič.
Na kratko o Motniku in poteh
Čeprav Motnik ni velik kraj,
DISKONT NEZIVIL
MOJ DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/7298-518,7298-514
r

V NOVEMBRI ,m .
20% I
NA PRESITE ODEJE IN VZGLAVNIKE
porcelana,
brezplačno šivanje zaves...
Pripravili pa smo že pestro Ponudbo NOVOLETNEGA
PROGRAMA!	Pri nakupu nad 20 EUR dobite
Obiščite nas od ponedeljka do petka	bon, ki ga lahko koristite
od 8h do 20h, ob sobotah od 8" do 13h. pri naslednjem nakupu!
ima zaradi svoje zanimive preteklosti obiskovalcu kaj pokazati. Zato si je vredno vzeti nekaj časa za izlet po 3,5 km dolgi Motniški turistični poti, ki obiskovalca popelje mimo zanimivosti v Motniku in bližnji okolici. Ogledamo si lahko pranger oz. sramotilni steber, muzej pritlikavega nosoroga, razvaline gradu, dve cerkvi, vhod v nekdanji rudnik rjavega premoga, Krevljev mlin in Vrbanovčev kozolec. Okrepčamo se lahko v gostilni Flegar v središču Motnika, obiščemo pa lahko tudi ekološko kmetijo Pri Jernejk, kjer organizirajo otroške delavnice in nudijo pestro izbiro zdrave hrane in pijač.
Zaradi svoje lege v razgibani predalpski pokrajini je Motnik dobro izhodišče za pohode in izlete po okoliških vrhovih. Poleg Motniške turistične poti, ki vas popelje po bližnjih zanimivostih, vodi skozi Motnik še šest pešpoti, med njimi E6, ki poteka od Skandinavije do Jadrana, in ena od regionalnih pešpoti po Ljubljanski urbani regiji, imenovana Motniška pot.
Pešpoti skozi Motnik:
1.	Motnik-Čreta-Motnik (E6)
Čas hoje: 8h 30min. Višinska razlika: 579 m Ponudba ob poti: planinski dom na Čreti, gostilna pri Flegarju, Motnik
2.	Motnik- Šavnice (Menina)-Motnik
Čas hoje: 8h 30 min. Višinska razlika: 976 m Ponudba ob poti: dom na Bibi, gostilna pri Flegarju, Motnik
3.	Motnik-Čemšeniška planina-Motnik
Čas hoje: 7h. Višinska razlika: 754 m Ponudba ob poti: planinski dom na Čemšeniški planini, gostilna pri Flegarju, Motnik
4.	Motnik-Lipovec-Motnik
Čas hoje: 4h 30 min. Višinska razlika: 397 m Ponudba ob poti: dom na Lipovcu, gostilna pri Flegarju, Motnik.
5.	Motnik-Jasovnik-Motnik
Čas hoje: 3h 30min. Višinska razlika: 313 m Ponudba ob poti: gostilna pri Flegarju, Motnik
6.	Motniška pot po Ljubljanski urbani regiji Čas hoje: 9h. Višinska razlika: 750 m Ponudba ob poti: dom na Lipovcu, dom na Bibi (Menina planina, 20 minut hoje od trase poti), gostilna pri Flegarju, Motnik.
7.	Motniška turistična pot
Čas hoje: 1h 30 min. Višinska razlika: 30 m Ponudba ob poti: gostilna pri Flegarju, Motnik
Kolesarski povezavi skozi Motnik
Motnik-Potok v Tuhinjski dolini Dolžina poti: 22 km, čas vožnje: 3 h, višinska razlika: 450 m
Izhodišče: Motnik, konec poti: izvir zdravilne vode v vasi Potok pri Snoviku
Zahtevnost: srednje zahtevna pot, zahteven je predvsem dolg vzpon do vasi Pšajnovica in naprej do Velikega Rakitovca. Del poti poteka po gozdnih cestah, zato je priporočljiva uporaba gorskega kolesa.
Trasa: Motnik-Mala Raven-Lipovec-Kekec-Liplje (Pecman) -Veliki Rakitovec-Mali Rakitovec-Laseno-Pšajnovica-Sidol-Vaseno-Potok (Terme Snovik).
Motnik- Vransko-Lipa-Motnik Dolžina poti: 26 km, čas vožnje: 3 h 30 min., višinska razlika: 550 m Izhodišče in konec poti: Motnik Zahtevnost: srednje zahtevna pot, najdaljši vzpon je z Vranskega na prelaz Lipa. Del poti poteka po gozdnih cestah, zato je priporočljiva uporaba gorskega kolesa.
Trasa: Motnik-Vransko-Prapreče-Vologa-Lipa-Slopi-Srobotno-Bela-Motnik.
Š.D. Motnik
Velik obisk v Termah Snovik
■	■	■	m	m	v« g ■	■
med krompirjevimi počitnicami
Jesenske šolske počitnice in prijetno vreme so v Terme Snovik minuli teden privabili številne goste, ki so uživali v termalnih storitvah in pestrem programu dodatnih aktivnosti. Otroci so se v okviru petdnevnega tabora palčka Snovi-čka naučili plavati, se sprehodili do izvira termalne vode, ustvarjali na
Budnarjeva muzejska hiša ponovno odprla vrata
Večerni pohod z baklami od Term Snovik do bližnje kmetije Sreča Vran-karja, ki je razkazal domačijo, povedal mnogo zanimivega o kmečkem življenju ter pogostil s čajem in domačim narezkom, je navdušil veliko
V torek, 16. oktobra, je župan Tone Smolnikar ključe Budnar-jeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah, ki je vrata zaprla pred meseci, izročil Alenki Hribar, predsednici Turističnega društva Kamn’k, ki jeza naslednja štiri leta prevzelo v upravljanje Bud-narjevo domačijo. Zaželel je, da dobro in s skrbjo za dediščino naših prednikov upravljajo s tem pomembnim kulturnim spomenikom ter nadaljujejo delo v smeri, ki jo je uspešno začrtala prejšnja upraviteljica Iva Šubelj Kramar.
Prevzema in tiskovne konference so se udeležili še podžupan Brane Golubovič, svetovalec za kulturo in delo z mladimi Občine Kamnik Dobran Juričan, direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik dr. Andreja Eržen, predsednik TD Tuhinjska dolina in direktor Term Snovik Ivan Hribar, predsednik TD Gora - Sv. Miklavž Jože Korošec, člani TD Kamn’k in domačini iz Palovč.
Kot je na tiskovni konferenci, ki je potekala v prijetno zakurjeni hiši pod bohkovim kotom, povedala Alenka Hribar, so se v TD Kamni odločili za upravljanja Budnarjeve muzejske hiše na osnovi povabila občine Kamnik na razpis ter na podlagi izsledkov anket, ki so pokazale vedno večje zanimanje za izročilo in običaje naših prednikov. Program in vizija temeljita na dosedanjem kulturnem programu v Budnarjevi hiši, saj v društvu poznajo in cenijo delo nekdanje upraviteljice Ive Šubelj Kramar. Ob tem se zavedajo, da je ohranjanje kulturne dediščine velik izziv in hkrati odgovornost.
Program, ki je tudi skladen z Odlokom o razglasitvi Budnarjeve hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena, bodo pripravljali skrbno z namenom ohranjanja slovenske kulturne in etnološke dediščine s pomočjo oživljanja običajev, kulinarike, umetnosti, je izpostavila Hribarjeva. Tako nameravajo letno izvesti preko dvajset tematskih delavnic, razstav in predavanj. Ob sodelovanju z etnologi želijo dati večji poudarek kulturni in etnološki dediščini, saj se zavedajo, da le tako lahko ohranjamo znanje naših prednikov.
Z očitnim veseljem in zagnanostjo nameravajo v TD Kamn’k v letošnjem letu izvesti še Martinovanje, kostanjev piknik, izdelovanje adventnih venčkov, razstavo jaslic in adventnih venčkov, božični koncert. Z različnimi programi za ciljne populacije želijo domačijo odpreti šolam, vrtcem, ustanovam in seveda domačinom ter turistom. Pri tem se bodo povezali z lokalnimi turističnimi ponudniki in se navezali na že obstoječe peš in kolesarske poti.
Budnarjeva muzejska hiša, ki s svojo staro podobo, črno kuhinjo z odprtim ognjiščem in kmečko hišo ohranja izročilo preprostega kmečkega življenja, odpira vrata obiskovalcem vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro in po dogovoru.
SAŠA MEJAČ
gostov term, še posebej najmlajše.
kreativnih delavnicah, poslušali zgodbe o palčku Snovičku... Zadnji dan so se lotili izrezovanja buč, z njimi okrasili bazen ter okolico term , za zaključek pa uživali na čarovniški predstavi, ki je bila uvod v zadnjo oktobrsko noč, noč čarovnic. »Otroci so krompirjev tabor zapustili polni lepih vtisov in novih doživetij. Najbolj jih je navdušil zadnji počitniški dan, ko so doživeli čarobnost nočnega kopanja v soju svečk in magičnost čarovniške predstave otroškega čarodeja, ki jo je spremljalo kar 80 otrok in odraslih« pravi Petra Šuštar, ki je v Termah Snovik odgovorna za animacije in športne programe.
Za zabavo odraslih ob bazenu je prvi večer na »Krompirjevi noči« poskrbel Toni Tuhinjski. V naslednjih dneh so gostje ob popoldanski čajanki prisluhnili zanimivemu predavanju o zdravilnih'
Foto: arhiv Terme Snovik
rastlinah, na literarnem večeru z Janezom Lahom so razmišljali o sistemskem razumevanju življenja, se podali na večerni pohod z baklami do bližnje kmetije, kjer jih je čakala domača pojedina. Navdušile pa so tudi melodije citrarke Martine v restavraciji Potočka na zadnji počitniški, sobotni večer.
Špela Svetina, vodja prodaje in marketinga v Termah Snovik, je izpostavila zadovoljstvo kolektiva ob odličnem obisku: »Obiskje presegel pričakovanja. Delež nočitev v primerjavi z lanskimi krompirjevimi počitnicami je namreč močno narasel, kar nam daje energijo za nove projekte. Pred vrati je Martinov vikend, pričakujemo milijontega obiskovalca, pripravljamo pa tudi božično-no-voletne programe«.
SAŠA MEJAČ
v čudovite ješ
e barve.
URA - vsak ponedeljek ob zo. uri AEROBIKA - vsak torek ob zo. uri VADBA V BAZENU - dvakrat dnevno ob 10. in 18. uri »..NOČNO KOPANJE - sreda, petek, sobota (od zo. do zz. ure)
•	HIJENSKI IN CELOLETNI PLAVALNI TEČAJI - skupinski, individualni
•	NOVE VODNE ATRAKCIJE - vodni trampolin, preproga ja hojo po vodi
•JfGANIZACIJA ZABAV ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V RESTAVRACIJI POTOČKA
•	Sil|INARSKA PONUDBA
"• ORGANIZACIJA ROJSTNODNEVNIH ZABAV ZA OTROKE POD VODSTVOM IZKUŠENIH ANIMATORK - možnost jahanja ponija!
•	TEČAJ NORDIJSKE HOJE ■ skupinski, individualni •RAJSKI APARTMA ZA IZBRANCE
•	EKSOTIČNE KOpELi m|AZVAy^|. ^...............
Pričakujemo milijontega obiskovalca!
.... Morda boste to nrav vF
^ TERME ŠKIOVIK. ŠO £6 TFGETJ E LETO iflnlBs ZXP0MD POSTALE NAJKOPAL1ŠČE -J* V KATECOPJJI SKEDNJE VELIKIH
IN MANJŠIH TERMALNIH KOPALIŠČ!
Popust samo za občane KAMNIKA in KOMENDE!
Ob nakupu prenosljive vstopnice za 30 dveurnih vstopov je na voljo 15% popust na redne cene.
Količina subvencioniranih vstopnic s strani občin |e ome|ena!
TeL: 018344100 e-maiL info@terme-:
www.terme-snovlk.sl
tSŽ3 SNOVIK
Svet TERMALNIH UŽITKOV
Staro mestno jedro potrebuje (finančno) pomoč
V zadnjem času seje v javnosti izpostavilo veliko vprašanj v zvezi z Meščansko korporacijo Kamnik (MEKOK). Zato menim, daje potrebno ponovno javnost seznaniti vsaj z nekaterimi zgodovinskimi in drugimi navedbami, ki bodo vsaj na grobo dale pričakovane odgovore.
MEKOK je ena izmed 350-ih agrarnih skupnosti (AS) v Sloveniji, ki so bile po 2. svetovni vojni nacionalizirane in po letu 1993 ponovno organizirane ter uradno registrirane. Že od leta 1913 dalje so delovale po zakonu o agrarni skupnosti na skupnih pašnikih, travnikih in gozdovih po vseh slovenskih pokrajinah, njihova lastnina pa je bila v zemljiško knjigo vpisana na AS, njeno lastnino pa so lahko koristili le člani te AS, ki so imeli to pravico tudi vpisano kot deležno pravico na vsakokratnega lastnika določene hišne številke. Ta oblika organiziranosti je večinoma delovala na podeželju (kot vaška skupnost), v mestih pa je bila zelo redka - in Kamnik je eno takih mest.
Vsaj od 13- stoletja dalje so zemljišča v okolici Kamnika, v Stahovici, predvsem pa v Kamniški Bistrici imeli v lasti in z njimi tudi upravljali sami meščani Kamnika. To posest so razni fevdalci skušali pridobiti, vendar so jo cesarji na Dunaju na zahtevo meščanov morali večkrat potrditi. Ko je bil leta 1848 odpravljen fevdalno upravni in zemljiško posestni sistem in so bile uvedene nove upravne oblike - občine, seje zemljišče, kije do tedaj pripadalo deželnoknežjemu mestu Kamnik, ločilo od nastale občine Kamnik in je po odločitvi tedanje deželne vlade ostalo zasebnopravnega značaja in sicer skupna last vsakokratnih posestnikov 194-ih hiš v mestu, ne pa občinska last ali last kakega občinskega oddelka ali soseske. Za upravljanje tega premoženja je bila ustanovljena Meščanska korporacija, kije leta 1913 uživalne in gospodarske pravice na tem premoženju uredila po zakonu o agrarni skupnosti.
Tako kot v daljni preteklosti ni bila všečfevdalcem, v novejši zgodovini ni bila (in ni) všeč občinskim oblastnikom taka zasebnopravna oblika MEKOKa, zato so dajali številne pritožbe, ki pa šo bile vse zavrnjene kot nedopustne, ker je bilo o njih končnoveljavno odločeno že leta 1883- Nemci so leta 1941 to premoženje prepisali na »Stadt Stein«, nova oblast ga je leta 1946vrnila korporaciji, kmalu nato pa nacionalizirala vse premično in nepremično premoženje in sicer:
Posestvo, ki meri nezazidano zemljišče 5-142 ha, parcele, na katerih stojijo zgradbe, kakor lovski domovi, planinski dom, kapelica, upravno poslopje, kjer je danes nameščen Okrajni ljudski odbor, in lesna industrija z električno centralo v Stahovici.
Vse do druge svetovne vojne so prihodki od korporacijskega premoženja odločilno pripomogli, da seje staro mestno jedro normalno razvijalo in lahko upravičeno trdimo, da je tudi občina Kamnik (in ne le staro mestno jedro) cvetela z uspešnim delovanjem MEKOKa, saj je bila med petimi najrazvitejšimi v Sloveniji (kje pa je danes?!). Dobiček se je namreč gospodarno namenjal za izgradnjo, vzdrževanje in posodabljanje premičnega in nepremičnega premoženja, za izgradnjo komunalne infrastrukture ter za socialne in kulturne namene. Po nacionalizaciji so ti prihodki usahnili, rezultat tega pa je katastrofalen, Hiše, ki so zaradi svoje izjemnosti in starosti z občinskim odlokom zaščitene, iz leta v leto bolj propadajo, v njih pa je vedno manj prebivalcev. Strokovna in politična javnost pošilja številne apele, da je potrebno ustaviti propadanje teh kulturnih spomenikov, vendar brez predlaganih rešitev in denarja, medtem pa so šestdeset let odtekali prihodki (predvsem od lesa iz bistriških gozdov) mimo Kamnika najprej v Beograd, zadnja leta pa (vprivatne žepe) v Ljubljano. Tako ne izgublja le mestno jedro, temveč celotna občina. Temu lahko naredi konec leže izdana denacionalizacijska odločba, ki pa tudi zaradi (nepotrebne in za Kamnik škodljive!) pritožbe občine Kamnik še ni pravnomočna.
Trenutno ima MEKOK 230 članov (med njimi je tudi občina Kamnik!), ki si prizadevajo za vrnitev odvzetega premoženja. Imajo svoj statut in so od leta 1995 registrirani na UE Kamnik kot agrarna skupnost. Na vsake tri leta se na skupščini vseh članov izvoli gospodarski odbor, ki šteje sedem članov in ti so tisti posamezniki, ki morajo zagovarjati interese vseh članov, ne pa, kot trdi župan, le interese nekaterih. Njihov glavni interes pa je enak kotje bil v preteklosti in to je: trajnostni razvoj starega mestnega jedra in področja Kamniške Bistrice. Za uresničitev tega cilja pa so potrebna izdatna denarna sredstva, kijih MEKOK pričakuje od prihodkov od gozdov, izplačanih odškodnin in od prihodkov, ki se bodo pridobili iz različnih skladov, ki se pridobijo na osnovi izdelanih razvojnih programov.
Tone Stele, član gospodarskega odbora MEKOK
Občinska hiša naj ostane občinska !!!
Odgovor na članek predsednika Meščanske korporacije Kamnik
Predsednik MKK g. Deisinger je v zadnji številki Kamniškega občana objavil prispevek pod naslovom »Kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden prihodnosti«, v katerem je v bistvu odgovoril na moj prispevek, objavljen v predzadnji številki, v katerem pojasnjujem nekatera dejstva, povezana z denacionalizacijskim zahtevkom, vloženim s strani Meščanske korporacije Kamnik.
Ne morem se znebiti občutka, ki se mi poraja ob branju zgoraj navedenega članka - namreč: da je članom Meščanske korporacije Kamnik prav malo mar, kaj se dogaja (ali bolje: ne dogaja) v Kamniku in kdo je za to »zaslužen«. G. Deisinger začenja in smiselno tudi končuje članek z navedbami, katerih se vseskozi oklepa in ki so zanj (in najbrž za večino članov Meščanske korporacije) edino vodilo: lastnina je svetinja! Pri tem poučno poudarja, da ne živimo več v komunizmu in da tudi lastnina ni več družbena.
Resje - lastnina že leta ni več družbena. So pa »družbene« nekatere dejavnosti, ki bi v primeru, da bi bile prepuščene le tržnim zakonitostim, že davno izgubile svoj smisel in svojo »družbenost«. Alije tudi te potrebno olastniniti, dragi člani Meščanske korporacije? Mednje sodijo tudi določene gospodarske javne službe, npr. opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Resda gre za dejavnost, ki je bila kot »dejavnost posebnega družbenega pomena« opredeljena z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč iz davnega leta 1984, pa vendar... Upam oz. želim si, da tudi novi zakon te dejavnosti ne bo prepustil tržnim zakonitostim... V dobro vseh nas...
Da ne bo nesporazumov ali kakršnegakoli sprenevedanja, ponovno poudarjam: člani Meščanske korporacije so premoženje dobili le v uporabo oz. izkoriščanje. In to ne v času komunizma, ampak že davno prej - ko nihče ni prav ničesar vedel o družbeni lastnini. Pravica do izkoriščanja lastnine je bila, kot sem že večkrat poudaril, vezana na hišno številko točno določene hiše, stoječe v Kamniku. Najbrž je iz tega vsakomur jasno, da bi v tem primeru težko govorili o zasebni ali družbeni lastnini. V davni preteklosti je namreč fevdalna gospoda meščanom mesta Kamnik v upravljanje oz. izkoriščanje podelila (svoje) premoženje v obliki nepremičnin oz. v obliki zemljišč, zato se v smislu tedanje izročitve tega premoženja smatra člane sedanje Meščanske korporacije le za začasne upravljalce tega istega premoženja. Ti so dolžni s tem premoženjem gospodariti v korist celega mesta Kamnika in so zato vsem današnjim in bodočim Kamničanom tudi (vsaj) moralno odgovorni.
Ne glede na vse zgoraj navedeno je vendarle dejstvo, daje ravno Meščanska korporacija Kamnik tista, ki je Zavrla izgradnjo oz. širitev pokopališča na kamniških Žalah. Naj se člani še tako trudijo prepričati občane v nasprotno, dejstva govorijo sama zase. Vse, kar sem navedel v članku, objavljenem v predzadnji številki Kamniškega občana, je
resnično in dokazljivo. Vsekakor pa takšna in podobna dopisovanja v časopisju nimajo edine veljave. Občani si tudi sami lahko ustvarijo svoje mnenje: glede na dejstvo, da je občina v proračunu zagotovila sredstva za širitev, naročila izdelavo vseh potrebnih projektov ter vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, bi le težko sodili, da ni bilo narejeno prav vse, da bi bila širitev pokopališča dejansko realizirana. Zatorej lepo prosim predsednika Deisingerja, naj v svojih člankih ne namiguje, da želi župan s svojim pisanjem le ustvariti negativno mnenje do članov Meščanske korporacije... V kolikor negativno mnenje obstaja, so si ga člani prislužili sami - s svojim dosedanjim ravnanjem.
G. Deisinger navaja: »Kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden prihodnosti. « Resje. Pa naj vendarle dodam: kakšna prihodnost nas čaka, če bomo odvisni od dobre volje ljudi, katerih najvišja (morda edina?) vrednota je nedotakljivost lastnine? Včasih je lastnino v dobro vseh vendarle potrebno omejiti ali jo nameniti vsem. To pa dopušča tudi današnja zakonodaja. Zato, g. Deisinger, tudi danes še govorimo o javnem dobru - dobru, kije dostopno vsem pod enakimi pogoji.
Župan Anton Tone SMOLNIKAR
Alije MKK edini problem za razširitev pokopališča?
Odgovor na članek: »Bo Meščanska korporacija Kamnik nekoč postala lastnik občinske hiše, malograjskega stolpa, bo zgradila nove Žale...?«
Urad župana občine Kamnik je 16. 1. 2007 Meščanski korporaciji Kamnik (v nadaljevanju MKK)poslal dopis: »Kot ste seznanjeni, želi občina Kamnik v letu 2007 zaradi prostorske stiske razširiti pokopališče na Žalah. Zaradi navedenega smo vam kot vlagatelju denacionalizacijskega zahtevka na zemljiščih...« (konec navedka). Iz navedenega je razvidno, da občina Kamnik ve kakšne pravice imajo denacionalizacijski upravičenci MKK v tem postopku.
Čeprav je gospodarski odbor MKK na podlagi zahtevka občine Kamnik za pridobitev soglasja za razširitev pokopališča na Žalah predlagal kar nekaj variant, da se sporazumno reši ta problem, pa s strani občine Kamnik ni bilo več nobene pripravljenosti za skupno rešitev. Šele med branjem prispevka gospoda Antona Toneta Smolnikarja, objavljenega v 17. številki Kamniškega občana, nam je postalo jasno, da za župana MKK ne obstoja več, saj je v prispevku navedenih toliko trditev, ki nimajo nobene osnove oz. so predvsem nekorektne, nepoštene in zavajajoče. Zato jih bomo posebej komentirali:
1.	Dokazljivo je dejstvo, da je bila v Zemljiški knjigi vpisana na MKK vsa lastnina, ki ji je bila odvzeta leta 1946 in je sedaj v denacionalizacijskem postopku. Med njo je tudi zemljišče na Žalah, občinska stavba, Mali grad in drugo. Zato je trditev župana, da je to last vseh Kamničanov, nepoštena in nekorektna.
2.	Dokazljivo je, da so po sprejetju Zakona o denacionalizaciji postali člani MKK tisti upravičenci, katerim je bilo v letu 1946 odvzeto celotno premoženje, ki se jim ga sedaj vrača. Zato so trditve, ki jih v prispevku našteva g. župan za nepoučenega bralca zavajajoče, ker so člani MKK oz. upravičenci s prehodom nazaj na skupno lastnino dobili le deležne pravice za upravljanje te skupne lastnine MKK. Torej članom MKK ni mogoče bogateti na račun MKK, kar poskušajo sedaj drugi.
3.	Dokazljivo je, daje občina Kamnik pred leti odkupila od Cerkve v Kamniku pokopališče, ki ji je bilo vrnjeno in ga je plačala v gotovini. Medtem pa se je ob predlogu gospodarskega odbora MKK, da naj Občina odkupi od MKK potrebno zemljišče, zataknilo. Glede na dejstvo, da župan občine Kamnik ni sposoben oz. noče izpeljati odkupa, bodo morali po našem mnenju ta problem prej ali slej obravnavati in o njem odločati občinski svetniki.
4.	Dokazljivo je, da bi bil v primeru, če bi se Občina strinjala s plačilno odložljivim nakupom, dokler ni postopek denacionalizacije v primeru MKK končan, problem razširitve pokopališča na Žalah že rešen. Če pa MKK ne bi dobila nazaj vrnjenega premoženja, bi bila pogodba o odkupu zemljišča nična, soglasje za razširitev pokopališča pa podpisano. Zakaj to ni storjeno, je opisal g. župan v prispevku, ko piše, daje to že lastnina občine Kamnik, kar pa ni pošteno, niti ni res.
5.	Dokazljivo je, da je gospodarski odbor MKK dobil od Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) napotek, da se mora denacionalizacijskim upravičencem odvzeto premoženje vračati v naravi, če le obstaja taka možnost (kar velja tudi za občinsko stavbo, Mali grad in drugo). Zato smo ta napotek SOD na sestanku zg. županom 13-12.2006 tudi obravnavali in v skladu z Zakonom o denacionalizaciji predlagali zamenjavo zemljišč, poravnavo ali odkup oz. kakšno drugo rešitev, ki jo zakoni dopuščajo. Iz teh možnosti se je s strani Občine rodila le pritožba, da MKK ne more zahtevati nazaj tega premoženja.
6.	Dokazljivo je, da je Upravna enota Kamnik postopala pravilno, ko je zavrnila navedeno pritožbo občine Kamnik z dne 18.7.2007 in upoštevala predlog upravičencev MKK, da se ne izda gradbenega dovoljenja v smislu 88. člena Zakona o denacionalizaciji, ki je tudi g. županu dobro znan. Praktično to pomeni, da se bo morala občina Kamnik le dogovarjati z MKK o rešitvi, kije bila sprejeta na skupščini MKK 24. 5.2007.
Gospodarski odbor MKK podaja tudi pojasnilo na nekorektno vprašanje g. župana, le kdo so sploh ljudje, ki »želijo neupravičeno bogateti na javni lastnini«. Ker se zopet spreneveda, je odgovor sledeč: To so denacionalizacijski upravičenci ali njihovi pravni nasledniki, ki jim je v letu 1946 takratna jugoslovanska oblast podržavila celotno premoženje. Zakon o denacionalizaciji iz leta 1991 in Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti iz leta 1994pa jim to krivico popravlja.
Poudariti moramo še, da so bili naši predniki zavedni Slovenci oz. narodnjaki skozi celotno zgodovino MKK. Tega dejstva seje leta 1941 zavedal tudi nacistični režim, saj je ob okupaciji nemška oblast najprej ukinila MKK in zaplenila njeno premoženje. Nato ga je vpisala na mesto Kamnik, ki so ga vodili pripadniki tega režima po nacističnih zakonih, kar je g. županu najbrž tudi poznano.
Iz naštetih dejstev je razvidno, da je vse nadaljnjo urejanje izdaje gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča na Žalah v rokah Občine Kamnik in je kritičen odnos do MKK neracionalen. Posebno še, če bo prihodnost pokazala, da zavestno zavlačevanje denacionalizacijskega postopka v primeru MKK in s tem razširitev pokopališča na Žalah škoduje tudi vsem prebivalcem Kamnika in ne samo MKK.
Gospodarski odbor MKK
Triglav smo sanirali vsi
Na dan drugega kroga predsedniških volitev bomo volivci in volivke prejeli tudi glasovnico, na kateri bo referendumsko vprašanje, ki glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 11. septembra 2007?«
Veliko seje o tem v zadnjem času govorilo in vendar se še vedno soočam z mnogimi strankami, ki me sprašujejo kako glasovati; zatorej podajam svoje mnenje kot strokovnjak s področja zavarovalnega in finančnega svetovanja, nekdanji uslužbenec in zavarovanec zavarovalnice Triglav. K pisanju slednjega so me predvsem prisilili dve trditvi, in sicer precej zavajajoča trditev in špekulacija svetnika Državnega sveta RS gospoda Dora Hvalice in pobudnika za referendumsko odlo-
čanje (Odmevi, TV SLOl), kije ocenil vrednost zavarovalnice oziroma 35-odstotni delež, katerega bo po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic dobila v last Kapitalska družba (KAD), na 1 (eno) milijardo evrov, pri čemer pa je v isti sapi dejal, da ni človek finančne stroke. Kot druga zelo sporna trditev, navezujoč na prejšnjo taistega gospoda, da bi se prej navedeni 35-odstotni delež Kapitalske družbe preprosto razdelil med približno 750.000posameznikov, ki so bili v letu 1990 zavarovani pri zavarovalnici Triglav, kar bi po njegovih besedah pomenilo približno 1250 evrov na posameznika. Nihče ne bo dobil tudi enega centa ne. Prvo trditev o vrednosti ocene deleža bom zavestno izpustil, saj zaupam, daje pristojna revizijska družba pravilno ocenila vrednost omenjene zavarovalnice, in tudi sam nisem človek revizijske stroke, pa naj bo 35-odstotni delež dejansko vreden 1 milijardo evrov.
Posvečam se drugi trditvi, da bi morali omenjeni delež razdeliti med posameznike, ki so bili v letu 1990 zavarovani pri navedeni zavarovalnici, pri čemer pa gospod Hvalica ni izrecno poudaril, za katero zavarovalno vrsto. Torej popolnoma vseeno je, čeje nekdo bil v tistem letu življenjsko zavarovan, pri čemer naj spomnim na hiperinflacijo v omenjenem letu, kar je posledično zniževalo vrednost zavarovalne police, ali imel zgolj zavarovane stanovanjske premičnine. Po ocenah naj bi bilo takrat zavarovanih okoli 750.000 zavarovancev in tu se postavlja ključno vprašanje:'kako lahko predstavnik Državnega sveta RS, ki bdi nad zakonodajnim telesom, tako ozko postavi število morebitnih upravičencev, pri čemer je Vlada RS zaradi zniževanja davkov vseh nas v zakon, o katerem bomo sedaj glasovali, vključila veliko varovalko v dodanem 6. členu. V preprostem jeziku: vsi aktualni upokojenci in upokojenke in vsi bodoči upokojenci in upokojenke, torej trenutni delavci in delavke, bodo upravičeni do deleža, ki bo izviral iz 35-odstotnega lastniškega deleža Kapitalske družbe v zavarovalnici Triglav. Ta delež se bo izkazoval v letni rasti podjetja, v obliki rasti vrednosti delnic in pripadajočih dividend omenjene zavarovalnice.
Torej ključno vprašanje, ki se mi poraja kot svetovalcu na področju zavarovanj, predvsem pokojninskih: mar ni Republika Slovenija imela v letu 1990 več prebivalcev, ki so kot davkoplačevalci sanirali zavarovalnico Triglav ob nekaj (znanih) pravnih osebah, bodisi da so bili zavarovanci omenjene zavarovalnice ali pa tudi ne. Tudi ali predvsem tisti, ki niso bili zavarovanci, bodo (nekateri med njimi so že) upokojenci, katerih pokojnine niso nominalno ravno visoke, predvsem ne v danih razmerah. Skladno s pričakovanimi demografskimi razmerami v prihodnosti tudi ne gre pričakovati v 15-tih letih, da se bodo pokojnine iz naslova Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bistveno povečale in vplivale na blaginjo tretjega življenjskega obdobja. Že tako bodo morali mlajši sklepati dodatna rentna zavarovanja, da ne bodo čutili prevelike vrzeli med osebno plačo in »državnopokojnino«, in se mi zato zdi neodgovorno od osebe v zrelih letih, da tako nerazumno zavestno postavlja, kot funkcionar države, mnogo državljanov in državljank v slabši položaj. Ocenjujem, daje imel v tistem letu sklenjeno avtomobilsko odgovornost pri omenjeni zavarovalnici, in so mu še ostali kupončki, katere bi sedaj rad prenesel v pokojninske kupone.
Naj kot zaključek sporočam, da se zavzemam za uveljavitev sprejetega zakona.
ALEN LAPANJA, tajnik 00 SLS Kamnik
O lastninskem preoblikovanju zavarovalnic
Zakaj Socialni demokrati podpiramo predlagatelje referenduma o Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic?
Ob uveljavitvi zakona leta 2002je bilo sprejeto načelo, da se bo ne-nominirana družbena lastnina zavarovalnic razdelila fizičnim in pravnim osebam glede na njihove vplačane premije. Ko seje ugotovilo, da ni mogoče najti modela takšnega lastninjenja, je bila sprejeta odločitev, da se to premoženje začasno prenese na KAD, a se ga do končne rešitve ne sme odtujiti. Tedaj je bilo dogovorjeno, da bo v roku leta dni sprejet poseben zakon, ki bo uredil razdelitev tega nenominiranega kapitala 750.000 državljanom in državljankam, ki so zavarovalnici plačevali premijo. Delež na posamezno fizično osebo, kije upravičena do premoženja zavarovalnice, naj bi po nekaterih ocenah znašal okoli 1.300 EUR. Do deleža premoženja Zavarovalnice Triglav je tako upravičeno skoraj vsako gospodinjstvo v Sloveniji.
Z uveljavitvijo sprememb Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga predlaga vlada, bi vlada dobila pravno podlago za razprodajo tudi spornega premoženja Zavarovalnice Triglav. Socialni demokrati ugotavljamo, da je vlada s tem prekršila dogovor glede lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav.
Po izkušnji s škodljivo prodajo Mercatorja in z drugimi podobnimi primeri Socialni demokrati ugotavljamo, da vladni predlog omogoča tudi netransparentno in enkratno razprodajo premoženja Zavarovalnice Triglav, kar bi razvrednotilo pravice 750.000 državljanov in državljank, upravičenih do premoženja zavarovalnice. Drugega razloga za to kršitev dogovorjenega ne vidimo. Zato smo zakonu nasprotovali v zakonodajni proceduri in podprli predlagatelje referenduma ter javnost pozvali, naj glasuje PROTI uveljavitvi tega zakona.
Pričakujemo, da bo slovenska javnost glede na dosedanje izkušnje s prodajami državnega premoženja razumela nevarnost vladnega predloga. Uveljavitev tega zakona namreč omogoča škodljivo prodajo Zavarovalnice Triglav in s tem enega zadnjih korakov privatizacije bivše družbene lastnine.
Javnost je referendumu naklonjena, kar je treba razumeti tudi kot znak nezaupanja zaradi škodljivega razprodajanja družbenega premoženja, bogatenje managerjev s prevzemi podjetij z denarjem, ki ga bomo odplačevali zaposleni, in spornih denacionalizacijskih postopkov, s katerimi prehaja družbeno premoženje v zasebne roke. Lahko se zgodi, da bo tudi Kamnik v kratkem v denacionalizacijskem postopku izgubil muzej Zaprice s posestvom, čeprav je Medobčinski muzej nepogrešljiv v kulturnem življenju kamniške in okoliških občin.
Državljani in državljanke smo razočarani, ker skrbijo vladajoči predvsem za svoje koristi in koristi peščice najbolj premožnih, neobčutljivi pa so za potrebe večine državljank in državljanov. To se kaže tudi v predlagani zakonodaji, z uveljavitvijo katere se bo finančno prikrajšalo javno šolstvo v korist zasebnih šol. Nadalje se kaže v privatizaciji in komercializaciji zdravstva. Zdravstvene domove in bolnišnice se zadnja leta pospešeno razdira zaradi finančnih koristi peščice zasebnikov in v škodo zdravja večine. Kaže pa se tudi v vse večji revščini prebivalcev, ki se jim zmanjšuje socialno in delovno varnost in na katere se hkrati prelaga vedno večje breme financiranja šolanja in zdravljenja, ki ga prebivalcem drugih razvitih evropskih držav ni treba nositi, saj za to poskrbi država. Ob tem, ko mnogi nimajo več za dostojno preživetje, pa so znani podatki o vrtoglavih zneskih, ki sijih na račun prikrajšanja zaposlenih in tudi izjavnih sredstev prisvajajo privilegirani.
Zavrnitev sprememb Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic na referendumu ponovno odpira možnost za iskanje rešitve, bodisi v neposredno finančno korist 750.000 državljanov in državljank, upravičenih do premoženja zavarovalnice, ali pa rešitve, ki bi zagotovila sredstva za prihodnje potrebe pokojninske blagajne.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar,
predsednica kamniških in komendskih Socialnih demokratov
Politično kadrovanje pred demokracijo
Zasebno ali javno šolstvo?
Prav v času pred obravnavo zakona o šolstvu v DZ poteka živahna razprava na vsakem koraku. Vladajoča koalicija z ignoranco in ciničnim nasmehom razlaga, kako spremembe sploh niso vsebinske in pomembne, da gre le za njihovo skrb za boljši šolski sistem v Sloveniji. Opozicija in večina strokovne in laične javnosti pa naj ne bi razumela njihovih naporov in koristnosti sprememb.
Predvsem gre tu za predlog izenačitve financiranja javnega in zasebnega šolstva. Tudi sam ne odobravam tega predloga. Poglejmo si nekaj pomislekov:
Šola kot taka prav gotovo ni dobičkonosna ustanova, kamor bi vlagal posameznik in dobro živel od pametne naložbe. Tudi ne verjamem trditvam, da je javno šolstvo tako zavoženo, da bi ga morali reševati premožni posamezniki. Boj za vstop v šolski prostor ima prav gotovo ideološko ozadje, kjer bi lahko mladim generacijam vcepljali svojo ideologijo. Verjetno je jasno vsem, da take moči nimajo politične stranke.
Trditev, da nov način financiranja ne bo prizadel javnega šolstva, je popolno zavajanje. Vsebina vreče, namenjene šolstvu, je že tako skromna in ne verjamem, da se bo kaj povečala. Če sprejmemo še kakšno dodatno financiranje, bo še bolj manjkalo denarja na strani javnega šolstva.
Ob upoštevanju dejstev, da ministrstvo krči že dobljene pravice:
•	odprava brezplačnih dejavnosti v podaljšanem bivanju in' krčenju interesnih dejavnosti,
•	zaostreni normativi: povečevanje maksimalnega števila v razredih in združevanje oddelkov podaljšanega bivanja,
•	neživljenjsko združevanje skupin pri določenih predmetih, kjer se zaradi narave dela ločujejo (recimo pri športni vzgoji po spolu), zaradi česar ima določena skupina »luknjo« v urniku. Nikogar pa ne zanima ali je zadoščeno normativu, ki govori o potrebnem prostoru za vadbo,
•	vedno večje finančno breme se nalaga lokalnim skupnostim (ustanovitelji), vedno dražja je »brezplačna« šola za starše. Ponekod že morajo sofinancirati nabavo toaletnega papirja, fotokopiranja, didaktičnega materiala za kvalitetnejši pedagoški proces, mogoče celo varnostnikov,
•	ne upam razlagati težav ob organiziranju taborov in šol v naravi ter žalostnih pogledov, ko niti povedati ne upajo, da bodo ostali doma zaradi pomanjkanja denarja, pa še bi lahko našteval.
Z vso odgovornostjo upam trditi, da je šolstvu realno namenjenega denarja vedno manj.
Po sedaj še veljavni zakonodaji je cerkev ločena od države. Še do nedavnega smo bili priče obupnim poizkusom, kako bi cerkev vstopila v šolo - s poučevanjem verstev in kasneje z izbirnimi vsebinami, ko naj bi bili tudi fizično prisotni na šoli in v zbornici. Če ne morejo v šolo, naj šola pride k njim. Evidentno je, da »zasebne« šole odpira predvsem cerkev.
Predviden scenarij. S 100% financiranjem tudi zasebnih šol bodo le te pridobile dodatna sredstva in začela se bo diferenciacija. Denarja za javno šolstvo bo vedno manj, ravnatelji bodo postali menedžerji in skrbeli za dodatna sredstva. Ker je šola brezplačna, odpadejo dodatna sredstva staršev, učitelji bodo postajali apatični, trpela bo kvaliteta ... Premožnejši bodo otroke vpisovali v zasebne šole, kjer bo v imenu večje kvalitete pouka možen prispevek staršev vedno večji, lahko bodo imeli normalno zasedene razrede, privoščili si bodo interesne dejavnosti, šole v naravi, individualni pouk ... In nenazadnje bodo lahko imeli najboljše učitelje, ki bodo bolje nagrajeni.
Seveda pa bodo želje in mnenja otrok nepomembna.
MIHA PROSEN, Zelena stranka - Kamnik
O spominski maši v Kamniški Bistrici
Tudi letos se je 31. oktobra v Kamniški Bistrici zbralo veliko vernikov. Pri spominski maši za vse žrtve 2. svetovne vojne s področja kamniške dekanije in za žrtve povojnih pobojev v naši in komendski občini so bile molitve namenjene dušam teh trpinov. V letos še dodatno dodelani kapelici, ki se nahaja v čudovitem okolju poleg planinskega doma, je somaševanje vodil dr. Janez Juhant, profesor na Teološki fakulteti. Zaradi bližine več množičnih grobišč v dolini Kamniške Bistrice, v Tuhinjski dolini, v Podgorju, na Komendskem,..
■ se je prof. Juhant v svoji pridigi spominjal tudi vseh več tisoč pomorjenih po vojni v teh krajih: Kot si sleherni človek pred svojim odhodom v večnost želi morda še enkrat videti to in ono, se spominjati tega ali onega, njemu dragega, nesrečnim žrtvam množičnih pobojev, žal, to ni bilo dovoljeno. Vsi ti pobiti niso mogli doživeti vseh običajnih krogov njihovega življenja (po pesniku Rilkeju). Mnogo prekmalu so morali doživeti svoj poslednji krog. Zakaj so takrat udarili besi, zakaj se je takrat zgodovina postavila na glavo in zakaj še danes mnogi niso sposobni resnici pogledati v oči? Ko vendar ta resnica, kljub desetletjem zamolčanosti, prihaja na dan, ko se odkrivajo novi in novi grobovi grozodejstev!
Ob zaključku maše in pred odhodom k skupni molitvi na osrednje grobišče na Kopiščih je nagovor pripravila prof. Tina Romšak. Spomnila je na tri dogodke v usodnih povojnih dneh. Spomladi 1945, ob začetku ceste v Tunjice, pogled na množico lačnih vojnih ujetnikov in beguncev. Po cesti ob smodnišniici so že brneli tovornjaki ob šepetanju ljudi, da v Bistrici nenehno drdrajo strojnice. Pozneje, ob odkritju spomenika padlim planincem v NOB v Kamniški Bistrici, sodeluje pri izvedbi pretresljive balade o Škatlici s pepelom - o bolečini matere ?b prejemu pepela sina, umrlega v koncentracijskem taborišču. In še pozneje, ko ob naključnem srečanju in kramljanju izve o tisočerih Pobitih v Kočevskem rogu. O zaprepadenosti, sesutju vsega leporečja 0 lepi bodočnosti.
Ob navajanju metafore »Antigone« Dominika Smoleta: Mrtvim je treba ne glede na to, kaj so v življenju bili, dati čast imena in pogreba. “Ne, da sovražim, da ljubim sem na svetu,« je rekla Antigona!
MILAN VVINDSCHNURER
OBVESTILO
Vse, ki želite na straneh Kamniškega občana objaviti pisma, Mnenja, odmeve obveščamo, da moramo zaradi obilice tovrstnih zapisov omejiti dolžino besedila na največ 45 tipkanih vrstic fonta ;2. Prosimo, da to upoštevate, saj se le tako lahko na straneh Pogledi" odrazi čimveč mnenj.
odgovorna urednica Saša Mejač
Spet je mesec naokoli in občinski svetniki smo se zbrali na »rezervni« lokaciji v Kulturnem domu na svoji 9. redni seji. Naslednja seja naj bi bila po obljubah občinske uprave že v prenovljeni sejni dvorani v prostorih Občine Kamnik. Glede na dejstvo, da je bila na 8. seji koalicija kar dvakrat neenotna (glasovanje o podražitvah cen v vrtcih in o umiku ene izmed točk z dnevnega reda), smo v opoziciji pričakovali, da se je tokrat koalicija zelo dobro pripravila in da ne bo možnih nobenih presenečenj, ne glede na naše argumente. Tako je tudi bilo.
Seja se je začela s kadrovskimi zadevami, kjer je prišlo do velikih zapletov. Županova koalicija je v svet VVZ A. Medveda predlagala kar tri svoje predstavnike. Seveda smo mnenja, da opoziciji pripada eno izmed treh razpoložljivih mest. Pomembno je poudariti, da svet zavoda med drugim določi tudi ravnatelja oz. ravnateljico zavoda. Zanimivo je, da so vsi trije predlagani kandidati občinski svetniki, ki so na predzadnji seji vsi po vrsti glasovali za povišanje cen programov v omenjenem zavodu. Če bodo omenjeni člani delovali še naprej v istem tempu, bomo na koncu mandata prišli iz sedmega najdražjega vrtca v Sloveniji na prvo mesto. Zapletov pa tu še ni konec. Eden od predlaganih kandidatov ima v VVZ A. Medveda namreč zaposleno svojo ožjo sorodnico. To sicer zakonsko ni prepovedano, smo pa
mnenja, daje moralno oporečno. Vedeti namreč moramo, da bo za omenjenega gospoda vedno obstajal sum, da je prišlo do nekih dogovarjanj, ki pa z interesom Občine Kamnik nimajo nobene zveze. Zanimivo je tudi to, da celotna županova koalicija skupaj z g. županom ni premogla toliko demokracije, da bi se odpovedala enemu od svojih kandidatov in je gladko povozila vse naše argumente o nujnosti delitve mest po volilnih rezultatih ter delitvi mest na pozicijo in opozicijo. Zato še enkrat pozivam g. župana, njegovo koalicijo ali enega od novo imenovanih članov sveta, da omogočite tudi opoziciji, da tvorno sodelujemo pri kreiranju naše vrtčevske politike. V svetniški skupini SDS smo se odločili, da v nasprotnem primeru ne bomo podprli nobenega predloga, za katerega je potrebna 2/3 večina, ne glede na naše eventuelno strinjanje s predlogom.
Naslednja zanimiva točka je bil odlok o razglasitvi Starega gradu in okolice za kulturni spomenik. Tu se nam poraja dvoje vprašanj. Sprašujemo se, zakaj občinska uprava ni zmogla pridobiti pisnega soglasja dveh lastnikov zemljišč, ki so sedaj spremenjena v kulturni spomenik. Glavni protiargument našim razmišljanjem je bil, da Občina takega soglasja ne potrebuje. To je sicer res, v praksi pa to pomeni, da je nekdo risal po tujih parcelah in da bo prišel trenutek, ko bo lastnik sprevidel,
da je to zanj samo breme in ovira. Takrat bo veliko hude krvi in hudih besed, odgovornost za to pa bo, hvala bogu, nosil župan in njegova koalicija, ki so tak odlok predlagali in podprli. Drugi argument proti razglasitvi je projekt »Rogovile«, ki bo davkoplačevalce stal 2 MIO EUR. Ta projekt pa bo po našem mnenju popolnoma skazil okolico Starega gradu. V primeru, da bo prišlo do želje po izgradnji takega, po našem mnenju skrajno neprimernega projekta, bomo prisiljeni aktivirati civilno družbo, ki pa po našem vedenju temu projektu odločno nasprotuje. Prav tako je za nas sporno govoriti o megalomanskih projektih, po drugi strani pa nimamo urejenega predšolskega programa, zgraditi pa moramo še dve šoli.
V zvezi z osnovnima šolama je predlagana ustanovitev proračunskega sklada za financiranje gradenj osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca. Pri tem nas je zbodlo v oči dejstvo, da je danes omenjena številka narasla iz 14 milijonov na 18 milijonov eur. Žalostno je, da občinska uprava niti približno ne ve, koliko nas bosta šoli stali. Predlagani sklad se lahko tudi zadolži. V SDS smo mnenja, da se krediti lahko najamejo za izgradnjo šole, ki bo na vrsti kot druga. Če bi občinska uprava najela kredit že za prvo šolo, bi to pomenilo, da druge šole nikoli ne bo. To pa za svetnike SDS ni sprejemljivo. G. župan
je obljubil pričetek del čez leto in pol, se pravi leta 2009. Upamo, da se pri tej obljubi ni zagovoril.
Po skrajšanem postopku smo obravnavali tudi rebalans proračuna za tekoče leto. Razprava je bila relativno kratka, kar pa ne pomeni, da svetniki nismo imeli tehtnih in upravičenih pripomb.. Najbolj nas moti prerazporeditev denarja, ki je bil namenjen zahodni obvoznici na druge postavke. Po besedah g. župana je projekt zahodne obvoznice opuščen, nadomestil pa naj bi ga nek nov projekt, o katerem pa ne svetniki in ne občani nič ne vemo. Upam, da bomo o tem novem projektu obveščeni preko medijev oziroma vsaj na naslednji seji Občinskega sveta. Kakor koli že, na področju reševanja cestnih zastojev se v letu 2007 ni naredilo nič, zato predlagam vsem občankam in občanom, ki veselo stojimo v kolonah, naj v naslednjih letih (beri desetletjih) ohranijo mirne živce. Drugega zdravila kot opozicijski svetnik pač nimam. Zanimivo je tudi to, da je bil pri sprejemanju proračuna velik poudarek na obnovi nogometnega stadiona, sedaj pa vidimo, da občinska uprava ni pripravljena v ta projekt vložiti niti evra za najosnovnejša vzdrževalna dela. Štadion tako ostaja tak, kot je bil pred 30 leti, atletika kot kraljica športov pa v Kamniku še naprej ostaja skrajno zapostavljena.
ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik
Rebalans proračuna že zagotovil sredstva za mestne šole
Občinski svetniki so tudi na oktobrski redni seji Občinskega sveta gostovali v Domu kulture, saj občinska sejna soba zaradi obnove ne bo nared pred veselim decembrom. Poleg manjših proračunskih prilivov od predvidenih ter septembrskih neurij so tudi stroški njene obnove in posodobitve v višini 150 tisoč EUR med razlogi, zaradi katerih je potreben rebalans proračuna. Brane Golubovič je na seji povedal, da je določenih proračunskih postavk, ki bodo ostale nerealizirane, škoda. Predvsem je škoda zamujanja z obnovo nogometnega štadiona. Moralna dolžnost Občine je, da v proračunu za leto 2008 in 2009 zagotovi sredstva, ki bodo omogočila postavitev pomožnih igrišč s pripadajočo infrastrukturo ter vsaj temeljito obnoviti klubske prostore. Je pa dejstvo, da je prav rebalans proračuna zagotovil sredstva za tri kulturne domove v Podgorju, Šmarci in Lazah v Tuhinju, dodatna sredstva za prevoze v šole ... Rebalans zagotavlja tudi sredstva, ki se bodo zbirala v novoustanovljenem skladu za financiranje investicij v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Sklad bo ustanovljen v mesecu decembru in bo garant, da bodo vsa sredstva, ki se bodo zbrala v njem, strogo namenska za projekt gradnje dveh mestnih šol. Podrobneje o spremembah, ki jih prinaša rebalans, si lahko preberete tudi na spletni strani www.kamnik.lds.si.
Občinski svet je na predlog podžupanov obravnaval tudi spremembe odloka o delovnih telesih občinskega sveta. Brane Golubovič, ki pokriva področje družbenih dejavnosti, zagovarja ustanovitev delovnega telesa za kulturo, šport in mladino, saj meni, da so ta področja ponovno v vzponu, česar smo lahko veseli in moramo to gibanje podpreti.
Pri predlogu za ustanovitev Odbora za krajevne skupnosti, pa se je razvila razprava o tem, ali lahko tak odbor zagotovi optimalno komunikacijo med občino in predstavniki krajevnih skupnosti. Pri razpravi je
sodeloval tudi Marjan Sem-primožnik, ki je povedal, da
se bo dvaindvajset KS - kot jih trenutno obstaja v občini Kamnik - zaradi velikih razlik v razvitosti, ciljih in interesih med sabo zelo težko uskladilo glede katerega koli vprašanja. Po njegovem mnenju je delovno telo
opozoril na nujnost dolgoročnega načrtovanja tega prostora. Ob neznani namembnosti prostora in zgradb je nevarnost napačnih odločitev velika, prav tako je zaradi tega velika neznanka možnost
pridobivanja evropskih sredstev. V LDS Kamnik smo prepričani, da je ureditev statusa šele začetek, ki pa se mora nadaljevati proti cilju. Ta pa je urejeno območje Starega gradu in v naprej znana vsebina oz. program, ki bo to območje zapolnila ter omogočila pridobivanje evropskih sredstev.
MARK AGOVIČ
za LDS Kamnik
Spomin na preboj Soške fronte
Občinski svetnik LDS Marjan Sem-primožnik je opozoril na težave pri iskanju soglasja med vsemi 22-imi sveti krajevnih skupnosti v občini in na nujnost dolgoročnega načrtovanja pri statusnem in dejanskem urejanju Starega gradu z okolico.
občinskega sveta za KS nepotrebno, je pa potrebno razmišljati o načinu, kako izboljšati sodelovanje med KS in Občino. Brane Golubovič je povedal, da je bistvo krajevnih skupnosti v tem, da približajo posameznika k ravni, na kateri se odloča, da pripomorejo h komunikaciji med Občino in občani, še posebno na območjih izven mesta. Cilj odbora, ki bi se ukvarjal z krajevnimi skupnostmi, ne sme biti lobiranje ža sredstva, temveč bi moral izdelati model, po katerem bi omogočili vsaki KS enakopravno obravnavo in sodelovanje pri oblikovanju odločitev ter omogočiti sodelovanje zainteresirane javnosti. To je po njegovem mnenju bistvena naloga, s katero bi se moral ukvarjati predlagani odbor. Občinski svet bo o ustanovitvi teh dveh odborov odločal v drugi obravnavi na eni izmed naslednjih sej.
Med drugim so svetniki na seji v drugi obravnavi razpravljali in tudi podprli predlog odloka o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena. Svetnik Marjan Semprimožnik je pohvalil prizadevanja občine, vendar je obenem
V počastitev 90. obletnice preboja Soške fronte pri Kobaridu sta v nedeljo, 21. oktobra, poslanec DZ ter predsednik odbora za zadeve EU Anton Kokalj in predsednik OO NSi Kamnik Matej Tonin na mekinjskem vojaškem pokopališču položila venec v spomin na vojake s soške fronte, ki so umrli med zdravljenjem v vojaški bolnišnici v mekinjskem samostanu, ustavila pa sta se tudi pred župniščem na Sutni, kjer je avstrijsko-nemško vojaško poveljstvo načrtovalo »Čudež pri Kobaridu«.
Ob tem je predsednik OO NSi Kamnik Matej Tonin izjavil: »V Novi Sloveniji Kamnik polagamo veliko pozornost tudi pomembnim dogodkom iz kamniške preteklosti in jih tudi javno obeležujemo, še zlasti, če so le-ti v povezavi s Širšo narodno ali evropsko zgodovino. Tak primer je tudi danes, ko tukaj, na mekinjskem vojaškem pokopališču iz 1.
svetovne vojne, polagamo venec v spomin na 109 na tem mestu pokopanih vojakov. Ti vojaki so se, čeprav so bili tuje narodnosti m so služili avstrijskemu cesarju, borili posredno tudi za slovenske zahodne meje, saj so italijanski vojski tri leta preprečevali okupacijo velikega dela našega ozemlja. Ob današnjem dogodku bi kot občan Kamnika rad izpostavil tudi dejstvo, daje bil vojaški načrt za preboj Soške fronte 24. oktobra 1917 pri Kobaridu sprejet ravno v Kamniku in da je bilo vojaško poveljstvo znamenite 12. soške bitke tik pred odhodom na bojišče nastanjeno ravno v Kamniku. Skratka, v NSi Kamnik si prizadevamo za obeleževanje tudi v širši javnosti iz različnih vzrokov manj znanih dogodkov iz naše krajevne zgodovine«.
Več o tem na: www.nsi-kamnik.net
OO NSi Kamnik
ZAPOSLIMO
VOZNIKA KAMIONA
voznega z B kategorijo
Od kandidata se zahteva vestnost, komunikativnost, dinamičnost.
Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Pangeršič - Car d.o.o., Markovo 1/a, 1240 Kamnik.
Ekskluzivna ponudba pisarniških prostorov!
V poslovno trgovskem objektu v centru Kamnika oddamo pisarni velikosti 65 m2 in 45 ml Cena: 7 EUR/m2 /mesec
Možen najem ali nakup več parkirnih mest, parkiranje za obiskovalce 2 uri brezplačno.
Pun nepremičnine d.o.o., Kersnikova lOa, Ljubljana Tel.: 0I/433-50-40; 031/271 -617; 031/426-589
NOVI PEUGEOT 308
NARAVNO UČINKOVIT.
EURO^fclMCAP
PEUGEOT
UŽ« T t:K V OOVRfeNOSTI
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
%S/ *****
OŠ Stranje v finalu odbojke na mivki
V četrtek, 4. oktobra, se je v Zrkovcih pri Mariboru odvijalo finale osnovnošolskega državnega prvenstva v odbojki na mivki. Udeležili sta se ga tudi obe ekipi OŠ Stranje. Dekleta so kljub dobri igri po treh tekmah
ostale brez zmage in na koncu osvojile 7. do 8. mesto. Fantje pa so dosegli eno zmago in bili v svoji skupini tretji, kar pa vseeno ni zadostovalo za polfinale. Osvojili so 5. do 6. mesto. V finalu so nato zmagala dekleta OŠ
Kulturno-naravoslovni dan v Podčetrtku
Med septembrskim listjem je z neba padla tudi peščica najpogumnejših iz Študentskega kluba Kamnik. S prastaro Fat Angie (Antonov-2) so se z letališča Prečna v Novem mestu dvignili visoko nad oblake, na višini štirih kilometrov nad tlemi pa jih je inštruktor v tandemu brezsrčno pahnil proti trdnim tlem. V naslednjih štiridesetih sekundah so v prostem padu dosegli dih jemajočo hitrost čez dvesto kilometrov na uro. Kričanje se je slišalo do tal, slabost se je oglasila iz globočin drobovja. Ko se padalo odpre, se do tal sliši močan pok, obenem pa varnostni pas zareže v meso. Občutka hitrosti ni niti med padanjem niti med jadranjem z odprtim padalom, pristanek pa je presenetljivo trd. Konec dober, vse dobro.
Le nekaj dni pozneje se je v salonu gradu Zaprice v ciklu koncertov ŠtudentSiMuzika slišala slovenska narodna pesem iz grl priznanih pevcev. Sopranistka Pija Brodnik in tenorist Metod Palčič sta ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal Rus v dobri uri množici obiskovalcev doživeto predstavila venček slovenskih narodnih pesmi. Med sicer pretežno mladimi poslušalci je bilo, kot ponavadi, opaziti prenekateri znan kamniški obraz. Študentski klub Kamnik je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Zaprice s tem koncertom odprl novo sezono umetniškega poustvarjanja resne glasbe. S prihodnjimi predstavami in nastopi bo Kamnik še bolj kulturi prijazno mesto.
V prihodnjih dneh se klubovci odpravljajo na izlet v Zagreb, na suho sankanje na Rogli in na airsoft v bohinjskih gozdovih. Poker turnir bo zopet v Kotlovnici, prav posebna dogodivščina bo prvi ŠKK turnir mešanih trojk v bovvlingu sredi novembra v Ljubljani. Poleg tega so v klubski sobi poleg novembrskih jabolk še vedno na voljo uporaba računalnikov z dostopom do interneta, boni za študentsko prehrano in množica drugih ugodnosti in popustov. Se vidimo!
ŠKK pt'č
Učenci in učitelji OŠ 27. julij smo se 27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma, podali na kulturno-naravoslovni dan v Podčetrtek. Vstop je bil brezplačen, saj so imeli v Podčetrtku Dan odprtih vrat, naš prihod pa so napovedali tudi v časopisu Rogaške novice. Tega dne se bomo vedno spominjali, saj smo videli veliko novega in zanimivega, saj nas je večina ta kraj obiskala prvič. Za organizacijo in pokritje stroškov se zahvaljujemo zaposlenim na šoli, staršem, podjetjem Kam-Bus, Zarji-Elektronika in Zarji-Kovis, ki so poskrbeli, da smo doživeli vse to, kar vam bomo v nekaj stavkih predstavili:
Aida: »Iz Kamnika smo se odpeljali ob 8. uri. Skoraj vso pot je deževalo, v Podčetrtku pa nas je pozdravilo sonce. Najprej smo imeli malico. Naš Franci nam je pripravil pečen kostanj, grozdje in tradicionalno jed, ki se ji reče jerpica. To je kruh, posut z ocvirki in sirom.«
Anja: »Ko smo prispeli .v »Muzej kmečke opreme«, nas je pozdravil lastnik muzeja gospod Jože, ki nas je bil zelo vesel. Rekel je, da morajo otroci pozdravljati in se učiti, da je treba sta-
Na Jelenovem grebenu je bilo še posebej zanimivo, saj smo pomagali krmiti jelene, ki so nam jedli kar iz rok.
(Foto:
Jasna Lampe)
Bogata bera kivija na območju Zapric
Že v ozkem predelu Zapric v Kamniku lahko naštejemo vsaj I OB deset gojiteljev kivijev, ki imajo letos izredno bogato bero teh žlahtnih sadežev. Vsako leto je več ljubiteljev tega mediteran-skega skromneža, ki pred hišo vzbuja pravo radovednost in ob-čudovanje, zlasti v času, ko že kaže pravo množico gosto rastočih 'f§| rjavo-rumenih plodov.
Obiskali smo verjetno začetnika vzgoje kivijev v Kamniku Mija Barišiča, ki je svoje sadike prinesel pred leti še iz rodne Dalmaci- ,* je. Mile, kot ga kličejo prijatelji in znanci, ob pogovoru o kivijih postane sila zgovoren mož in nima skrivnosti okrog pridelave in oskrbe, ki vam je ne bi izdal. Seveda daje največ poudarka zadostnemu zalivanju, gnojenju, obrezovanju in vsakoletnemu spro- §§ tnemu pomlajevanju trte kivija. Ob tem se pohvali, da je vsako leto večji pridelek. Tako bo letošnji pridelek že kar okrog 300 M kilogramov. To pa je že kar nekaj!
Drago Kovačič ™	„	...	...
Mile se ze pred vhodom v hišo pozdravlja s svojimi sočnimi sadeži.
re predmete ohranjati, ker se iz tega učijo potem mlajši rodovi. Videli smo stare likalnike, orodje, posode, kočije in še bi lahko naštevala. Čudili smo se, kako so ljudje včasih skromno živeli.«
Jože: »Imeli smo se zelo fino! Nisem mogel verjeti, da je v »Muzeju figuric iz kinder jajčkov« razstavljenih 50.000 figuric in da je ta muzej verjetno edini na svetu. V koči pri čarovnici je bilo najbolj šokantno, ko je čarovnica rekla:» Čiribum-čiribam, pridi, zate imam majhno čokolado!« Tako nas je hotela zvabiti v peč.«
Žiga: »Pri čarovnici smo videli Korenčkovo Micko, ki je prala pleničke in ribiča Naceta £ optimista, ki je lovil ribe na smrekov storž. Te like je ustvaril upokojeni ravnatelj iz Podčetrtka. Čarovnice obišče veliko otrok.«
Matjaž: »Najbolj sta mi ostala v spominu Kekec in Beaanec, ki sem ju videl pri čarovnicah. Všeč mi je bilo, da vse te lutke govorijo in se premikajo. Od vsake se lahko nekaj naučiš!«
Marko: »Na Jelenovem grebenu smo že od daleč videli veliko čredo jele-
nov in muflonov. Najprej smo šli na kosilo. Po kosilu si je vsak izbral sladoled po svojem okusu. Ko smo pojedli, je gospa klicala je-lene:«Piko, Piko...« Metala jim je koruzo. Tudi nam jo je dala, da so nam jedli iz rok. Nekateri jeleni so bolj plašni in se niso približali. Šli so v gozd in tam ležali.«
Klemen: »S seboj sem imel fotoaparat in sem posnel trideset slik. Ta naravoslovni dan mi je bil zelo všeč, ker sem videl toliko stvari. V avtobusu smo se pogovarjali, kaj vse smo videli. Vse bi si še enkrat ogledal.«
Učenci OŠ 27. julija
Toneta Čufarja Maribor in fantje OŠ Žužemberk.
Našim odbojkarjem iskreno
čestitamo in jim želimo veliko nadaljnjih uspehov.
Hana Jaksetič, učenka 9. a
Za OŠ Stranje so igrali: Matic Janežič, Miha Lavrič, Nejc Smrekar, Jaka Volovšek, Anja Cvijanovič Hudoklin, Manca Kadunc, Andrea Pelin, Tina Šimenc in Hana Jaksetič.
rPI«?
v
olje
kurilno

jŠArt*
tib°	*<Ljiwsr-
/lZOAlSre*L
oFT!MMW
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje. O M V
SLOVENSKA VOJSKA VABI NA PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
TERMINI:
14. 1. 2008
25. 2. 2008	8. 9. 2008
30.6.2008 17. 11.2008 Dodatne informacije:
Izpostava za obrambo Domžale, tel.: 01/7214-255 pisarna Kamnik, tel.: 01/8391-323 .
Več toplote za enako ceno.

___________I
TODAY TOMORROW
s.
jarška cesta 11, 12 iO Dom/alv, Id: 01 //22-2000
C.esla Slanda /.Hj.nj.i (.Sli, 4000 Klanj, O4/2K0 0000
NOVICE IZPOD MAVRIČNIH KOŠEV
V 2. krogu 2. SKL se je članska ekipa CALCITA MAVRICE prvič v tej sezoni predstavila gledalcem v domači dvorani v igri proti ekipi Ruš. Domači so odlično začeli in v prvi četrtini povedli z rezultatom 20:11. Tudi v drugi četrtini so nadzirali položaj na igrišču in vodili že z 19 točkami razlike. V drugem polčasu pa igra nikakor ni stekla in velika prednost se je počasi izničevala. Le nekaj minut pred koncem srečanja so gostje zmanjšali na 2 točki razlike, zato so domači do konca trepetali za zmago, ki pa je na koncu le ostala doma.
Tudi ekipe v mlajših kategorijah so dobro zastopale kamniško košarko.
Čeprav sta ekipi kadetov in pionirjev U-12 izgubili, pa so pionirji U-14 z odličnimi predstavami slavili zmago v gosteh proti ekipi Jesenic. Tekma je bila odločena šele v podaljšku z rezultatom 62:60 in fantje se utrdili na prvem mestu lestvice. Prav tako so odlično igro prikazali mladinci, ko so premagali favorizirano ekipo Ježice z rezultatom 76:74 in se utrdili na 2 mestu v svoji skupini.
Člani CALCITA MAVRICE so v soboto, 27. oktobra, odigrali že 3. krog 2. SKL in v gosteh še drugič izgubili. Z domačo ekipo Ilirije iz Ljubljane so se enakovredno kosali le v prvem polčasu, ko je bil rezultat ob koncu 41:44 za
Mlajši pionirji, ki jih v tej sezoni vodi Marjan Košak, kažejo velik napredek v košarkarski tehniki.
CALCIT MAVRICO, nato pa je sledil razpad igre v tretji četrtini, ki so jo domači dobili kar z 27:16 in odločili tekmo že pred koncem, ki so jo Kamničani izgubili z rezultatom 99:85.
V 4. krogu košarkarji CALCITA MAVRICE doma pričakujejo
ekipo Terme Olimje v petek, 2. novembra, ob 20 uri.
Upamo, da bodo s treningi odpravili prevelika nihanja v igri in nas razveselili z novo zmago v letošnji sezoni.
ROBERT PROSEN
Humanitarna tekma Calcit Mavrica - Generacija
Tone Smolnitar. Takoj m Kičetku tekme smo opazili, da
leta klenim fantom (nekateri se približujejo številki 60)	• ¥ |||L ™
KAMNIK, Kranjska cesta 3, Oddamo V najem
200 m2 pisarn in 200 m2 skladišča,
cena 4,5 EUR za m2 + stroški.
Informacije: Žlebovi Grič d.o.o., Žnidarčičeva 25, 5290 Šempeter pri Gorici, tel.: 05/33-11-740.
ne morejo do živega. Na obeh straneh smo videli nekaj košarkarskih mojstrovin.
Med polčasom so mojstrstvo pokazali paraplegiki na vozičkih, njihovo igro so gledalci pozdravili z bučnim aplavzom. Njihov rezultat se je prištel v skupnega in našim naložil nehvaležno lovljenje nasprotnikov, pri katerih je pod koši kraljeval Slavko Kotnik. Na koncu so bili za nekaj točk boljši veterani Generacije. Ob koncu tekme smo predsedniku društva paraplegikov izročili ček z izkupičkom donacij podjetij in posameznikov. Na skromni pogostitvi po koncu tekme je bilo živahno, predvsem obujanje spominov na košarkarske vragolije pred desetletji. Vsem podjetjem in posameznikom se za izkazano pomoč v imenu Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine zahvaljujemo in jim želimo, da se bodo čimprej vozili z novim kombijem.
Stahovica 20, telefon 01 83 25 410
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
To soboto povabljeni na MARTINOVANJE ob Martinovi pojedini, mladem in starem vinu ter živi glasbi
'wsm
Prezelj uspešen v Karakorumu
Marko Prezelj se je v četrtek, 27. septembra, vrnil domov iz Pakistana, kamor je odšel 6. avgusta, da bi skupaj z Američanoma Vincem Andersonom in Stevom Housem priplezal na Zahodni vrh K7 (6858 m) in na Zahodni vrh K6 (7100 m). Prezelj je bil tam že leta 2003, v letu 2004 pa je v okviru ameriško-slovenske odprave opravil nekaj zelo odmevnih vzponov.
Ves čas odprave je bilo spremenljivo vreme. Kljub temu so se 19. avgusta čez SZ ozebnik in po Z grebenu povzpeli na Sulu (5950 m) in sestopili po osrednjem ozebniku na južni strani po verjetno prvenstveni smeri. 21. avgusta so preplezali JZ raz Naisa Braka (»Kopja« - 5200 m) po prvenstveni smeri ocene ED-, 6b+, 950 m. Hoteli so splezati še na Farol (6300 m), vendar razmere tega niso dopustile. 1. septembra so začeli z vzponom na Zahodni vrh K7, ki so ga dosegli 3. septembra po več kot 2000 m visoki prvenstveni smeri ocene ED, 6c, V, M. To je bil tudi prvi pristop na ta vrh. 12. septembra so verjetno kot prvi preplezali več kot 2 km dolg skalni greben v vrhu zahodno od Naisa Brakka ocene TD, 6a+ in višine 900 m. Dva dni za tem so odšli proti SZ steni Zahodnega vrha K6, vendar so po bivaku ugotovili, da ni mogoče varno priti do nje. 17. septembra, tik pred odhodom, pa je Marko skupaj s Kanadčanom Maximom Turgeonom preplezal smer v stebru (5350 m) J ostenju K7 ocene ED-, 6c, AO višine 900 m.
Čeprav ni uspel vzpon na Zahodni vrh K6, je bila odprava zelo uspešna in bo prav gotovo precej odmevala tudi po svetu - opravljen je bil prvenstveni vzpon na še neosvojeni K7, »namesto K6« pa so bili opravljeni še štirje zelo kvalitetni vzponi.	Bojc
Aum:
ODBOJKA
CALCIT KAMNIK ŠE BREZ PORAZA
Kamniški odbojkarji so po šestih odigranih krogih še edina ekipa v.1. DOL brez poraza. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo pogled na trenutno lestvico tako lep. Po pričakovanji so Kamničani v petem krogu v gosteh nadigrali slabo ekipo Svita, le malokdo pa je pričakoval zmago proti izredno močni ekipi Salonita na domačem terenu. Vsi, ki so zamudili derbi petega kroga, jim je lahko hudo žal, saj so zamudili vrhunsko predstavo obeh ekip z ogromno borbenosti in odličnih potez. Če so se Calcitovci držali za glavo ob poškodbi Potočnika proti Olimpiji, pa ga je odlično nadomestil Malovič, ki doživlja svojo drugo igralsko pomlad. Seveda so prav vsi pripomogli k veliki zmagi, tudi navijači, ki so napolnili kamniško dvorano in ob taktih Stranjske godbe spodbujali domače odbojkarje. Zmaga je bila več kot zaslužena, o sami pomembnosti tekme pa govori podatek, da je moral po tej tekmi kanalsko klop zapustiti dolgoletni trener Salonita Sabahudin Peljto. V šestem krogu pa smo v kamniški dvorani spremljali še en derbi. Calcitovci so namreč igrali proti Prvačini, ki je bila na lestvici tik za Kamničani. V prvih dveh setih so bili Kamničani boljši, nakar se je pri gostih razigrala srbska naveza Škorič - Dačovič in gostje so znižali rezultat. V četrtem setu so Kamničani že imeli priložnost za zmago s 3:1, a je niso izkoristili. Peti set je bil vseskozi izenačen, na koncu pa so svojo peto žogo za zmago izkoristili Calcitovci. Pri Kamničanih seje še posebej izkazal bloker Ribič, odlična pa sta bila tudi Malovič in Djordjevič.
Kamničani bodo naslednjo tekmo doma igrali proti Pomurju 17. novembra, še prej pa jih čaka gostovanje pri Krki in Triglavu.
Zadovoljne tudi odbojkarice -tako članice kot mladinke in kadetinje
Tudi igralke Calcita so trenutno na drugoligaški lestvici na visokem petem mestu. Kamničanke so v drugem krogu v gosteh presenetile Formis in zmagale s 3:1, nato pa na žalost doma izgubile še drugo tekmo, tokrat proti Cometu s 3:0. Vtis s te tekme so popravile že ta vikend, ko so v lokalnem derbiju v gosteh premagale Tabor Ljubljano (prej Šentvid) s 3:1. V naslednjem krogu 10. novembra Kamničanke doma gostijo Mislinjo.
Tretjeligaši so v treh krogih dvakrat zmagali v gosteh, Črnuče in Prvačina in izgubili doma proti Kočevju.
Zadovoljne so lahko tudi mladinke in kadetinje. Mladinke so na četrtfinalnem turnirju v Ljubljani zasedle tretje mesto in deveto mesto v državi, kadetinje pa so se brez poraza uvrstile v A ligo. Malce manj so bili s tretjim mestom, skupno devetim, zadovoljni mladinci, saj so bili ti v preteklih letih navajeni nastopov v finalu. Kadeti so se kot drugouvrščena ekipa uvrstili v A ligo.	Cicol.
Karateisti virtusa tudi jeseni uspešni v lovu na odličja
Tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica so kljub poletnim počitnicam, ko ni bilo rednih treningov, začeli jesenski del tekmovalne sezone več kot uspešno. Na mednarodnem karate turnirju konec septembra v Šenčurju pri Kranju so štirikrat stali na zmagovalnih stopničkah.
Primož Kyrinov, Nejc Kralj, Rok Matoh, Matej Jeglič, Rok Kladnik, Luka Marolt, Jan Magyar, Sašo Trebušak, Tim Semprimožnik in David Martinc so se na borišču trudili svoje znanje čim bolj izkoristiti. Z malo športne sreče so se dobre borbe obrestovale Sašu, ki je v kategoriji starejših dečkov -45kg, borbe zasedel 2. mesto, Timu, ki je v kategoriji članov +80kg, borbe osvojil 3. mesto, ravno tako v članski kategoriji -75kg, borbe Roku Kladniku za doseženo 3. mesto ter Roku Matohu v kategoriji mlajših kadetov -50 kg, borbe za 3. mesto.
13. oktobra pa so se tekmovalci v malo spremenjeni postavi odpravili v Trbovlje, kjer je potekala 3. tekma za pokal Slovenije. Tokrat so tekmovali: Primož Kyrinov, Matic Klančnik, Rok Matoh, Matej Jeglič, Rok Kladnik, Žan Boječ, Metod Golob, Leon Obreza, Jan Magyar in Sašo Trebušak. Kar pet tekmovalcev je tokrat poseglo po 3. mestu in sicer: Metod Golob v kategoriji ml. dečki -40kg, borbe; Rok Kladnik v kategoriji člani -75 kg, borbe; Matej Jeglič v kategoriji mlajših kadetov -52kg, borbe; Rok Matoh v kategoriji mlajših kadetov -52kg, borbe; Jan Magyar v kategoriji starejših dečkov -50kg, borbe.
Dosedanji rezultati so dobra popotnica za državno prvenstvo, ki bo 10. novembra v Žalcu! R c
INŠTRUIRAM
matematiko in fiziko.
Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale,
CIMflV tel'°1 724 1 6 se
J| Pl r , "Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. 01 831 17 86
www-simax-slo.com
PRTLJAŽNI KI
AVTOOiU - AVTOMEHANIKA VULKANISERSTVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE
Som'
g(|gjggg|
Smrt se izlila v bledo je obličje, pogled zaplaval v neznani je pokoj.
Ni več trpljenja in bolečine, življenje trudno končalo je svoj boj.
ZAHVALA
V 67. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak
IVAN VRANKAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, darove, izrečena sožalja, cvetje, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družinam Ahčin, Podbevšek, Kumer in Koželj za vso pomoč. Prav tako hvala dr. Plavčevi, sestri Emi, še posebej pa patronažni sestri Darji Vrtačnik ter gospodu župniku Vinku Podbevšku za opravljen pogrebni obred. Posebej pa se zahvaljujemo lovski družini Sela za vso pomoč, spremstvo, besede slovesa in poslednji lovski pozdrav.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Soteska, oktober 2007
Življenje celo si garala, z veseljem zemljo obdelovala, za dom, družino si skrbela.
Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in sestrična
ANGELA TREBUSAK
roj. Sedeljšak
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Ambroževi, dr. Plavčevi, patronažni sestri Marinki za dolgoletno pomoč pri skrbi za mamo. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem in vsakemu še enkrat iz srca hvala. Vsi njeni
Poreber, Jesenje, oktober 2007
Delo, skrb, ljubezen izpolnjevali tvoje so življenje.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša' draga mami, stara mama, sestra in teta
ANI MELON
iz Prešernove ulice 4/b v Kamniku
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mami 15. oktobra pospremili na zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za maše ter izrekli sožalja. Prav tako hvala pevcem in g. župniku. Iskrena hvala dr. Dolenčevi, patronažni službi ZD Kamnik, sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste Ani imeli radi.
Vsi njeni
Kamnik, Godič, Nemčija, Italija, Tuhinj, Vransko, oktober 2007
A pošle so ti moči in zaprla si oči. Če bi lahko ti pomagali, zdaj ne bi ostali sami.
f. ,	Ljubila si polje, družino in dom,
prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
ZAHVALA
V 86. letu je tiho odšla od nas draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Pavlu Piberniku, pevcem, dr. Majdi Ambrož in patronažni sestri Katarini za zdravniško pomoč na domu ter snahi Marjeti in gospe Mariji Kladnik za vso pomoč v času bolezni.
Žalujoči: vsi njeni Oktober 2007
PAVLA GOLOB
z Gozda nad Kamnikom
Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan...
Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi ati, dedi, brat in stric
PAVLE GOLOB
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Oktober 2007
Ostra temna črta je zarezala v življenje, da je postalo pokrajina bolečine in žalosti. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor so odšli najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njimi nekoč lepo, nas pomaga tolažiti,
ZAHVALA
V 79. letu življenja nas je zapustila naša draga
IRMA PREZELJ
iz Podgorja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darove, besede tolažbe, dobre misli in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, prijateljem pevcem LIRE in trobilnemu kvartetu za lep poslovilni obred.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hči Eva z družinama
Oktober 2007
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli.
Kar nam je ostalo, je spomin na skupne srečne dni.
ZAHVALA
V 74. letu življenja je tiho zaspala naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
FRANČIŠKA MALI
rojena Spruk iz Kamnika
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župniku za res lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb. Hvala vsem, ki se je boste spominjali po njenem vedrem nasmehu, močni volji in pogumu. Vsi njeni Oktober 2007
Pride čas,	,
ko izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno...
ZAHVALA
V hudi stiski nas je mnogo prekmalu zapustila naša draga
JOŽICA NOVAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Še posebej hvala sodelavcem ZDIM Kamnik in sorodstvu za pozorno izbrane besede, župnikoma, pevcem, trobentaču in vsem ostalim, ki so sodelovali pri lepo opravljenem pogrebu.
Vsi njeni
Oktober 2007
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
Bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 54. letu življenja je po težki bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, atija, brata in strica
STEFANA HRIBARJA
iz Zgornjega Tuhinja 56
Od njega smo se poslovili na pokopališču v Zgornjem Tuhinju 23. oktobra 2007.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za pomoč, prijateljem, sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše, za obnovo orgel v farni cerkvi, sorodnikom za denarno pomoč in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Še posebno se zahvaljujemo dr. Ahlinu in medicinski sestri Marjani za vso pozornost v času njegove bolezni. Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, patronažni sestri Lojzki Lipovšek. Hvala tuhinjskemu župniku Jožetu Tomšiču, govornici Marinki Mošnik, pogrebcem in podjetju Pogrebnik, pevskemu zboru, društvu upokojencev, Tomaževim sošolcem in razredniku SŠTS Šiška prof. Vrščaju, Balantič d.o.o. Stahovica in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: Žena Olga, sin Aleš in Tomaž, brat Dušan ter sestri Nada in Olga z družinami
ZAHVALA
V 52. letu življenju nas je za vedno in prezgodaj zapustila naša nasmejana, skrbna in nenadomestljiva draga žena in mati
ANA
JANKOVSKA
iz Kamnika
Za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče, svete maše, sočustvovanja in izrečena sožalja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in njenim sodelavkam iz trgovine Tuš Bakovnik. Za izkazano zdravstveno, svetovalno in negovalno pomoč se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in patronažnim sestram Zdravstvenega doma v Kamniku, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in farmacevtkam Lekarne Kamnik.
Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni Oktober 2007
Prezgodaj zaprl si oči,
V bolezni boj izgubil si.
A vedi, da lep spomin nate v naših srcih nikoli ne zbledi.
ZAHVALA
V 62. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
FRANC PUGELJ
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Logarju in dr. Plavčevi za zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Ribiški družini Bistrica za besede slovesa.
Pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga imeli radi.
Šmarca, oktober 2007
ZAHVALA
V 86. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
MIRKO
KOŠNJEK
iz Mekinj pri Kamniku
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi pevcem, praporščakom, govornikoma ter vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Oktober 2007
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata
STANKO
LOMBERGAR
po domače Grošanov ata
Iskreno se zahvaljujemo osebju Infekcijske klinike v Ljubljani, osebnemu zdravniku dr. Sedlaku in patronažni sestri Meri Kuzma.
Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Trojno nad Laškim, oktober 2007
Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njo nekoč lepo, naj pomaga tolažiti
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 54. letu življenja zapustila žena, mami, babi, sestra in teta
KARLAJENC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo zdravniškemu in medicinskemu osebju urološkega oddelka Klinčnega centra Ljubljana, upravni enoti Domžale, g. Heferlu za ganljive besede slovesa, župniku g. Dularju za lepo oopravljen cerkveni obred ter pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi.
Vsem se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni Oktober
So ljudje, ki v našem življenju pustijo globoke sledi in toliko težje se je naučiti živeti brez njih.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega dragega brata
JANEZA
PREKLETA-JANKA
se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, lovcem, sodelavcem iz podjetja Calcit in vsem številnim znancem, ki ste Janka pospremili na poslednji poti in ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z menoj ter izrazili svoja pisna in ustna sožalja. Hvala vam za darovano cvetje, sveče in maše. Najlepša hvala tudi vsem lovcem, ki ste tako številčno izkazali poslednje spoštovanje svojemu lovskemu tovarišu, g. Francu Svetelju za občutene besede slovesa, praporščakom in rogistn Zahvaljujem se župniku Matiji Selanu za moralno oporo in pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi, še posebej pa bi se rada zahvalila družini Janeza Uršiča - Orlovim za vso pomoč in podporo, ki mi jo nudijo v teh težkih trenutkih. Najlepša hvala vsem, ki boste Janka ohranili v lepem spominu.
Sestra Helena in drugo sorodstvo Stahovica, oktober 2007
•■■■■■ mmmmm
VESELI DECEMBER JE PRED VRATI!
S 1. decembrom bodo petkovi in sobotni večeri pri nas še posebej prijetni ob živi glasbi ansambla Špica, ki vas bo zabaval tudi na SILVESTROVANJU!
Sprejemamo rezervacije.
Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA IN
DECEMBRSKE PREDNOVOLETNE ZABAVE! Pogostimo do 100 ljudi
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
ZAPOSLIMO delavca v skladišču.
Inf. po tel.: 041/628-290
Na Levčevi ulici 14, Mengeš
prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 52,75 m2, z dvema pomožnima prostoroma v kleti, v skupni izmeri 8,40 m2, vpisano v vi. št. 3401 /10 k.o. Mengeš, s parc.št. 9 E. Stanovanje se nahaja v 1. nadstropju, ima balkon in je dobro ohranjeno. Cena nepremičnine je po dogovoru. Kupci lahko pokličejo na telefon 041/332-374.
Iščemo žensko srednjih let za pomoč v gospodinjstvu in oskrbo upokojenke v Kamniku.
Nudimo hrano, stanovanje, ostalo po dogovoru.
Tel.: 031/33 55 94.
VARSTVO nudim vašemu malčku na mojem domu v Mengšu (dopoldan popoldan, lahko tudi soboto ali nedeljo).
Tel.: 040 204 806
KAMNIK, Kranjska cesta, v garažni hiši prodamo garažo, cena 12.000 EUR +DDV.
Informacije: Žlebovi Grič d.o.o., Žnidarčičeva 25. 5290 Šempeter pri Gorici, tel.: 05/33 n 74°-
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
itf | BOJ d.o.o.
Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
ssmf«s
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
Prodaja na obroke
TECH d.o.o.,
Ljubljanska c, 21 e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
mmuMjmmmmmjamn
TEHNIČNA TRGOVINA
K" raoovMVE.
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
H
• KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ + PRALNI STROJ -
1200 obratov
•	POMIVALNI STROJI - 10%
•	MALI GOSPODINJSKI APARATI - 10%
več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 6.12.2007 OZIROMA DO PRODAJE ZALOG JGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NASI PRODAJALNI
“ BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+241
- -=■
l| Spoštovani!
1 )> Ko ob izgubi vašega ijl, najbližjega ne veste kam, Ir so vam naše usluge f Jv na voljo Neprekinjeno /k Noč in Dan!
?K
Nudimo vam
kompletne
pogrebne . .. storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
^
Zaposlim šiviljo za samostojno delo. Inf. po tel.: 041/619-639.
DOM
V KAMNIŠKI BISTRICI
Vabljene zaključene družbe do 70 oseb na osebna praznovanja kot tudi prednovoletne zabave. Na voljo prenočišča. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje.
V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin ...
Informacije: "S 01/83 25 544, 031/684 147
Dom je odprt tudi v zimski sezoni. Ob ponedeljkih zaprto.
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
'AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
I
UGODNA PONUDBA:
-	ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
-	VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
-	sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance
VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe
r
MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
METROPOLA
J^^JP||y|Q	NEPREMIČNINSKA DRUŽBA
Nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Celotno plačilo v 30. dneh.
PRODAMO
Kamnik - Duplica, oddamo (opcija prodaja) samostojni sklop obnovljenih (I.2007) pisarn, v l.nad., površine 280 m2. Cena 8 EUR/m2. Metropola d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 109, 01 /360-21-80, 051/604-218, M-POD-235/2007-EX. Kamnik - Duplica, v poslovni coni, prodamo 700 m21. 2000 obnovljenih proizvodnih in skladiščnih prostorov s pisarnami, v pritličju in medetaži. Parkirni prostori vključeni, dostop z vsemi vozili. Cena 600.000 EUR.
Kamnik - poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta (1.1991), primeren za pisarno ali trgovino, površine 23 m2. Parkirno mesto pred objektom. Cena 40.000 EUR.
Kamnik - nezazidano stavbno zemljišče, površine 9.000 m2 za poslovno gradnjo (športno rekreacijska ali nastanitveno turistična namembnost). Cena 1.350.000 EUR. Kamnik- ob Ljubljanski cesti, nadstandardno 4 sobno galerijsko stanovanje (I. 2002), površine 186 m2. Balkoni, savna, klima, etažno centralno ogrevanje, pohištvo po meri. Dve parkirni mesti v kleti. Cena: 275.000,00 EUR.
Mengeš - novo enosobno stanovanje (I. 2006), površine 51 m2, v mansardi večstanovanjskega objekta. Dve lastniški parkirni mesti v kleti. Cena 130.000 EUR.
Metropola d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 109,01/360-21-80,
ali g. Matic Romšak 051 /604-218.
Jesenske ugodnosti v Citroenu Mengeš!
DARILO:
navigacija GARMIN
NUVI360T
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66,1234 MENGEŠ
prinraneK ^.»»srn tei.: <cm 7237-313, fax: (od 7230-297 dO 4.000 EUR	e-maihavtodetr@sioi.net
j CITROEN ES
<*<=»;«« .-o II »or.	I  _________________________
j Nm PRED5TAVUATE si ne, kaj vse lahko citroen stori za vas
©«
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.
Trg talcev 1, Kamnik
Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
Iz našega pestrega programa:
*	SADIKE odporne sorte jablan, ameriške borovnice, mreže proti voluharju;
*	SVETOVANJE AGRONOMA;
*	GNOJILA za vrt (sadje, vrtnice, zelenjavni vrt, okrasne rastline...) in zemlje;
*	VRTNO ORODJE (lopate, vile ...);
*	KMETIJSKI REPROMATERIAL (gnojila, krmila, vitamini...);
ODKUP ŽIVINE - ugodne cene in plačilni pogoji Za informacije o odkupu živine pokličite na tel.:
041/612-646 ali v Zadmgo na 01 831 76 28.
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico.
Zaželjene so izkušnje.
Inf. po tel.: 01/8392-718.
Gostilna Pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju
GARAŽO, zidano prodam v Kamniku, v sklopu niza šestih garaž, pred stanovanjskim blokom na Steletovi ulici št. 19 (v bližini nov vrtec). Cena po dogovoru. Drago, tel. 031/683-759 -po 16. uri.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212 990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13b-18h torek, petek 9h-12h
im
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
		
		
^	^	Delovni čas:
| ^	pon.-čct.: 0S-22h
IM/ZKRIA MC KAMNIK, Kovmaraka 36	pCt.-SOD. . Uo~ZjH
rted.-praz,:08-15h
Brezplačna dostava na dom : tel: 831 17 60, j GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami!
Z NAMI V JESEN IN ZIMO
VAŠA TRGOVINA ELITA KAMNIK
ANATOMSKO JF.V	OBLIKOVANA
OBUTEV PRIZNANIH JŠm it BLAGOVNIH ZNAMK JBF ■■ od št 16-4®
4fr	* CICIBAN * GE0X
'x	* SUPERFIT * NIKE
't rgovina z obutvijo * FR0DD0
Velika ponudba Šolskih in sobnih copat |

UfijlrfjLjfa IctVA tz Vh&iU*
VINTERSPORT
Prevetrite svojo garderobo! ’
MRAKM*/)
Po tora ogodnlh MMk ajcnite UAtKUd^ *	6
ano

Zlitarna Celje
n t\ \v./lal;inui-i'clji'.ai
X 1
/_
'v *yr*

O EMONA OBALA
Nitj bo žiuljmjt: itjm
sincei903
Izberite kvalitetno obutev iz naše pestre ponudbe.
V KORAK Z ZDRAVJEM!
...
.
i



V mesecu NOVEMBRU: 20% FOFUST NA KRFANJE IN MANJŠA ŠIVILJSKA FOFRAVILA
l^b ca Q)@dH
ČISTILNICA IN PRALNICA 811 IfUMZL It/ -11
-
y Ni




Nove punce in novo vodstvo vas vabijo v salon ^ tudi brez naročanja. Novosti so manikura, poslikava nohtov, ličenje, darilni boni in še kaj. q . n p. Vabljeni k frizerju tudi v nedeljo do 13h.	01111 r L t
lil

Velika Izbira daril
Ugodnosti In presenečenja j na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
Pustite se presenetiti!
Knjigarna in papirnica
!!!!!!^^
alpina ^
I
I
^ mesiim
w DPsmn
www.mestna-optika.si
tVBGfrj
txfe)l2M«fATIM4(5^
Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fablani-nogavlce.sl
I,
Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepili cvetlic, rezanih ali v lončku.
Me pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene,
/V Lei I	Butik cvetlic Kalia,
WWW.kalia.si	Telefon: 830 9752
OlJvut
KAMNIK V
?.00fl0’
Butik za Maks Živali Strokoven nasvet In širok izbor , hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljene!
’ ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.sl
njel 11. novembra!
mmm