PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 254 (8347) TRST, petek. 27. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VESTI HANOISKEGA RADIA SO POTRDILI TUDI V PARIZU IN WASHINGTONU Dosežen sporazum o miru v Vietnamu toda Američani zavlačujejo s podpisom Sporazum v devetih točkah bi moral stopiti v veljavo 31. oktobra, ko naj bi se v Juž. Vietnamu začelo premirje - 60 dni po podpisu sporazuma naj bi umaknili ameriške čete iz Vietnama ter osvobodili vse vojne ujetnike - Nove volitve v Juž. Vietnamu ter sklicanje mednarodne konference - Kljub dogovoru pa Američani zahtevajo sedaj dodatna pogajanja PARIZ, 26. — Američani in severni Vietnamci so dosegli popoln sPorazum za prenehanje sovražno sti v Vietnamu in za rešitev viet-nams_ke krize. Sporazum, ki zadeva predvsem vojaške aspekte vPrašanja, medtem ko postavlja samo osnove za rešitev političnih Pr°blemov, bi morali podpisati že 31. oktobra ter bi morali istega 116 stopiti v veljavo, toda Ameri čani se sedaj vlečejo nazaj, češ »?, n® rnorejo prepričati svojega zaveznika, saigonskega diktatorja M®uja. Sicer pa je sam Kissinger zagotovil, da bo Thieu prav gotovo '°nil ter da bo sporazum stopil v veljavo že čez nekaj tednov, če *® še prej. ,. odr°bnosti o sporazumu sta Javila radio Hanoi in severno-'« .mska delegacija na pariških °9ajanjih z nepričakovano potezo, nf,ero 50 docela porušili zid ° ka' ki je doslej obdajal tajne 9ovore med Kissingerjem in Le u..c 'bojem. Sporazum obsega de-vet točk. Prva točka nedotakljivost Vietnama v skladu z ženevskimi sporazumi iz leta 1954 Druga točka: 21 ur po podpisu sporazuma bo v Južnem Vietnamu izvedena prekinitev ognja; ZDA bodo prekinile vsakršno vojaško dejavnost ter bombardiranje Severnega Vietnama. V roku 60 dni bodo Američani umaknili iz je deklarativnega Južnega Vietnama vse čete in vo- teačaja: ZDA se obvezujejo, da I jaško'osebje. «Obe južnovietnamski “odo spoštovale neodvisnost, su- strani* (namreč saigonski režim erenost, enotnost in ozemeljsko * in revolucionarna vlada) bosta za- mrznili svojo vojaško moč. ZDA ne bodo nadaljevale vojaškega posega v Južnem Vietnamu ter se ne bodo vmešavale v njegove notranje zadeve. Tretja točka predvideva, da bodo v istem roku 60 dni vzporedno z umikom ameriških čet osvobodili vse ujetnike. V četrti točki so navedene osnove za bodočo politično rešitev v Južnem Vietnamu. Ustanovili bodo «vsedržavni svet pomiritve in sožitja*, v kateri bodo zastopani saigonski režim, revolucionarna vlada in nevtralisti. Ta svet bo imel nalogo izvajati doseženi sporazum ter organizirati splošne volitve ped mednarodnim nadzorstvom. Istočasno bodo potekala pogajanja med sai-gonskim režimom in revolucionarno vlado, ki bosta ostala pri življenju tudi po ustanovitvi omenjenega sve- ...»"'lini,............................................iiiiiiiiui«""".um''.. MjUUČENI IIALIJANSKO-SOVJEISKI POLITIČNI POGOVORI V MOSKVI Andreotti in Kosigin podpisala dogovor o medsebojnem posvetovanju Predsednik italijanske vlade bo sedaj obiskal še Togliattigrad, Leningrad in Kijev - Podpisana pogodba o trgovinski plovbi MOSKVA, 26. - Andreotti in osigin sta danes podpisala v vfet ^Protokol o italrjanskb-so-J tskem posvetovanju* in pogodbo tnu^6°vinski plovbi. Podpisani pro-- 01 določa, da bosta Italija in zveza povečali medse- Sovjetska bojna Posvetovanja o glavnih med- »ya7, , •,— ' vezilja u gi a v um 1 »•rodnih vprašanjih obojestranske ’n 0 njunih medsebojnih od-sih. V tej zvezi bosta obe drža-s , bali pobude za povečanje med-j. »ojnega sodelovanja in prispeva-. k Utrditvi miru na svetu, izbolj-Dn.JU Mednarodnega položaja, po-napetosti in varnosti v Protokol nadalje določa, da bo-a italijanska in sovjetska vlada danes aina pogajanja med Kissin-t r'®m 'n hanoiskima pogajalcema So Thojem in Xuan Thuyjem lj.| "a torej uspešna. Dosežen je no .?pora*um 0 prekinitvi sovraž-osv w ° um'ku Američanov in o „a°boditvi vojn;h ujetnikov, po-telit ni pa so bili ,udi temelji za •"a P°litičnih vprašanj Vietna-v^Porazum bi moral stopiti v šan-V0 ^' oktobra, toda Ameri-i j® zato z nepri-vs°Va"° potezo sklenil objaviti j?0 sporazuma, da bi prisilil so. Plngton, da končno spoštuje $Pr*tete obveznosti. pra0r°ški šovinisti in nacisti so nik n°Vali av*trijski državni praz-pt v znamenju novega nasilja Jl ‘'ovenski manjšini. V okolici i*zičIBna ’b p''berka so uničili dvo- Post ri6|. nap'se' k' s0 na nov0 k; av'jeni in napadli orožnike, ustavili dva skrajneža. V lih lanu Pr' uničenju dvoježič-žUD;apisov sodeloval tudi domači listi n Izvoljen na socialistični 'beofe s.®dn'k italijanske vlade An-v0r6 1 i® zaključil politične pogo-vjet.,f (tosiginom in drugimi so-pr. .Klm' voditelji v Moskvi. S p0ci S.®dnikom sovjetske vlade je »0Vj 'Sa' protokol o italijansko * nik) d*8?1 Posvetovanju o glav-b®in'k°^aiani'b v svetu in medse-tU(jj' . odnosih. Podpisan je bil Ahn °9°vor o trgovinski plovbi. Zv.,®jbi bo ostal v Sovjetski .bij|ia^0. nedelie in bo v tem času ^iev. Togliattigrad, Leningrad in drjav Po9aianjih za obnovitev vse-nar: n®. delovne pogodbe kovi-stav /[.i® prišlo do zastoja. Pred-Parrir » s'ndikalnih organizacij so p0Ru!n--azbili pogajanja zaradi ne-Z,vrb.,-I,v0s'i delodajalcev, ki so *ahte' 1 kar 70 odst. delavskih Za{eiV' Pr'hodnji teden se bodo °b,ikahS,aVf. bajale ves november. nom.e ka*e’ da so ameriški astro-*a» .Pokrili Štiri vesoljska «tele-hitt’ .! se krčijo in širijo z večjo 1jih0v10 ko* je svetlobna. Če so *Ult*t 8 Meritve točne, bo ta re-UtiVn p.QVIr°šil krizo toorije ro- i v primeru, da bi prišlo do položaja, ki bi po mnenju obeh strani ogrožal mir ali pa povzročil nevarne mednarodne žapetljaje, takoj navezali stike in skušali doseči enako stališče, kako izboljšati položaj. V tem dokumentu je nadalje rečeno, da to kar predvideva podpisani protokol ne vpliva na mednarodne obveznosti, ki sta jih sprejeli obe državi in na sporazume, na katere so pristali, kakor tudi ne namerava škodovati tretjim državam. Posvetovanja med obema državama bodo redna in se bodo vršila na najrazličnejših ravneh. Zunanja ministra ali pa njuni predstavniki se bodo sestali po dvakrat letno, če bo potrebno pa tudi večkrat letno. Sporazum o trgovinski plovbi pa v bistvu daje ladjam druge države vse pravice v teritorialnih vodah in pristaniščih, ki jih imajo domače ladje. Poleg tega je družba Olivetti včeraj podpisala v Moskvi pogodbo s sovjetskim podjetjem «Elektron Orgtehnika* sporazum za prodajo Sovjetski zvezi devet tisoč malih računalnikov Olivetti, za skupno vrednost skoraj milijon dolarjev. Pred podpisom omenjenega protokola, sta se sestala zunanja ministra Medici in Gromiko. ki sta obravnavala predvsem gospodarska vprašanja. Proučila sta predlog za sklenitev globalnega desetletnega sporazuma o gospodarskem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju, ki bo lahko do svoji uresničitvi znatno okrepil gospodarsko sodelovanje med obema državama. Popoldne je Andreotti skupno z nekaterimi člani delegacije obiskal Zagorsk. Jutri zjutraj bo italijanska delegacija odpotovala v Togliat-tigrad kjer si bo ogledala tovarno avtomobilov, ki jo je zgradila Fiat, nakar bo odpotovala v Leningrad. V nedeljo se bo Andreotti ob povratku v Rim ustavil v Kijevu. Nocoj je imel Andreotti kratek pogovor s časnikarji, katerim je izrazil zadovoljstvo za potek pogovorov v Moskvi in dejal, da želi Italija sodelovati pri razvoju vseh mednarodnih dogodkov. Glede odnosov s Sovjetsko zvezo pa je omenil predvsem okrepitev gospodarskega sodelovanja in dejal, da bi bilo škodljivo, če bi Italija zanemarjala sodelovanje s Sovjetsko zvezo in se pustila pri tem prehiteti od drugih držav. Guverner »Ranca dTtalia* Carli, ki je spremljal Andreottija. pa je opozoril na velike možnosti za prodajo italijanskega potroš-nega industrijskega blaga na sovjetskem trgu, za kar je še posebno zainteresirana mala in srednja industrija. Perovič na položaj tajnice CK ZKS in jih razrešil funkcije. Njuni ostavki sta logični posledici kritike predsednika ZKJ Tita na nedavnem daljšem razgovoru z družbeno - pp-litičnim aktivom republike Srbije. Tito je med drugim obtožil vodilne politične kroge Srbije, da nedosledno izvajajo sklepe in linijo ZKJ. V Zagrebu obsojen bivši glavni urednik Hrvatskega tjednika ZAGREB, 26. — Veliki senat zagrebškega okrožnega sodišča je obsodil danes zaradi kontrarevolucionarnega delovanja in drugih dejanj proti narodu in državi bivšega člana upravnega in izvršnega odbora Matice Hrvaške in glavnega urednika Hrvatskega tjednika književnika Vlada Gotovca na štiri leta strogega zapora, člana Matice Hrvaške in urednika gospodarske rubrike istega lista dr. Hrvoje Sosiča na dve leti in pol strogega zapora. ta, za dosego sporazuma, o notranjih problemih Južnega Vietnama, kar naj bi jih izvedli v roku treh mesecev po uvedbi premirja. Peta točka pravi, da bo združitev Vietnama uresničena «korak za korakom* z miroljubnimi sredstvi. šesta točka predvideva ustanovitev raznih mešanih vojaških komisij in mednarodne nadzorne komisije ter sklicanje mednarodne konference o Vietnamu v roku 30 dni od podpisa sporazuma. Sporazum zajema tudi druge države Indokine, kot izrecno trdi sedma točka, ki poudarja, da se Severni in Južni Vietnam, ZDA in revolucionarna vlada obvezujejo, da bodo spoštovale osnovne nacionalne pravice narodov Kambodže in Laosa ter neodvisnost in suverenost, enotnost in ozemeljsko nedotakljivost teh dveh držav, iz katerih bodo umaknili vse tuje čete. Notranja vprašanja Kambodže in Laosa pa bosta rešila naroda obeh držav j brez tujega vmešavanja. V osmi točki je rečeno, da bosta prekinitev in ponovna vzpostavitev miru v Vietnamu ustvarila pogoje za nove odnose med Severnim Vietnamom in ZDA. ZDA se obvezujejo, da bodo prispevale k ublažitvi vojnih ran in k rekonstrukciji Severnega Vietnama in vse Indokine. Končno deveta točka navaja, da bo sporazum stopil v veljavo na dan podpisa in da ga bodo vse zainteresirane strani striktno spoštovale. Po poročilih radia Hanoi in se-vemovietnamske delegacije v Parizu sta se obe strani dogovorili tudi o koledarju za vstop v veljavo sporazuma, ki pa je bil na ameriško zahtevo nekajkrat spremenjen Najprej so se na ameriški predlog dogovorili, da Dodo ZDA 18. oktobra prekinile bombardiranje Severnega Vietnama in zaminiranje njegovih pristanišč naslednjega dne bodd v Hanoiu sporazum parafirali, 26. oktobra pa bosta zunanja mi nistra obeh držav sporazum uradno podpisala v Parizu. Pozneje so Američani predlagali majhno odložitev: 21. okt. prekinitev bombardiranja, 22. parafiranje sporazuma in 30 podpis. Severni Vietnam je na to pristal, toda 20. oktobra so Američani spet predlagali odložitev: 23. okt. prekinitev bombardiranja, 31. pa podpis pogodbe. Tudi v ta predlog je Ha noi privolil z zahtevo, naj Američani ne predlagajo novih odlašanj. Tako je bil 22. oktobra spora zum dokončno izdelar ter bi ga morali podpisati zadnji dan meseca, ko naj bi tudi stopil v ve ljavo. Toda že naslednjega dne so Američani s pretvezo da so v Saigonu naleteli na težave, zahtevali nova pogajanja za rešitev i nekaterih vprašanj. Hanoi tokrat ni sprejel ameriške zahteve ter je sklenil, da objavi vsebino doseženega sporazuma Objava sporazuma je prišla povsem nepričakovano ter je seveda razburila Američane, ki so obtožili Hanoi, da je «kršil dogovore*. Sam Henry Kissinger pa je nekaj ur po objavi sporazuma, ko so se vode v IVashingtonu nekoliko pomirile, popolnoma potrdil vesti iz Hanoia in Pariza. Samo glede datuma 31. oktobra je Nixonov svetovalec dejal, da so Američani nanj samo načelno pristali, vendar da se niso formalno obvezali. Po Kissingerjevih besedah želijo ZDA samo novo srečanje s sevemoviet-namskimi pogajalci, ki bi trajalo tri ali štiri dni, na katerem naj bi pojasnili še nekatera vprašanja. Vsekakor pa je dejal, da je pre- pričan, da bodo lahko dosegli mirno rešitev «v nekaj tednih ali še prej*. Dopustil je celo možnevt, da bi dokončni in popolni sporazum dosegli že do 31. oktobra, kot zahteva Hanoi. Kot je jasno, je tudi današnja seja štiristranske konference o Vietnamu v Parizu potekala v znamenju presenetljivih vesti o doseženem sporazumu. Voditelj sevemovietnamske delegacije Xuan Thuy in zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binh sta pozvala Američane, naj spoštujejo doseženi sporazum ter naj ga podpišejo v določenem času, ameriški delegat Porter je spravil v žep govor, ki si ga je bil pripravil, ter se omejil na nekaj generičnih fraz, medtem ko je saigonski delegat govoril, kot da bi se nič ne zgodilo, ter ponovil obi čajne obtožbe in zahteve. Voditelj sevemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Tliuy po včerajšnji seji štiristranske konference. Sam Thuy je Izročil časnikarjem besedilo mirovnega sporazuma med VVashingtonom in Hanojem inMHnMMMMUHMHMHMMIHMMHMMHMMMHUlMHHfmHMHMHMUlHIHHMUMMHMmnHMMIHmilllllMIIMMIIMIIIIimmMmMMMIIimiMHMHHMHMHMMHMMHHlHIItMimMHIfHmMmHlUIHMMHMMHMMMMHIIMHMmMIII OB PRAZNOVANJU AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA Novi izbruhi šovinistične mržnje proti pravicam koroških Slovencev Pustošenje razdivjanih skrajnežev v okolici Škocjana in Pliberka - Odstranjeni na novo postavljeni dvojezični napisi in napad na orožnike, ki so prijeli dva skrajneža (Naš posebni dopis) CELOVEC, 26. — Avstrija je danes praznovala državni praznik — obletnico zasedanja avstrijskega zveznega parlamenta leta 1955, na katerem so sprejeli sklep o trajni nevtralnosti Avstrije. Avstrijski predsednik Franc Jonas je v svoji poslanici ob državnem prazniku poudaril, da ga Avstrija ne praznuje v spomin na herojske čase, ampak kot izraz ljudstva, ki želi živeti v miru. No, nacionalistični ekstremisti na Koroškem so dali praznovanju avstrijskega državnega praznika povsem drugačen pečat — pečat netolerantnosti in nacionalne mržnje proti slovenski manjšini. Do nove eskalacije gonje proti koroškim Slovencem je prišlo v noči od sobote na nedeljo v okolici Škocjana in Pliberka. Tu se je v poznih večernih urah razdivjala demonstracija, pri kateri je sodelovalo okrog 300 bolj ali manj pijanih udeležencev, ki so bili na Saigonski vojaki streljajo na partizane blizu Phu Chanka, 20 kilometrov od Saigona. Kot kaže, ne bo treba dolgo čakati, da bo orožje v Vietnamu končno utihnilo pohodu po južni Koroški z okrog 150 avtomobili. Skrajneži so najprej porušili dva na novo postavljena krajevna napisa v Zgornjih Žamanjih in v Grabalji vesi. Ob tej priložnosti je prišlo prvič tudi do posega varnostnih organov in spopadov med njimi in demonstranti. Ko so varnostni organi posredovali in prijeli dva od napadalcev na dvojezične napise, je množica fizično napadla orožnike — bilo jih je šest — pri čemer so nekateri od njih utrpeli udarce po glavi in brce v spodnji del telesa. Varnostni organi izjavljajo, da so se morali pred premočjo skrajnežev in zaradi njihove napadalnosti umakniti in izpustili tudi oba prijeta skrajneža, češ da ju je množica dobesedno iztrgala iz njihovih rok. To je bil prvi primer, odkar so se začeli napadi na dvojezične krajevne napise, da so varnostni organi posredovali, čeprav je tudi to pot njihovo posredovanje ostalo brez rezultata, saj niso aretirali nikogar. Kot poroča glasilo socialistične stranke cKarntner Ta-geszeitung* je pri akcijah proti dvojezičnim krajevnim napisom o-sebno sodeloval tudi župan v Škocjanu izvoljen na socialistični listi Vitus Jesse, ki je že v preteklosti in sedaj ponovno pokazal svoje odklonilno stališče do zakona o dvojezičnih krajevnih napisih. O akcijah v škocjanski občini so skrajneži na svoji divjaški vožnji po Koroški odstranili še nekaj drugih krajevnih napisov v celovškem in beljaškem okraju. Sinočnje divjanje nacionalističnih skrajnežev še proti tistim nekaj dvojezičnim napisom, ki so jih oblasti ponovno postavile po pogromu ob obletnici plebiscita, kaže, da imamo na Koroškem dejansko opraviti z dogodki in ozračjem proti manjšini, ki v določeni meri celo presega dogodke iz leta 1938, kot je včeraj na zasedanju koroškega deželnega zbora poudaril edini slovenski predstavnik v koroškem deželnem parlamentu po- RIM, 26. — Pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev so se zaradi nepopustljivosti delodajalcev razbila, V skupnem komunikeju treh sindikalnih organizacij je rečeno, da so delavci povsem nezadovoljni z zadržanjem predstavnikov Confindustrie, ki so zavrnili skoraj 70 odst. delavskih zahtev. Sprejeli so le nekaj zahtev za povišanje mezd, pogojili pa so vsako nadaljnje pogajanje o zahtevni platformi z zahtevo, da sindikalni BEOGRAD, 26. — Včeraj je bilo predstavniki sprejmejo nekatere sporočeno, da je CK ZK Srbije na omejitve v pogajanjih za notranje seji v soboto, 21. t.m. sprejel ostav pogodbe posameznih podjetij, Inko Marka Nikez ča na položaj pred d"strijci so posredno zahtevali tu-'sednika CK ZK Srbije in Latinke di reformo in ponovno preučitev Sprejeti ostavki Nikczica in Perovičeve Razbita pogajanja za obnovo pogodbe kovinarjev 7. novembra vsedržavna stavka proti nepopustljivosti delodajalcev statuta o delavskih pravicah ,še zlasti kar zadeva nesreče na delu ter bolezenske dopuste. Sindikalni komunike se zaključuje s proglasom vrste stavk, ki se bodo začele že prihodnji teden z dveurno stavko, med katero bodo zborovanja v tovarnah, na katerih bodo razpravljali o trenutnem stanju pogajanj. 7. novembra bo vsedržavna 4-urna stavka vseh kovinarjev, tako zasebnega kot javnega področja. Med 8. in 27. novembrom bodo kovinarji stavkali nadaljnjih 18 ur, po sporedu, ki ga bodo določile posamezne pokrajinske sin- vršni odbor kovinarskih delavcev, ki bo odločil na podlagi poteka pogajanja s predstavniki podjetij z državno udeležbo, ali se bodo stavk udeležili tudi delavci državnih kovinarskih podjetij. 27. novembra pa se bo izvršni odbor spet sestal in odločal o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja. Današnje srečanje med delodajalci in sindikalnimi predstavniki je trajalo tri ure. Ob koncu je vodja delegacije Confindustrie Valle dejal, da bi lahko zahteve delavcev razdelili v tri skupine: prva je popolnoma nesprejemljiva, vsaj z vi-dikalne organizacije in delavski sve- \ dika funkcionalnosti podjetij, dru-ti. 8. novembra se bo sestal iz- ' ga je sprejemljiva z nekaterimi po- pravki, tretjo, pa je rekel, da bi lahko sprejeli v celoti. Večina zahtev, najvažnejših, je v prvi skupini, ki s<> jo industrijci odločno zavrnili, zaradi česar so se pogajanja tudi razbila. Na sedežu Intersind pa so bila pogajanja med sindikalnimi predstavniki kovinarjev in predstavniki podjetij z državno udeležbo. Ta potekajo v glavnem zadovoljivo, čeprav slanec Hanzi Ogris. «Nihče nas ne more prepričati — je dejal Ogris — da akcije proti dvojezičnim krajevnim napisom niso naperjene proti koroškim Slovencem. Kdor je sam doživel protizakonite akcije odstranjevalcev napisov ta ve, da gre predvsem za zastrahovanje slovenskega prebivalstva in za izraziti teror. Parole kot: 'Ven s Čuši', 'Preko Karavank s svinjami’, 'Dol z izdajalci’ in druge so še zelo mile v primerjavi z grožnjami, ki so jim bili koroški Slovenci izpostavljeni v zadnjih dneh in so jim še vedno*. Ob vsem tem je toliko bolj grozljivo dejstvo, da je poslanec avstrijske ljudske stranke dr. Mayer-hofer v deželnem parlamentu ne-ženirano izjavil, da bi moral biti parlament ponosen na tfkšno reakcijo na dvojezične krajevne napise na Koroškem. Socialistična skupina koroškega deželnega zbora je že na včerajšnjem zasedanju odločno vztrajala na izpolnjevanju zakona o dvojezičnih krajevnih napisih in tudi odločno odklonila zahtevo po ugotavljanju manjšine, O tem pa je govoril včeraj v avstrijskem zveznem parlamentu tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreisky ko je odgovarjal na vprašanja svobodnjaškega poslanca dr. Scrinzija in poslanca ljudske stranke Suppana. Zvezni kancler je poudaril, da je cela zadeva zakonsko urejena, naravno pa bi bilo mogoče tudi pri tem kot pri vseh zakonih misliti na določene spremembe, če bi nastopili novi momenti in nove izkušnje, toda te nove izkušnje še niso dokončne. Avstrijski časopisi tolmačijo izjavo zveznega kanclerja različno. Medtem ko socialistična glasila med njimi «Karntner Tageszeitung* poudarjajo, da je vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov rešeno, pa nekateri drugi časopisi smatrajo, da pomeni izjava zveznega kanclerja določeno pripravljenost, da bi bila novelizacija sedanjega zakona o dvojezičnih krajevnih napisih možna. Z. ZORKO iiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiimtiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiitiifiiMiiiiiiiM TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ Zvezni izvršni svet za koroške Slovence Posredovanje pri avstrijski vladi in obsodba šovinistične in nacistične gonje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve so se danes po daljšem presledku ponovno pričele redne četrtkove tiskovne konference. Uradni zastopnik zveznega izvršnega sveta Milan Zupan je na današnji konferenci na vprašanje novinarjev izjavil, da bo zvezni izvršni svet vztrajal pri avstrijski vladi, da upošteva ne samo^ člen 7 državne pogodbe, temveč tudi druga njena dotočila, ki nedvoumno ščitijo pravice manjšin v Avstriji. Zvezni izvršni svet je izrazil prepričanje, da bo avstrijska vlada izvajala ukrepe za zaščito manjšin hitrejše in odločnejše. Zupan je prav tako dejal, da je jugoslovanska vlada zahtevala od vlade ZDA, da sprejme odtočne ukrepe za kaznovanje krivcev za nedavne izgrede ustašev v New Yorku in za preprečevanje in onemogočanje protijugoslovanskega de tovanja v ZDA. Na vprašanje o sedanjem položaju na Koroškem je Zupan dejal med drugim: Mi smo stvarno presenečeni, da je prišlo do ostre protislovenske in protijugoslovanske bo do podpisa pogodbe treba pre- gonje v sosedni in prijateljski de-mostiti vrsto težav. Eden od sindii- želj Qre očitno za organizirano kalnih predstavnikov .je dejal, da akcijo desničarskih šovinističnih in bo zelo verjetno potrebno zaostri nacionalističnih sil na Koroškem, vi izvajanje predpisov o dvojezičnih napisih v 205 krajih na Koroškem. Do te gonje je lahko prišlo, ker Avstrija v prvih povojnih letih po sklenitvi državne pogodbe ni takoj izpolnila svojih obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine. To je okrepilo mišljenje, da se reševanje problema lahko odlaga v nedogled, kar je vplivalo na zaostritev nasilja desničarskih in šovinističnih krogov v Avstriji. Sedanji dogodki na Koroškem so najboljše potrdilo takega razvoja, ki ga avstrijska vlada lahko premaga s tem, da popolnoma izpolni svoje obveznosti člena 7 državne pogodbe, to je, da zagotovi pogoje za izvajanje pravic, ki pripadajo manjšinam. Zagotovitev pogojev, da slovenska in hrvaška manjšina lahko uveljavita svoje pravice, ki jih jima jam/ či državna pogodba in katere podpisnica je tudi Jugoslavija, ni samo stvar dobre volje avstrijske vlade, temveč je to mednarodna obveznost jasno določena z avstrijsko državno pogodbo. Zvezni izvršni svet je spremljal dosedanje ukrepe avstrijske vlade v prid manjšin toda pričakuje, da bo izvajanje teh ukrepov hitrejše in odločnejše, ker to zahtevajo ne sama interesi manjšin temveč tudi interesi dobrososednega in prijati sindikalno borbo, da bi premo- ki z vsemi sredstvi skušajo pre-. teljskega sodelovanja med Jugosla-stili sedanji zastoj v pogajanjih, i prečiti avstrijski vladi, da zagoto-1 vijo in Avstrijo. B. B. PREDVOLILNA KAMPANJA NEKOLIKO V ZATIŠJU Tridnevno študijsko zborovanje PRI na aktualno temo «Tržaški vozel» Tajnik komunistične mladine Poli o pomanjkljivostih šolstva ■ Danes predava sen. Secchia o neo/ašizmu Republikanci so sinoči pričeli volilno kampanjo z originalno pobudo — s tridnevnim dokaj napornim študijskim zasedanjem z zgovornim naslovom «Tržaški vozel*. Zasedanje je odprl poslanec Boggi, ki je obravnaval predvsem splošna vprašanja odnosa med političnimi predstavniki in stvarnimi potrebami družbenega razvoja. Poslanec je mnenja, da gre predvsem za vprašanje kulturne o-sveščenosti. Glede tržaških vprašanj pa je podčrtal, da je treba prenehati s poskusi, da se državo pretvori v socialni zavod ter da so rešitve samo v iskanju novega in zlasti v iskanju resnično širokega tržaškega zaledja, ko se je treba odločiti, da Trst nima resne perspektive v industrijskem temveč v pomorskem in pristaniškem razvoju. Poslanec je v tej zvezi podčrtal, da ne gre za ta ali oni prispevek temveč za splošne smernice razvoja in torej ne za jokav odnos do Rima temveč za vključevanje v širši načrtovani gospodarski razvoj celotne države. V obsežni in mestoma dokaj polemični razpravi sta bili včeraj širše obdelani dve vprašanji, ki sta bili na dnevnem redu in to predvsem povojni gospodarski razvoj Trsta in pomanjkljivosti tržaškega političnega vodstva. O tržaškem gospodarskem razvoju je podal zelo podrobno poročilo tajnik PRI Fabio Mauro, ki je zaključil, da so se rešitve vedno iskale ločeno, brez medsebojne povezave, vedno se je dajalo samo koščke in pri tem se je pozabilo na faktor čas. Kot primer je bila navedena gradnja pomola VII, ki bo morda opremljen za kontejnerski promet, toda i-stočasno niso zgrajene ustrezne cestne in okrepljene železniške zveze. Sergio Paccor je obravnaval sestav tržaškega apolitičnega razreda* in u-gotovil, da se je zbral po čudnih kriterijih, ko gre po večini za javne upravitelje, ki so istočasno tudi u-službenci lokalnih ustanov in torej za one, ki nadzirajo samega sebe. Zaradi tega ni prave povezave z gospodarskimi in kulturnimi krogi, in iščejo začasne rešitve v korist ozkih kategorij ezulov in predvsem upravnega aparata in na tak način tudi opravičilo za svoj lastni obstoj. Kot primer je navedel uslužbence ACE GAT, kjer je kar 30-40% zaposlenih vpisanih v stranke, ko je znano, da ta delež običajno doseže 1%. Vse to ima, po njegovih izvajanjih, pogosto za posledico, da stranke pogojujejo majhne skupinice, ki jim gre samo za oblast. V razpravo so nato posegli še Paolo Tassi, Paschi, Gargano in Rossi. Danes se bo zasedanje nadaljevalo, ko bodo na dnevnem redu konkretni predlogi za gospodarski napredek Trsta Madonnina 19 senator Pietro Secchia na temo «Fašizem in neofašizem 1922-1972». Sledila bo debata. 11. novembra in ko bodo obravnavali tudi vprašanja kulture. Za tržaško federacijo KP1 je včeraj govoril pri Sv. Jakobu tajnik komunistične mladine Ugo Poli o resnih pomanjkljivostih šolstva, ko vlada. in v okviru svojih pristojnosti niti občina, niso bile sposobne zagotoviti niti najosnovnejših potreb, kot so šolski prostori, zadostno število šolnikov, didaktična oprema in podobno. Poli je kritiziral občinski odbor, da ni poskrbel za brezplačne knjige in za brezplačni prevoz učencev, kot so to naredile demokratične občinske uprave v Miljah, Dolini in v Zgoniku. Danes bo za krožek »Che Guevara* govoril ob 20. uri v prostorih v Ul. IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Uradna otvoritev repentabrske šole V zvezi z našim včerajšnjim kratkim sporočilom, da bo v soboto, 11. novembra, svečano poimenovanje nove repentabrske šole po Alojzu Gradniku, nam je didaktični ravnatelj z Opčin pojasnil, da bo omenjenega dne uradna otvoritev šole, ne pa poimenovanje. V nedeljo spominska svečanost na kontovelskem pokopališču ''■ j v- VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Dodatnih 200 milijonov lir za zakon o ljudskih in cenenih stanovanjih Danes bodo izglasovali zakon, o katerem se je včeraj začela razprava - Razpravljali bodo tudi o vojaških služnostih v deželi Včerajšnjo sejo deželnega sveta so posvetili izključno razpravi o zakonskem predlogu, po katerem bodo vnesli spremembe in ponovno finansirali postavke deželnega zakona štev. 27 od decembra 1967. Zakon štev. 27 je osnovni deželni zakon, po katerem dodeljujejo posojila in podpore za gradnjo in nakup ljudskih in cenenih stanovanj in je skupno z državnim zakonom o stanovanjski reformi* iz lanskega oktobra, glavno zakonodajno sredstvo, katerega se poslužujejo tako zasebniki kot stanovanjske zadruge. če bo deželni svet odobril predložene spremembe — in kaže, da jih bo, saj je komisija odobrila predlog odbora ob samem vzdržanju svetovalcev KPI — se bo prispevek dežele povečal za nadaljnjih 200 milijonov lir letno do leta 1991. Novo vsoto, ki bo na ta način na razpolago, bodo izkoristili predvsem za povečanje prispev. kov na obresti za izposojeni kapital (do 6 točk za zasebnike, kateri bodo morali izplačati preostale 3 odstotke in do 7 točk za zadruge, ki bodo morale dopolniti ostala 2 odstotka). Tudi s tem zakonom bo ostala neizpre-menjena najvišja skupna vsota osebnih dohodkov družine, ki se bo vselila v stanovanje, ki ne bo smela presegati 3 milijonov lir letno. Prav tako neizpremenjena bo ostala največ ........umu,...m............................................. SREČANJE VSEH ANTIFAŠISTIČNIH ODBOROV TRŽAŠKE POKRAJINE Tržaški demokrati zahtevajo prepoved fašističnega pohoda S seje so poslali brzojavke prefektu, predsedniku deželnega odbora, predsedniku pokrajine, županu in notranjemu ministru Rumorju - V brzojavki zahtevajo, naj jih predstavniki oblasti takoj sprejmejo na razgovor Včeraj so se sestali v Trstu pred- I včlanjeni v "nsko skupino MSI Trsta. Nabrežine, Milj, Zgonika, Proseka, Opčin in Doline, ki so obsodili zločinske atentate na delavske vlake v Italiji ter označili jasno fašistično obeležje teh atentatov. Tudi v naši deželi, pravijo predstavniki protifašističnih odborov, smo bili priča mnogim primerom teroristične dejavnosti črne mreže. Zadnja provokacija, ki jo pripravljajo fašisti .je * pohod na Trst* ob 50. obletnici fašističnega pohoda na Rim. Prireja ga zloglasna organizacija »prijateljev oboroženih sil*. S tem v zvezi so predstavniki o-menjenih antifašističnih odborov naslovili brzojavke vladnemu komisarju za Furlanijo . Julijsko krajino in tržaškemu prefektu dr. Ab-bresci, predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju, pokrajinskemu predsedniku dr. Zanettiju, tržaškemu županu inž. Spacdniju ter notranjemu ministru posl. Rumorju. V brzojavki zahtevajo predstavniki tržaških protifašističnih organizacij nujen razgovor z odgovornimi zastopniki oblasti ter zahtevajo takojšnjo prepoved «pohoda». ki bi utegnil izzvati hude incidente, saj je *Trst mesto, ki je odlikovano z zlato kolaino za zasluge v odporniškem boju. Brzojavke So podpisali v imenu odborov prof. Margherita Hack, dr. Drago Legiša, dr. Jan Godnič, Kapun, Čebulec, Robba in Dušan Lo-vriha. stavniki protifašističnih odborov iz |in tudi nek_‘ndfželni Poročilo-prijava meščanov proti fašističnim razgrajačem Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju je sporočil, da je skupina meščanov predložila sodnim organom poročilo - prijavo o dogodkih, ki so se pripetili v mestnem središču 25. julija letos. Skupina znanih fašističnih pretepačev raznih navadnih kriminalcev, ki so stranke, pravi v poročilu, so koristili protimilitaristično zborovanje radikalne stranke da so priredili nedopustno izzivanje in očitno apologijo fašizma. Kakih 40 ljudi je prikorakalo na Trg Goldoni z zastavo z runskim križem na čelu, skušali so napasti protimilitariste, jih obmetavali z jajci, vzklikali fašizmu in grozili naprednim organizacijam, pozdravljali so z iztegnjeno roko, za dalj časa so prekinili promet v tem mestnem središču in nadlegovali mimoidoče. Tržaški protifašistični odbor se popolnoma strinja z zasebno pobudo skupine meščanov in ogorčeno protestira proti dejstvu da se taka fašistična dejanja lahko dogajajo v našem mestu, ne da bi oblasti odločno posegle. Obenem izraža željo, da bi sodne oblasti takoj in strogo nastopile, proti fašističnim izzivanjem. Potrjena registracija potresnega sunka Tržaški geofizikalni zavod je u-radno potrdil, da je v sredo ponoči ob 22.56’8” po srednjem času centralne Evrope zabeležil močan potresni sunek v oddaljenosti 240 km v smeri jug - zahod od seizmološke postaje v jami pri Briščikih. Po ugotovitvah je bil epicenter potresa v Apeninih Toskane in Ro-magne. Njegova moč je znašala 4,9 stopnje Richterjeve lestvice. Žeparji v filobusu Včeraj proti večeru se je 58-letni Giovanni Cini iz Ul. Valerio 98 zglasil na osrednjem komisariatu javne varnosti in povedal, da so mu zjutraj neznani žeparji izmaknili na nekem Acegatovem trolejbusu denarnico s 325.000 lirami ter z osebnimi dokumenti. Okradenec je še pojašnil. da je zamudo pri prijavi tatvine treba pripisati dejstvu, da se je izginitve denarnice zavedel šele kasno popoldne. ja dovoljena površina stanovanja, ki ne sme presegati 110 kvadratnih metrov, razen če šteje družina nad 7 članov. V tem primeru se površina lahko poveča za 16 kv. m za vsakega nadaljnjega člana. V razpravo o zakonskem predlogu je poseglo šest svetovalcev in poročevalec zakona demokristjan Rigutto. Prvi se je oglasil liberalec Trauner, ki je dejal, da se strinja z vsemi pobudami, ki lahko poživijp in povečalo število ljudskih gradenj, še zlasti pa, če so to pobude javnih ustanov. Najavil je, da bo glasoval za zakon, čeprav si nadeja še nadaljnjih in bolj učinkovitih u-krepov. Komunist De Cecco je kritiziral zakon štev. 27, ki ni dovolj prožen, da bi kril vse potrebe in ki postavlja vse preveč birokratskih težav za pridobitev posojila Svetovalec Colautti (KD) je sicer priznal, da nova pobuda deželne up-ave nima širokega obsega, da pa je pomembna, ker se usklaja s splošno politiko o pravici do stanovanja in ker izpopolnjuje državni zakon o stanovanjski reformi. Za njim sta se oglasila svetovalka Furlanskega gibanja Puppi-ni, ki je govorila predvsem o potrebah revnejših' in srednjih slojev, in misovec Morelli, ki je dejal, da bo njegova skupina vseeno glasovala za zakonski predlog. Zadnji je spregovoril svetovalec KPI Bosari, ki je orisal predvsem vprašanja zemljiške špekulacije in previsoke obresti ter težave, v katere zahajajo srednji in nižji sloji pri nakupu stanovanja. Treba je podpirati zadruge in uveljavljati zakon o stanovanjski reformi, je dejal svetovalec Bosari. Po splošni razpravi je spregovoril pcročevalec Rigutto, ki je naglasil, da je deželna uprava storila že veliko na tem področju, preučila je že skoro 6.000 prošenj od 7.200, ki jih je prejela. Težave v ljudskem gradbeništvu, ki jih ni mogoče zanikati, bodo lahko premostili samo s popolnim uveljavljanjem vseh obstoječih zakonov. Danes dopoldne se bo svet sestal ob 9. uri, to je pol ure prej kot običajno, ker je dnevni red izredno zahteven in se torej tudi napoveduje zelo dolga seja. Svetovalci bodo najprej izglasovali zakon, o katerem so razpravljali včeraj, zatem bo predsednik odbora Berzanti podal izjavo o vojaških služnostih, nakar se bodo izrekli o tem vprašanju svetovalci vseh političnih skupin. Sledilo bo glasovanje. vih bolezni: škrlatinka 1, norice 4, oslovski kašelj 2, šen 5, srbečica 15 (3 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 11 (2 izven občine). • Otvoritvena svečanost občinskega pomorskega muzeja v Ul. Čampo Mar-zio 5 bo v torek, 31. t. m. ob 19. uri. Saša Rudolf o Koroški KrozeK absolventov trgovske akademije je sinoči priredil v kulturnem domu predavanje časnikarja Saše Rudolfa o nedavnih dogodkih na Koroškem in dejavnosti nacistov na tem področju sploh. Rudolf je najprej v kratkih obrisih podal sliko nacizma na Koroškem, ki je v svoji sredi vzgojil zločince kot so bili Tržačanom znana Lerch in Globočnik. nato pa opisal vztrajno rovarjenje šovinističnih sil proti u-resničevanju načel avstrijske državne pogodbe, ki zadevajo pravice slovenskega življa. Ta dejavnost je dosegla svoj vrhunec ko je Hei-matdienstu vred leti uspelo izpeljati akcijo proti dvojezičnim šo-ko nasilno odstra- Zveza partizanov na Kontovelu bo v nedeljo popoldne počastila s posebno proslavo 25. obletnico odkritja vaškega spomenika padlim na domačem pokopališču. Za to priložnost so domačini spomenik popravili in obnovili, predvsem pa so obnovili spominsko ploščo na njem, na kateri so izpisana imena padlih in umrlih v NOB. K dosedanjim imenom so dodali še nekatera druga, ki jih na stari plošči ni bilo. Vseh imen na plošči je poslej 30. Svečanost se bo začela z zbiranjem na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu ob 14.30. od koder se bodo udeleženci podali v sprevodu k pokopališču. Pri spomeniku bodo spominski govori in recitacije, pel bo zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, žalostinke pa bo igrala proseška godba. V sprevodu bodo tudi dekleta v narodnih nošah. Vabimo vse bivše. borce, aktiviste in druge terenske delavce, vse prebivalstvo Kontovela Proseka in drugih vasi ter iz mesta, zlasti pa mladine, da se v čimvečjem številu udeležijo te spominske svečanosti, ki naj potrdi našo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja. Sabotaža v GMT Vidno ogorčenje je med delavci tovarne GMT v Boljuncu vzbudila vest da so odkrili te dni sabotažo v podjetju. Neznanci so namreč nasuli skoraj kilogram peska v neke občutljive naprave, kar bi utegnilo povzročiti veliko škodo. Delavski svet, ki se je sestal na izredni seji, je zahteval, naj se stvar razčisti in izsledijo krivci. Take metode so vsekakor tuje delavskemu gibanju. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 L.UIG1 PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena DEMETRIJ CEJ režija MARIO URŠIČ Danes, 27. oktobra ob 17. uri (ABONMA RED I) PRODAJA VSTOPNIC OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE DRAMSKEGA GLEDALIŠČA «GAVELLA» IZ ZAGREBA MIROSLAV KRLEŽA KRALJEVO kostumi: DIANA BOUREK scena: ZLATKO BOUREK režija: DINO RADOJEVIČ V soboto, 28. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 29. t m. ob 16. uri ABONENTI OBEH STALNIH GLEDALIŠČ IMAJO 50 % POPUSTA. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Tudi letos teden boja proti raku NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Tržaški odsek Italijanske zveze za boj proti rakastim obolenjem sporoča, da se bo dne 29. oktobra začel običajni teden za boj proti raku. V proglasu, ki ga je zveza naslovila na tržaško občinstvo in ki ga je podpisal predsednik dr. L. Fogher, se naglasa, da so vsi sloji prebivalstva v našem mestu že v preteklosti pokazali občutno privrženost temu boju in tudi gmotno podprli prizadevanja tržaškega Središča za rakasta obolenja in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s to socialno in danes žal tako razširjeno boleznijo. Proglas se zaključuje s pozivom, naj bi tržaško občinstvo tudi v letošnjem tednu za boj proti raku izkazalo zvezi svoje razumevanje in podprlo njegove pobude. • Danes ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto, pol ure kasneje pa na sedežu v Ul. Ron-chetto 77 rajonska konzulta za Skedenj - Čarbolo. noči sestal pod predsedstvom žu pana ing Spaccinija da bi razpravljal o nekaterih merečih vprašanjih iz tržaškega javnega življenja. Med drugim so odborniki razpravljali o skorajšnjem prevzemu 7 avtobusnih prog, ki jih je doslej upravljala družba SAP in ki bodo od ponedeljka dalje obratovale v neposredni režiji mestnega podjetja Acegat. S tem se bo položaj na teh progah, ki je bil že dalj časa precej neurejen, kar so občutili zlasti delavci in dijaki iz tržaške okolice, končno normaliziral Občinski odbor je nadalje sprejel predlog o novi ureditvi poslova nja pokritega bazena «B. Bianchi*. Bazen bo ponovno dostopen 6. novembra in bo med drugim eno uro na dar, rezerviran za plavalno šolo, ki deluje v sklopu tukajšnje u-stanove za slepce, enkrat na te- Zasedanje «Evropa in Balkan» Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 16. do 22. oktobra t. 1. zabeležil naslednje primere nalezlji- PRVIC NA PRAZNIK SV. JUSTA Nova Mihec in Jakec bosta ponovno oznanjala poldne S ponedeljkom preide sedem avtobusnih prog podjetja SAP pod upravo Acegata Tržaški občinski odoor se je si- den pa bo namenjen otrokom ob- lam, danes pa. njujejo dvojezične napise pred slo- , venskimi naselji. Rudolf je o dneh terorja na Koroškem podal osebno doživeto pričevanje. S sicer strogo dokumentarnimi podatki je ustvaril jasno sliko vzdušja, ki danes prevladuje v teh krajih, kjer se ljudje ne upajo zvečer zdoma v strahu pred fizičnimi napadi podivjane in pijane nacistične drhali, do katere se avstrijska policija vede povsem brezbrižno Rudolf je tem dogodkom dal še politično obeležje, ko je izrekel mnenje, da gre — poleg poskusa ustvarjanja napetosti med sosednima državama — tudi za nastop konservativnih sil (OVP in nacistov) proti socialističnima vladama p Celovcu in na Dunaju. To je verjetno razlog tudi za oklevanje in strah, ki ga kažejo koroške deželne oblasti, saj jih nacisti prav tako pogojujejo. Ob zaključku je Rudolf izrazil upanje, da bo pravična stvar koroških Slovencev katerim je izrekla solidarnost vsa slovenska javnost v domovini in pri nas, doživela končno zmago nad mračnjaštvom, saj je to ne samo narodni interes te manjšine, temveč miru in varnosti v Evropi sploh. Po zanimivem predavanju se je razvila debata v katero je poseglo nekaj izmed žal redkih udeležencev predavanja. Prepričani smo, da bi zaslužilo vsekakor drugačen obisk. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, PD »VALENTIN VODNIK* iz Doline in PD «FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca priredijo v ponedeljek, 30. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VEČER SOLIDARNOSTI S KOROŠKIMI SLOVENCI Spored: — govori — nastop moškega pevskega zbora Valentin Vodnik in mešanega pevskega zbora France Prešeren in recitatorjev. Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Gledališča VERDI Medtem ko se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic za reda A in D, lahko od danes dalje Pre; vzemajo svoje izkaznice tudi abonenti za red B. TEATRO STABILE Ravnateljstvo Teatra Stabile sporoča, da bosta v nedeljo dve predstavi, popoldanska ob 16.30 in večerna ob 21. uri. Na sporedu v gledališču Ros-setti bo prva abonmajska uprizoritev igre Carpinterija in Faragune «Noi delle vecchie province — maldobr'' di terra e di mare*. Vodstvo gledališča priporoča ato-nentom reda A, da si pravočasno rezervirajo mesta in da ne čakajo na zadnje predstave. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje Jutri, 28. t. m. ob 20. uri na KOZINI V nedeljo, 29. t. m. ob 19. uri v DIVAČI N. Barrash - C. Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Prevedel: DUŠAN TOMSE Scena: IVAN VERČ Režija: SERGEJ VERČ Prosvetno društvo IVAN GRBEC škedenj priredi jutri, 28. t. m., ob 19. uri ob odprtju novega, športu namenjenega prostora TEKMO V NAMIZNEM TENISU pri kateri nastopijo slovenski vrhunski tekmovalci. Vabljeni! V NEDELJO, 29. OKTOBRA 1972: Kastanjada Vabljeni k Sv. Primožu (Sv. Križ), kjer bomo pekli kostanje od 14. ure dalje. činskih rekreatorijev. Na področju javnih del je občinski odbor sprejel sklep, da se vrt pri šoli «Fra-telli Visintini* spremeni v otroško zabavišče, za kar bodo potrošili 8,5 milijona lir. Občina bo nadalje izdala 10 milijonov lir za gradnjo novega stopnišča s Trga Tra i Rivi v Rojanu do rekreatorija nad trgom. Odbor je vzel na znanje da bosta nova bronasta kipa Mihca in Jakca prispela iz Verone v soboto dopoldne Kipa bosta na ogled občinstvu na Trgu Unitš, hkrati s starima kipoma, do 2 t ovembra, ko ju bodo namestili poleg ure na stolpu občinske palače. Mihec in Jakec bosta prvič udarila s kladivom na zvon na praznik sv. Justa (3. novembra) in sicer ob 12. uri. V umetnostni galeriji v občinski palači bodo istočasno odprli razstavo dokumentov, ki zadevajo »življenjepis* teh dveh priljubljenih kipov, prave znamenitosti tržaškega mesta. Včeraj-danes V prostorih Hotela de la Ville se je včeraj popoldne začelo dvodnevno zasedanje z naslovom »Ev ropa ir. Balkan*, ki ga organizirajo Institut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE, Institut za mednarodne zadeve AIA in Institut Atlantique iz Pariza. Zasedanja se udeležuje skupina stro- kovnjakov. časnikarjev in predstavnikov diplomatskih krogov iz Italije in tujine. Razprava zajema vprašanja, ki zadevajo odnose med zahodno Evropo in balkanskimi deželami ter politične aspekte tega vprašanja. Na sporedu je tudi raz prava o gospodarskih odnosih med posameznimi državami na Balkan- skem polotoku. Naša slika prikazuje udeležence posvetovanja, katere je v imenu ISDEE pozdravil predsednik prof. C. Calzolari. Zaseda nje, ki se odvija za zaprtimi vrati, se bo nadaljevalo danes, in sicer tudi z nastopom nekaterih strokovnjakov iz Jugoslavije O poteku za sedanja bomo še poročali. Danes, PETEK, 27. oktobra ANTONIJA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 12.20 Jutri, SOBOTA, 28. oktobra SIMEON Vreme včeraj: naj višja temperatura 15.1 stopinje, najnižja 12,9, ob 19. uri 14,5, zračni tlak 1023,9, stanoviten vlaga 84-odstotna, brez vetra, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 15 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE i Dne 26. oktobra se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 74-letni Mauro Pesaro, 81-letna Maria Illin por. Puppis, 82- letna Maria Paulovez vd. Lubrani, 86-letna Erminia Rimarsky vd. Gia-comini, 86-letna Maria Montina vd. Krečič, 58-letni Virgilio Turrini, 69- letni Vittorio Scaramella, 84-letna Or-sola Starz, 60-letni Umberto Berlot, 61-letni Luigi Righetti, 77-letna Anna Dunai vd. Del Ross, 70-letni Rodolfo Cossutta, 88-letna Maria Iacomin vd. Zugna, 79-letna Wilma Ancich, 75 letni Pietro Ulcigrai, 62-letni Ago-stino Macchini in 3 dni star Marco Clarich. Razna obvestila Jutri, 28. oktobra, ob 19.10, bo radio Trst A oddajal reportažo o preteklem in današnjem življenju in delu župnije na Pesku. Oddajo z naslovom POD FARNIM ZVONOM ŽUPNE CERKVE NA PESKU bodo ponovili tudi v soboto, 4. novembra, v opoldanskem času v rubriki Poslušajmo spet, ki se prične ob 11.35. Župnija Pesek - Gročana ima bogato zgodovino in je zato še danes s tega vidika ena najzanimivejših župnij na Tržaškem. Jutri ob 19. uri bo v Slovenskem kulturnem klubu v Ulici Donizetti prof. Vinko Beličič predstavil in kritično prikazal novo knjigo teoloških meditacij prof. Alojza Rebule »Smer Nova zemlja*. Sledila bo v prisotnosti avtorja diskusija. MLADINSKI KROŽEK — TRST vabi jutri, 28. t. m. ob 19.30 v slovenski Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72. Nastopil bo priznani violinist ČRTOMIR SIŠKOVIC ob spremljavi pianistke MOJCE SIŠKOVIC Sledi ples. Disc-jockey: Adrijan Obersnel. Vabljeni! PRIPRAVLJALNI ODBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA vabi vse pevce in ljubitelje partizanske in narodne pesmi, da se polnoštevilno udeležijo prve pevske vaje, ki bo danes, 27. oktobra, ob 21. uri v Bazoviškem domu v Bazovici. Pripravljalni odbor sporoča, da bodo pevske vaje enkrat tedensko in bomo na prvem srečanju soglasno sprejeli umik in dan za naslednje vaje. Pripravljalni odbor Zveza partizanov - Kontovel priredi v nedeljo, 29. oktobra ob W,30 na Kontovelu PROSLAVO OB 25. OBLETNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM BORCEM Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, pro-seške godbe in recitatorjev. Zbirališče v društveni gostilni na Kontovelu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Godina, šentjakobski trg 1; Grigo-lon. Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unito 4; Al S. Lorenzo Ul. Soncini 179 (škedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Kossetti Emili, Ul. Combi 19: Al Sa-maritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. Kino Nazionale 16.00 «Dio in cielo... Ari-zona in terra*. Peter Lee Lavvrence-Barvni film. Fenice 15.30 «Lo scopone scientifico*-Alberto Sordi, Silvana Mangano, Jo seph Cotten, Bette Davis. Barvni film. Eden 16.00-22.20 »Metti lo diavolo tuo ne lo mio infemo*. Barvni fil**1-Prepovedano mladini pod 18. leto®- Grattacielo 16.00—22.20 »Non si sevia3 un Paperino*. Barvni film. Flor hiša Bolkan, Barbara Bouchet. Prepo vedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Sbatti il mostro j? prima pagina*. Gian Maria Volontč Fabio Garriba, Jacques Herlin. Barvni film. Ritz 15.30 «Verena la contessa nuda>-Uršula Blauth. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Si puo fare amigo*. Bi» Spencer. Barvni film. Impero 16.30 «Delitto al cireolo d® tennis*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.45 «Cabaret». Liza Mi® nelli. Barvni film. Capitol 16.30 «Gli ordini sono ordini’-Monica Vitti, C. Auger, C. Pa^: Barvni film. Prepovedano mladi® pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 »Violenza čarna le per una vergine*. Barvni fU®1 Prepovedano mladini pod 18. leto®- Moderno 16.30 «7 eroiche carogne* Guy Madison, Raffaella Carra. Barvni film. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Boccaccio». Montesano, S. Koščina. Barvni fU®' Prepovedano mladini pod 18. leto®- Abbazia 16.00 «1 magnifici 3». Ugo 1° gnazzi, Raimondo Vianello, Waket Chiari. Barvni film. Ideale 16.00 »I vendicatori dell'Av‘ Maria*. Tony Kendall in Helen P®' ker. Barvni film. Astra 16.30 «Duffy, il re del dopP‘° gioco*. James Cobum in James M® son. Barvni film. Razstave V Tržaški knjigarni razstava nag18' jenih del ria slikarskem ex tempori v Trnovci, ki ga je organizirala Kas®- V Kulturnem domu je razstava d® »Grupe U». • * • V galeriji Cartesius je razstava d^ slikarja Enrica Riccija. Razstava B* odprta do 3. novembra. * * * V koprski galeriji Loža na Titovo® trgu 4 razstava umetniške fotografu slov. fotografa Jožeta Kološe. stava, ki bo odprta do 20. novem®® bo dostopna občinstvu sleherni d<* od 9. do 13. ure ter od 17. do 19. uri Ob nedeljah popoldne zaprto. Na Trgu papeža Janeza XIII- s 6 na sedežu sindikata CCdL je r8? stava del slikarja Uga Vičiča. B8* stava bo odprta do 1. novembra * * * V galeriji «Russo» v Pasaži som razstavlja tržaški slikar R°“e Fagaael. Njegova razstava bo traj8 do 31. oktobra. * * • V občinski galeriji razstavlja ti^8 ški likovnik Stracca, ki je pripr8' f za to razstavo kakih trideset oli prvenstveno pokrajinsko motiviko- Izleti SPDT vabi udeležence Izleta na f horje, da čimprej poravnajo vpis®.e in dvignejo program izleta. Ker J. še nekaj razpoložljivih mest se sovanje nadaljuje. Za otroke in dti8* je cena polovična. PD »Slavko Škamperle* priredi dnevni izlet 4. novembra v LogarS* dolino. ^ Za vpis telefonirati na št. ^ od 9.30 do 13. in od 17. do 20. «rt Mali oglasi DRUŠTVENA PRODAJALNA na ^ cinah išče trgovskega pomočnik* ^ pomočnico. Zglasiti se osebno v .| pinski ul. 85 ali po telefonu na 211054. Prispevki V počastitev spomina pok. Klanjščka daruje Silvester Rau®®jj Veto 5000 lir za šolo - spomenik ® v Cerknem. _ ^ Namesto cvetja na grob pok. ^ Starc daruje družina Habe L®®® za Dijaško matico. . pr Sporočamo žalostno vest, da J* L m. preminila naša Urška Starc j, ji Pogreb bo danes, 27. t. m. ( , uri iz mrtvašnice glavne bolni®1’ Žalujoči: nečaka Kazim^iJ Srečko ter drugi sorotk*^ Trst. 27. oktobra 1972 GORIŠKI DNEVNIK ZA UGOTOVITEV DEJANSKIH ODGOVORNOSTI STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE Stališča in pojasnila glede dodelitve Trš°vi"a in i1nduls.tri!a na Goriškem stolice za italijanščino na ki. liceju " ,ed"# H otea'"n . dodelitve stolice za itali- janščino na slovenski klasični gim-diskriminacija na škodo prof. Kacinovi ter zakulisne mahi-dokazujejo, kako na jvisjih pristojnih mestih še o-aiovazujejo slovensko šolstvo v Ne gre za večjo ali manjšo .m,Uo do ene ali druge osebe, “™Pak za pravičnost ter koristi sionske šole in šolnikov. Zato smo sjfd^aii ®. stavki profesorjev na kla-bceju, objavili podpisane rotestne izjave in pismeno vpraša-_r,,d°s'anca Albina Škerka ministric za javno vzgojo . ^ Mdeva čimbolj razčisti in 0VIJ0 krivde, objavljamo odgo-staviH03 ..^Pr^anja, ki smo jih po-;nf„ d vjsjemu deželnemu šolskemu nat5« ”tu prof- Angiolettiju, rav-lipeiJ131 znanstvenega in klasičnega Lavri Abrami in prof. hjava prof. Angiolettija nikii^0^' ■^nSja*et'ti je našemu ured-Dri na, vprašanje glede nerednosti (jj P°dku italijanščine odgovoril, vod«tP - *"a. ^deva v pristojnost GIoh va, s°fe in šolskega skrbništva, ščimf .blitve stolice za italijan-le odgovoril, da je bil prvot-in natočaj za eno stolico odrvruJPi i® Prof- Marija Kacin o w^a a' Vsekakor lahko odloča vzpo; s??ru ie ministrstvo za javno pisan°'r, * - vPrašanje, kdaj bo raz-znan , natečaj za mesto ravnatelja ■anstvenega in klasičnega liceja, v ®c!Voril. da se bo to zgodilo v igo ta-atkem času. dotmu' .nri Abrami smo v soboto dne izročili naslednja pismena nj..nJa s prošnjo za pismen °dgovor. Odgovor prof. Abramijeve ®P°štovana prof. dr. Abrami. du 7^,1 CCevi je naš časopis, v skla-vešša drznostjo, ki jo ima, da ob trai nD"0Je bralce o dogajanju zno-vii fi., e., narodne skupnosti, obja-slovpnfi c »nka — Izjavo Sindikata sorjp., ,.e s°te in Resolucijo profe-z Pp-, llceia «Prešeren» — v zvezi Kacin V°m’ j6 bila prof. Mariji jan«,' ®rnaknjena stolica za italir Prav n° na bceju «Prešeren», če-bil Je na zadevnem konkurzu do- y Prvo mesto. še n' k- ®ra^*vu vaše ime doslej r,^ 1 Mo omenjeno. V tem vidi-nostj Zvrsten element neobvesče-izha;’ ?aj,vsa ta zadeva, kolikor vu 4 lzv informacij, izvira v bist-stni.-„ va-?e odločitve, da sprejmete šorp?' 'telijanščine na liceju «Pre-*’ 23 katero pa se čuti prof. de a°’'a kot zmagovalka na za-vi ^^.^nkurzu, na katerem ste Ptevičen mes*° za njo, edinole u- šem° čvsjsetih dneh pouka na va-raarea3VIP,du še ni stalnega umika, no r0 klasičnega liceja - vključili h razredom maturantov — so šč;n 0 danes brez pouka italijan-sližat’ Profesorski zbor je, kot je mir,;fteboko razklan, medtem ko šolale^0 za nrosveto. tržaško t za prosveto, tržaško nari,3 skrbništvo in višja šolski 2at še vedno molčijo, teto v IJl6n*m°' da je tako v inte-tedi u , e^a dobrega imena kakor Klasn, w a stevenske šole, da nam žaru' i?. odgovoriti na nekaj vpra-vi pJjjte ram jih po dolžni proučit-da va°Z3^a sniatramo za primerna, Pftvn šj*1 zastavimo, fe bij VPRAŠANJE: Menite, da sVeto P°stopek ministrstva za pro-nudbj’ te prof. Kacinovi pri po- obstoi razP°težIjivih mest zamolčal v stolice na liceju «Prešeren» isto namesto njej pa ponudil DlttirJiS0 Vam, korekten? "teiluT,0 VPRAŠANJE: Kako bi le p®'1"' svoje stališče, češ da se licj vt Parmova odpovedala sto- rim , rrstu, ob dejstvu, da ne sa-letošflT zan'n n> vedela prav do Drj nae^a oktobra, ampak da Jc n« stolici v Gorici pisme- do a, da si pridržuje pravico TRp.J': stolice v Trstu? Povedan ‘ . dnKn, .> zakaj niste takrat, ko ste VPRAŠANJE: Bi nam ^bilj ^.iu Jek:et za italijanščino na H-D()innt. rpšeren» v Trstu, oh očitni 'Preše ______________ "»Vo '_S*?pdi v stik s prof. Kači- 'VO | * NJE:adCVi? Potrdili, kar ste Bi lahko izjavili več kot otvi,‘"n zbranim profesorjem na Vtg, I eni seji letošnjega šolskega PPoitnic S*y dekret prejeli šele med »'isredo!!'1,1.'? nam lahko mogoče dtve7 Va i datum njegove izsta- VPRAŠANJE: Bi nam lab-o hi, alii, zakaj ste še v septem- 'n»eli v - Potem ko ste dekret že dr, t ^Pu, na ponovna vprašanja *»8|a.|^no\’e, ki je z razumljivo dtenostjo čakala dekret. prikrivali, da je bilo že vse odločeno v vaš prid? Na gornja vprašanja si je prof. Abramijeva vzela čas za premislek in pismen odgovor včeraj, v sredo, dopoldne pa je izjavila našemu uredniku, da ne bo dala nobenega pismenega odgovora. Njen ustni odgovor pa je bil zelo kratek in popolnoma podoben pojasnilu, ki nam ga je dal prof. Angioletti. Rekla je: «Zakon določa, da če nekdo dobi ponudbo in se ji odpove, zgubi pravico da stolice. To so zakonski prečk piši. Za drugo jaz nisem pristojna. Pristojne so šolske oblasto. Odgovor prof. Kacinove Na pismena vprašanja nam je prof. Marija Kacin odgovorila s pismenim in podpisanim odgovorom. Vse objavljamo v celoti. Spoštovana ga. dr. Kacinova, v težnji, da bi naši javnosti pojasnili ozadje zapletov, ki so privedli do tega, da Vam kljub temu, da ste si priborili prvo mesto na konkurzu za italijanščino na slovenskih višjih srednjih šolah, ni bila dodeljena zaželena stolica na liceju «Prešeren» v Trstu, Vam podobno kakor dr. Lavri Abrami, kateri je bila ta stolica dodeljena, zastavljamo nekaj vprašanj. Vprašanje: Kdaj in katere stolice sp Vam bile ponujene? Odgovor: 28. februarja mi je ministrstvo poslalo ponudbo, naj v teku petih dni navedem v vrstnem redu dve stolici v Gorici in sicer eno na učiteljišče in ene na klasičnem liceju. Vprašanje: In kaj ste odgovorili na to? Odgovor: Odgovorila sem, da žal iz težkih družinskih razlogov ne morem sprejeti mesta v Gorici, pač pa da si pridržujem možnost, da optiram za eno od stolic na tržaških srednjih šolah. Vprašanje: Zakaj pa niste izrecno navedli, da optirate za stolico italijanščine na slovenskem liceju v Trstu, ko je bila vendar ta stolica ustanovljena že 1. oktobra 1971 istočasnp s stolico italijanščine na klasičnem liceju v Gorici? Odgovor: Iz enostavnega razloga, ker za obstoj te stolice nihče ni vedel, saj je ministrstvo sporočilo v Trst organik za slovenske višje srednje šole na Tržaškem šele dne 26. avgusta tega leta. Jaz pa sem za_ to izvedela na šolskem skrbništvu šele po začetni šolski konferenci dne 2. oktobra. Vprašanje: Kako si razlagate, da so Vam ponudili naknadno ustanovljeno stolico na klasičnem liceju v Gorici, obenem pa zamolčali obstoj stolice na liceju «Brešeren» v Trstu, čeprav sta bili ustanovljeni istočasno? Odgovor: Naj vam navedem nekaj suhih dejstev z obiska, Id sem ga dne 3. oktobra opravila na prosvetnem ministrstvu v Rimu. Funkcionar oddelka za konlairze dr. Panebianco mi je gladko priznal, da bi mi bilo maralo ministrstvo ponuditi vse tri stolice ali pa samo eno, tista, ki je bila razpisana že v uradnem listu, se pravi stolico na slovenskem učiteljišču v Gorici. S spremnim pismom me je nato napotil na pristojni oddelek, kjer mi je dr. Giar-rapico prvi hip z vso pozornostjo prisluhnila. Toda temperatura se je stoprocentno spremenila, ko se je imenovana funkcionarka vrnila z nekega obiska onkrai hodnika. Rekla mi je, da bi bila mora'a sprejeti mesto v Gorici, saj ga je prvotno sprejela tudi dr. Abrami, ki da je bila potem premeščena v Trst, ko je bilo mesto tam na razpolago. Odgovorila sem ji, da je bila vendar tržaška stolica ustanovljena istočasno z goriško. Zakaj mi jo je torej ministrstvo v svoji ponudbi zatajilo? Odgovorila je dobesedno: «Noi non siamo tenu-ti ad elencare tutte le eattedre*. S tem trenutkom sem dokončno nehala verjeti v pomoto in se prepričala, da gre za nekaj drugega, na kar sem sumila že v Trstu. Vprašanje: Na račun te zadeve se širijo razne govorice. Bi nam navedli katero? Odgovor: Prav rada. Na primer, zadnjo, češ da je krivda moja, ker da nisem odgovorila na neko pismo z ministrstva, ko sem bila v juliju v Cambridgeu. Toda doma je bil oče, med drugim bivši šolski ravnatelj, ki bi bil, če drugega ne, vsaj telefonsko takoj sporočil, da me čaka pismo z ministrstva, in jaz bi ga bila prosila, naj mi kar po telefonu prebere vsebino. Torej stoprocentna čenča! Druga čenča: da je za vse kriva moja brezbrižnost, zaradi katere naj bi bila ne vem kaj zamudila. Odgovorim samo: kdor je že kdaj prenesel psihični napor, ki ga pomeni neki konkurz, ta ve, s kakšno napeto pozornostjo človek čaka na najmanjše sporočilo z ministrstva, kaj šele da bi prezrl roke. Naslednja neresnična trditev, da nisem poslušala nasvetov ravnateljice Abramove. Želim pojasniti. da sem se o tej zadevi posvetovala s strokovnjakom dr. Sobanom, ki mi je tudi dal najboljši možni nasvet, za kar mu ostajam globoko hvaležna. Vprašanje: Je mogoče, da ni nihče v Trstu vedel za obstoj tržaške stolice, če je bila ustanovljena že 1. oktobra 1971? Odgovor: Tega ni vedel niti Istituto Kimer — moralna ustanova pri prosvetnem ministrstvu — na katerega sem se obrnila enkrat v maju za zadevno pojasnilo. Z dopisom 1. avgusta mi je odgovoril, da v Trstu na klasičnem liceju ni stolice za italijanščino. Torej iz tega lahko sklepam, da je za obstoj te stolice vedela samo dr. Abrami, očitno bolj informirana od moralnih ministrskih ustanov, saj je svoj dekret dobila precej pred poletjem, kakor si je upala izjaviti pred vsem profesorskim zborom. Vprašanje: Ali ste pri kolegih v profesorskem zboru naleteli na solidarnost v tej mučni zadevi? Odgovor: Naletela sem na toplo solidarnost — in, poudarjam, ne glede na ideološko opredeljenost — tako rekoč vseh tistih kolegov, ki si dovolijo svobodnost, da se odkrito izjavijo za pravico. Zavedajo se namreč, da pri tej stvari ne gre za mojo osebo, ampak za osnovni princip poštenja. Tem kolegom se iz srca zahvaljujem, kakor se zahvaljujem tudi Sindikatu slovenske šole, ki se je tako odločno postavil v obrambo mojih pravic. Vprašanje: še ena uganka ostaja pri vsem tem. Zakaj neki naj bi se dr. Abrami potegovala za stolico za italijanščino na liceju «Prešeren», ko pa ima že svoje stalno ravnateljsko mesto na neki nižji italijanski šoli v Trstu in je zraven še ravnateljica liceja «Prešeren»? Odgovor: Ce bi hotela biti ironična, bi utegnila domnevati, da se ji je po letih birokratskega samevanja v ravnateljstvu spet zahotelo branja italijanskih klasikov, mogoče Macchia-vellija, če že ne vsakdanjega dela v razredu. Vprašanje: Ampak slišali smo drugačno domnevo: da je dveletni pouk na tisti stolici po veljavnih predpisih edini most do stalnega ravnateljskega mesta na liceju «France Prešeren* v Trstu. Kaj pravite? Odgovor: Menim, da bi vam na to vprašanje najbolje odgovorila ravnateljica Abrami sama. MARIJA KACIN Negotovost pri gradbeništvu, tekstilni in tudi pri kovinarski industriji . Trgovske izmenjave zmanjšane Hladno vreme je povzročilo zakasnitev trgatve Četudi je marsikje na industrijskem sektorju še precej negotovosti, se je vendar položaj na Goriškem na splošno v mesecu iz bol .Val. Vpliva poletnih počitnic v septembru ni bilo več občutiti in to je verjetno tudi precej pripomoglo k določenemu razmahu na industrijskem področju. Težkoče so še vedno bile na kovinarskem, gradbenem in na področju težke industrije, k čemur so verjetno pripomogle tudi stavke uslužbencev, ki so se v prejšnjem mesecu začeli pogajati za nove pogodbe. Zaradi pomanjkanja naročil je še vedno v težkih vodah goriški kovinarski obrat. Po drugi strani je razveseljiva vest, da bo tržiška tovarna vijakov podvojila svojo o-premo in s tem tudi proizvodnjo. Tudi industrijski obrat za hišne grelce ima v načrtih gradnjo nove in širše proizvodne enote, ki bo zagotovila delo kakim sto dodatnim delavcem. Lesna industrija se je v prejšnjem mesecu držala poprečja, kar je treba vsekakor oceniti kot dober rezultat. Tekstilna industrija je v težko-čah ne samo zaradi objektivnih razlogov naše pokrajine ampak tudi zaradi vsedržavne krize na tem področju. Težkoče so predvsem v tem, da ni mogoče proizvodov razprodati na tujih trgih in tudi ne na domačih, zaradi velike konkurence tekstilne industrije iz drugih držav. Kemična industrija je nasplošno v dobrem položaju, četudi so bile v zadnjih časih v največjem obratu stavke zaradi obnove delovne pogodbe. Prehrambena industrija je v normi, razen seveda obrata za konzerviranje rib v Gradežu, kjer so se pojavila nesoglasja med vodstvom samim zaradi modernizacije strojev in odpustitve vseh žensk, tako da je sedaj proizvodnja popolnoma ustavljena. Precejšnje mrtvilo je bilo opaziti v gradbeni industriji. Kot posledica tega se je zmanjšal tudi izvoz gradbenega materiala v Jugoslavijo, kar je našim gradbenikom v zadnjih časih prineslo precej dobička. Zelo se je izboljšal položaj v tržiškem pristanišču, kjer so se blagovne izmenjave podvojile in prešle od 50 tisoč ton v avgustu na 103 tisoč ton v septembru. Za, dovoljivega poprečja se drži tudi osebni promet na ronskem letališču. Čeprav smo s septembrom že prešli v jesensko obdobje, ko se po navadi blagovne izmenjave zač-prejšnjem nejo večati, so vendar trgovske izmenjave v naši pokrajini v tem obdobju pod poprečjem. Tudi v okviru italijansko - jugoslovanskega dogovora za maloobmejno trgovino so se izmenjave zmanjšale in prešle od 292 Aiilijonov uvoza v avgustu na 211 milijonov v septembru in od 154 milijonov vrednosti izvoza v avgustu na 142 v septembru. Med uvoženim je že običajno goveje meso, krompir, sadje ter raznovrstni les. Iz naše pokrajine so pa v glavnem šli industrijski izdelki, oblačila in kmetijski pripomočki. Poglejmo še kakšen je bil položaj poljedelstva v septembru. Nepričakovano znižanje temperature je povzročilo nekaj nevšečnosti, ki pa vsekakor niso velikega pomena. Dozorenje koruze je nekoliko zakasnilo in tako tudi trgatev. Letina je bila vsekakor dobra še posebno glede proizvodnje črnega vina. Tudi količine sladkorne pese in krompirja so v poprečju, vendar se zemljišča namenjena slednjim stalno krčijo. ■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiniiiuuuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiuii PO REGISTRACIJI RAČUNSKEGA DVORA Verjetno že letos dražba za avtoport pri Fernetičih Dežela bo prispevala za gradnjo prvega dela avtoporta 1 milijardo lir OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PRIJATELJEV IN ZNANCEV v Ganljivo slovo v Steverjanu od tovariša Cirila Klanjščka V poslovilnih nagovorih orisan svetal lik požrtvovalnega skromnega in predanega borca za narodnostni in družbeni napredek Cirila Klanjščka so včeraj položili v števerjansko zemljo. Od njega so se poslovili svojci in sorodniki, ogromna množica domačinov, njegovih tovarišev iz vseh krajev Goriške in iz Trsta ter sosednih Brd. Med ogromno množico smo opazili vidne osebnosti, in sicer podžupana občine Števerjan Zdravka Klanjščka, župana iz Sovodenj Jožeta češčuta, župana iz Doberdoba Andreja Jarca, konzula SFRJ v Trstu Srečka Kovačiča in atašeja za tisk in kulturo Saša Grudna, delegacijo Zveze borcev občine Nova Gorica in druge Kmalu po 15. uri so pokojnika pripeljali iz Vidma ter ga položili v poslopje nekdanje šole na Va-lerišču, kjer se vrši prosvetno delovanje. Nad krsto so razobesili zastavo prosvetnega društva «Briški grič* z žalnim trakom. Ko je furgon s krsto krenil z Valerišča, so pevci vseh pevskih zborov prosvetne zveze na Goriškem pod vodstvom prof. Silva Križ-mančiča zapeli žalostinko. Do Dvora se je razvila dolga kolona vozil, od tam do cerkve pa so domačini je napredek našega človeka, so nesli krsto na ramenih. Pri mašnem obredu, ki sta ga opravila domači župnik Anton Prinčič in župnik Marjan Komjanc, je sodeloval cerkveni pevski zbor. Ko so krsto nosili proti trgu je igrala godba na pihala goriških Brd, vaščani pa so posili vence števerjanske občinske uprave, prosvetnega društva ■jBriški gričs>, pokrajinskega odbora ANPI za Goriško, krajevne sekcije ANPI iz Števerjana, kjer je bil pokojni Ciril tajnik, posoške federacije KPI in Zveze borcev iz Nove Gorice. Pri odprtem grobu se je v imenu domačinov od pokojnika najprej poslovil Franc Komic: «Kje in kako naj človek začne — se je vprašal — da vsaj bežno opiše vse tisto, kar si Ti dragi Ciril, utegnil narediti v svoji prekratki življenjski dobi. Kako naj opišem vse Tvoje udejstvovanje, Tvojo nenehno prizadevnost za reševanje naših vprašanj, za boljše življenje naših ljudi. Vse napredne organizacije, katerih glavni namen iiiiiuiiiiiiiiiiuiiHiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiimmiimiiumiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SERGEJ KRAJGHER NA TOLMINSKEM Več pozornosti problemom in več pomoči prebivalcem v predelih ob državni meji Ogled turističnih objektov in posvet s predstavniki prebivalcev Breginjske-ga kota - Zanimanje za življenje in delo beneških Slovencev in delavcev v Rablju V ponedeljek se je mudil na enodnevnem obisku na Tolminskem predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher. To je bil njegov prvi uradni obisk v Posočju. Predstavniki občinske skupščine so ga seznanili s temeljnimi družbeno-ekonomskimi problemi občine. Gost si je najprej" ogledal objekte alpskega turističnega centra v gradnji zatem se je mudil v skrajnem zapadnem delu Bre-ginjskega kota. v vasi Logje, slednjič se je sestal tudi s širšim političnim aktivom občine. Sodni dvor je registriral dekret, Po katerem je dežela Furlanija-Julijska krajina dodelila milijardo lir za gradnjo prvega dela avtoporta pri Fernetičih. Sporočilo o zabeleženju v uradnem seznamu je včeraj prejel odbornik za industrijo m trgovino Dulci. Z registracijo, ki pomeni v bistvu tudi odobritev, je dokončni načrt za prvi del avtoporta postal izvršni, saj so izpolnili vse predvidene formalnosti. Dražba za dodelitev del bo verjetno konec leta ali v prvih mesecih leta 1973, do aprila 1975 pa mislijo dokončati gradnjo. Za prvi del gradnje bodo potrošili eno milijardo 390 milijonov lir, od katerih bo deželna uprava prispevala milijardo lir na podlagi deželnega zakona štev. 26 iz leta 1967, ostali del stroškov pa bo kril vladni komisariat iz sredstev tržaškega sklada. Prvi del gradnje predvideva že precejšen del celotnega avtoporta in sicer nakup in preureditev 390 tisoč kvadratnih metrov, od skupnih 526 tisoč kv. m, ki bodo potrebni za ves avtoport, podaljšanje državne ceste štev. 58, ki vodi z Opčin do P'emetičev, ureditev velikega parkirišča pri mejni postaji za carinske preglede na več stezah, gradnja priključkov s carinsko cono, ureditev parkirišča za približno 200 vozil, povezava med parkiriščem in cesto 58, ureditev neposredne okolice avtoporta proti meji in proti Opčinam, preureditev ceste, ki vodi v Repentabor. To cesto bodo razširili na 9,50 metrov in začela se bo z nadvozom stez, TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Vas vabi, da na obisku v Sloveniji °blšdete tudi moderne blagovnice 5 samoizbiro blaga široke potrošnje ~~ v LJUBLJANI: — VELEBLAGOVNICA PRi POSTI. Tomšičeva 2 — KONFEKCIJA ELITA, Čopova 7 - BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, VVolfova 1 ,n BLAGOVNICE V KOČEVJU, ŠKOFJI LOKI ter v VELENJU. V vseh blagovnicah Je na voljo menjalnica za tujo valuto. Pri nakupu s konvertibilnimi valutami dobravamo 10% popusta. ki bodo vodile v avtoport. Že s prvim delom avtoporta se bo torej promet po tem mednarodnem prehodu precej izboljšal. Za dokončno ureditev mejnega prehoda predvidevajo, da bo strošek znašal 8 milijard 750 milijonov lir. Zbal se je redarjev in trčil v mercedes Predsinočnjim, malo pred 21. uro, se je 17-letni Dario Blagi iz Ul. Gravisi 2/9 peljal z vespo po Ul. D’Alviano proti Ul. I. Svevo, sledil pa mu je avto mercedes tržaške registracije, za volanom koterega je sedel 29-letni Claudio Pertosi iz Ul. Bartoli 25. Biagi se je pripeljal do križišča Ul. D'Alviano z Ul. I. Svevo, ko je zapazil na vogalu avtomobilsko patruljo mestnih redarjev. To ga je tako splašilo (baje je vozil brez vozniškega dovoljenja), da je naglo zaokrenil vozilo na levo, pri tem pa oplazil mercedes V trčenju je mladi vespist dobil močan pretres možganov ter si verjetno zlomil desno mečnico. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. kamor so ga pripeljali z re-šilcem RK, se bo moral zdraviti približno dva meseca. Predsednik skupščine občine ing. Ferdo Papič je uglednemu gostu najprej prikazal gospodarski napredek občine v zadnjih petih letih ko se je narodni dohodek na prebivalca več kakor podvojil ter dosegel že vrednost nad milijon dinarjev. Povečalo se je tudi število zaposlenih, saj dela zdaj v industriji občine že okoli 5000 ljudi. Mnogi ljudje, ki so si prej iskali kruh izven občinskih meja, se vračajo v podjetja, ki večajo število delovnih mest. Obstaja pa še veliko problemov zlasti na področju vzgoje in izobraževanja ter vprašanj v zvezi s starostno sestavo prebivalstva, saj je nesorazmerno veliko število občanov starih nad 60 let V pogovorih je bilo posvečene precej pozornosti sodelovanju tolminske občine z občinami na italijanski strani meje. Gre v prvi vrsti za pobude na turističnem področju, povezovanje turističnih centrov na Livku ter na Matajurju in alpskega turističnega centra v Bovcu ter zimskega središča na Nevejskem sedlu. Govora je bilo tudi o rudarjih iz Posočja v rabeljskem rudniku svinca kjer so vzorno urejeni odnosi z italijanskimi delavci V Logjeh so v pogovoru s Sergejem Kraigherjem sodelovali predsedniki krajevnih skupnosti in organizacij SZDL bregin.skega kota. Gostu so pojasnili probleme v zvezi s cestno povezavo proti Kobaridu ter zlasti odrezanost vasi Ro-bedišče. ki je najbolj zapadno naselje v Sloveniji. Iz vasi se je veliko ljudi izselilo v druge kraje, kjer so našli ugodnejše pogoje za delo. Gost je sodil, da je slovenska družba dovolj bogata, da bi začela intenzivno urejati vprašanja prebivalstva obmejnih krajev Gost se je posebej zanimal za narodnostni položaj zamejskih Slo iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuimiiiiitiiii OKRAJNO S0DISCE V GORICI DVE OBSODBI ZARADI MALIH TATVIN V ST ANDI V nočnih urah sta se sprla in stepla Pred goriškim okrajnim sodnikom dr. Baliarinijem so v odsotnosti obtožencev zopet obravnavali dva primera kraje v goriški veleblagovnici Standa, ki so jo zaključili s pogojno obsodbo. V prvem primeru je 33-letaa gospodinja Luciana Bolzan iz Roman-sa, tako pravi obtožnica, ko se je mudila zaradi nakupov v Standi dne 20. oktobra lani, izmaknila s prodajne mize razno blago v skupni vrednosti 7.850 lir ter ga skušala odnesti, ne da bi ga plačala. Ustavila jo je prodajalka Agnese D’Aco in jo prijavila vodstvu trgovine, to pa policiji. Sodnik je spoznal obto-žensko za krivo ter jo obsodil na 20 dni zapora in plačilo globe 12 tisoč lir; oboje pogojno za dobo 5 let. Branil jo je odv. Bemot. V drugem primeru je šlo za 21-letnega mladeniča iz Ljubljane, Z. J. ki ga je ista prodajalka prijavila, da je dne 6. novembra lani ob 12.30 skušal odnesti iz Stande 4.000 lir vredno jopo, ki je ni plačal. Tudi njega so v odsotnosti obsodili na enako kazen, kot ženo iz Romansa, potem ko so ga dva dni držali tudi v priporu. Z aplikacijo amnestije in ustavitvijo sodnega postopka pa so zaključili razpravo proti 56-letnemu Giovanniju Sajovicu iz Gorice, Ul. Blasema 46 ter 67-letnemu Luigiju Benčini iz Gorice, Trg Cavour 6, ki sta se v večernih urah lani nekaj sporekla, ter se začela tudi pretepati in sta si povzročila telesne poškodbe, ozdravljive v treh dneh. Sodnik pa je v zadevi ustavil sodni postopek deloma zaradi aplikacije amnestije in deloma zato, ker proti njima ni bila vložena tožba prizadete stranke. Branilec odv. Battello. % ■ * > **jp? 1 r. ^-iSK ' . > > V : V’ BOVEC, znano turistično središče v Gornjem Posočju, ima s te strani še popolnoma kmečki značaj. Drugače pa je ob glavni cesti, kjer se vrstijo hoteli. Ob gradnji novega velikega zimskošportnega središča '*? Tii S * I na Kaninu, kjer je že pripravljena nova žičnica, pa bodo zrasli še novi hoteli in druge športne naprave, za katere se živo zanimajo tudi smučarji iz obmejnih pokrajin na naši strani meje. vencev posebno v Benečiji. O tem je govoril sekretar občinskega komiteja ZK in poslanec kulturno prosvetnega zbora Vlado Uršič. Orisal je delovanje društev in organizacij od «Ivana Trinka* v Čedadu prek centra za kulturne raziskave v Brdu pa do prizadevanj duhovnikov v okviru časnika, «Dom» za narodnostno osveščanje ljudi s sveta pod Matajurjem. Posebej je Vlado Uršič poudaril izredno pomembno funkcijo društva beneških izseljencev s svojimi sekcijami v Švici, Belgiji in Italiji. V pogovoru so bili vsi enotni v mnenju da mora matična domovina spremljati razmere vseh Slovencev v Italiji ter stremeti za tem. da lahko uresničujejo svoje temeljne pravice, pa naj živijo kjerkoli. Zanimivo predavanje prof. Gasparinija Deželni živinozdravruški zbor je v petek 20. t. m. skupno z ustanovo Ersa organiziral predavanje prof. Giuseppa Gasparinija. Profesor Gasparini je razpravljal o zelo zanimivi veterinarski temi: «Micoplasme v živalski patologiji*. Predavanja, ki je bilo v dvorani Ersa v Cervignanu, se je udeležilo veliko število živinozdrav-nikov. Po predavanju je sledila debata, v katero so posegli številni prisotni profesorji. Proces v Rimu zaradi vohunstva v Tržiču Pred drugim porotnim sodiščem v Rimu se je v sredo začel sodni proces proti Carlu Biasciju, bivšemu arhivarju pri ladjedelnicah v Tržiču pod obtožbo, da je do marca 1970 posredoval tajne dokumente iz arhivov ladjedelnice nekemu egiptovskemu polkovniku pri veleposlaništvu te države v Rimu. Bia-scija so aretirali dne 10. marca 1970. Razprava proti njemu poteka za zaprtimi vrati in so morali iz sodne dvorane celo organi javne varnosti. Organi protivohunske italijanske organizacije so ga že reč časa sumili ter mu sledili dve leti, dokler niso dobili proti njemu dovolj dokaznega gradiva za aretacijo ter za obtožbo vohunstva v ko- rist neke tuje države, ter poskus izdaje tajnih vesti vojaškega značaja. Še zadnje dni pred sodnim procesom je obtoženec zanikal kakršno koli krivdo. Kino (Dorica VERDI 17.00—22.00 <11 terrore con gli occhi storti*, A. Noschese in E. Montesano. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 <...e lo chiama-rono il Magnifico*. T. Hill in D. Barto. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «Agente 007 operazione Thunderball*. S. Connery. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Una ra-gazza tutta nuda assassinata nei parco*. R. Hoffman in A. Celi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-22.00 še dalje po teh števerjanskih gričih, Tebi tako dragih, odmevala slovenska beseda*, je zaključil svoj poslovilni govor Franc Komic. Občinski odbornik Ciril Terpin je spregovoril v imenu občinske uprave. Zahvalil se je pokojniku za njegovo dolgoletno delovanje v števerjanskem občinskem svetu, kjer je bil kljub rahlemu zdravju vedno prisoten in se je udejstvoval za napredek in boljšo bodočnost naših ljudi. «Poštenost in načelnost sta ga vodila, da je nesebično žrtvoval veliko časa in truda za korist naše skupnosti*, je ugotovil predstavnik občine. V imenu pokrajinskega odbora ANPI je Ladi Dornik opisal pokojnikov lik, ki se je izoblikoval med narodnoosvobodilno borbo, v težkih bojih v Soški dolini, na Gorenjskem in Notranjskem. V tem času je tudi opravil oficirsko šolo. V bojih grad-nikovcev na Lažni ie bil ranjen, vendar je ozdravel in prišel prve dni maja v Gorico. «S Cirilom smo pod letnikom nje gove domačije večkrat obujali spomine na težke dneve partizanskega boja, akcije, hajke in na soborce, ki jih ni več med r.ami. V teh pogovorih smo podoživljali srečne trenutke zmag, posebno rad pa se je spominjal bojev v Črnem vrhu nad Idrijo, v Železnikih in v Škofji Loki. Po vojni so je aktjvno vključil v politično delo naše manjšine, sodeloval pri ustanovitvi županstvo do naslednjega dne 12. ure izročiti nemškemu P°v7j. stvu seznam vseh moških pre,J valcev Tolmina od 16. ao 45. . sta starosti. Ti bodo obvezani, SlČUDbU. Al UUUU 1 1 se bodo podnevi ah ponoči P** j stavili v teku pol ure po prej® ■ poziva v bivši alpinski vojašn io n q r\r\\;£vrl ril t.llfti S** I II Comando delle truppe _ sche. mi ordina di pubblicare O®3 fo segue: f 1. Tutte le persone che si lr” .. no di notte e di giorno sulle s ^ de e sui sentieri che P°rta?,V Dolle, Sottolmino, Sabbice, 5 bino, Lubino e Prapotno šara fucilate. lucucue. . ni). P0 tej točki so torej Nemci vr tegnili lok od vasi Dolji, Pr,j. Zatolmina, Žabč, Polubina, na in Praprotna, da se zavai" ir* \n crulr-im hriHnm nfl jo proti visokim hribom na tiu in jugozahodu. V nasleOTjJj točkah so omejili gibanje l'0'®1® v drugih , smereh. .je ia Hi mnrt.p» SO cev tudi «Sotto pena di morte* so prepovedane še nekatere grožnja s smrtjo je veljala vse ceste in steze, ki y s ceste Tolmin — v0- most proti Doljem. Pod ™ dom so smeh Tolminci le do lattiere*, ki vodi na Kozlov sama «mulattiera» na vrh Pa , bila prepovedana pod smrtno nijo. Cesta proti Zatolminu ie ^ la dovoljena le do Zavrtanikov« 1A vačije, iz Zaloga si smel P° njici proti Zatolminu le do 1 žišča s cesto, ki vodi od cer^. mimo bivšega gasilskega 4 l« Tolminske proti Zatolminu ma Čadrgu, pa je bila d°vj na le 40 metrov onstran hiše Uhaču*. Odprta pa je bila P°^» Sv. LUOS jinska cesta Tolmin - ov. (Most na Soči), toda vse Pf^j bližnjice in steze, ki vodijo v lja in v hribe (verso campa^jjj e il monte) «sono proibite s' j-pena di morte*. Za zaključek r poveduje prefekturni komisar ^ vagna v imenu nemške korfl^ -vsem prebivalcem okoliških prihod v Tolmin. Vsekakor je bil ta Ca va#t vreden svojega »camerata* Aiu"' rante ja. M- ,tili"",|,i*>,I""iiiilii iiiiilllillltiMliiiiiiiiiillllliiiiliiiitl,mn,nn ...........................mn.......Illf> Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vsestranska možnost uspeha. Predlogi, ki pa vam vsi ne ustrezajo. Novo prijateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne lotevajte se tveganih poslov. Mogli bi namreč veliko izgubiti. V družini droben toda neprijeten nesporazum. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z nekom se boste sprli in pri tem zvedeli marsikaj, kar vam je bilo do sedaj prikrito. Prijetno sre Čanje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če se vam ponudi priložnost dobrega posla, na odlašajte. O neki osebi boste spremenili mnenje. Zadoščenje v družini. LEV (od 23. 7. do 22.8.) Srečno roko boste imeli pri izbiri dela. Več vneme in požrtvovalnosti in vse se bo srečno zaključilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši uspehi bodo pri tekmecih vzbudili zavist. Pripravite se na nevarno konkurenco. Družinsko ozračje napeto. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne smete popustiti za nobeno Nekdo bi vas rad zapletel v s * n/vclmm« »imun l.i »in no I poslovne zveze, ki nič ne obeh ŠKORPIJON (od 24. 10. do. $ 11.) Nasveti, ki jih boste dobi11 nekoga vam bodo pomagali prl, jp-ševanju finančnega problema. w j bosumni boste. ,o) STRELEC (od 23. 11. do 2<1 Naj vas težave ne spravijo od ^ bro voljo. Dobili boste povabil® ^ potovanje, ki vam bo prinesi® vosti. j) KOZOROG (od 21. 12. do Svoj program boste prilagodil' Lp meram. Na eni strani boste ^ ralno izgubiti, na drugi pa ®’ rialno pridobili. Prijeten večer-*) VODNAR (od 21. 1. do 1?- $ Dosedanji napori bodo začel* 1 jati svoj sadove. Navidezna ni znak, da vas neka oseba ™ rada. . m RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sodelavci se boste težko s poraz® ft; li, vendar to ne sme biti oV’r5jfli' ! sodelovanje. Spoznati boste z®®1^ vo osebo. Proglas je napovedal tudi . rajšnjo objavo (quanto prima) “ je cone, v kateri bo dovolje®® prebivalcem Tolmina kietanje- , Navedeni ukaz je prefekturni misar Cavagna razglasil že ® dni potem, t.j. 28. septembra. j razglas se začenja: -imv■ Municipio di Tolmino ^ Provincia di Gorizia 'j tede- oziroma starega učiteljišča. ^ i cesti, ki vodi na desnem a •< s. s? c> tj cr-cL v-h zašli po nesrečni tek-j^ubertasom TS. CoitiTte ~~ S. Giovanni 1:4 siaiungg _ Libertas xs 1;2 — 11011 Don Bosco 0:2 Lib. Rocol — Lib. Sv. Sergij 0:0 Počitek: Opicina Supercaffe. LESTVICA Libertas TS 9, S. Giovanni 8, 0-picina Supercaffe in Don Bosco 7, Libertas Rocol 6, Primorje 4, Co-stalunga in Libertas Sv. Sergij 3, Union 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA Opicina Supercaffe — S. Giovanni, Libertas Rocol — Costalunga, Don Bosco — Primorje, Union — Libertas TS. Počitek: Libertas Sv. Sergij. NARAŠČAJNIKI Naraščajniki Brega so izbojevali tudi v nedeljo visoko zmago. Premagali so Stock s 4:0. Njihov najnevarnejši tekmec za vstop v finalni del turnirja za Pokal Pacco, Giarizzole, so le s težavo strle odpor Cremcaffeja. Z nedeljskim srečanjem se je za Brežane zaključil prvi del prvenstva. V nedeljo bodo namreč «pla-vi» počivali. V šestih dosedanjih nastopih so naši predstavniki petkrat zmagali in le enkrat remizirali. Vse njihove zmage so prepričljive, kar priča tudi razlika v golih. Dosegli so 32 zadetkov, vratar Ota pa je klonil le enkrat. Ti dosežki uvrščajo Brežane brez dvoma na prvo mesto med našimi naraščaj-nišk-mi ekipami v zadnjih letih. IZIDI Breg — Stock 4:0 Cremcaffe — Giarizzole 2:3 Edera — Rosandra 2:0 Počitek: Costalunga. LESTVICA Breg 11, Giarizzole 9, Costalunga in Edera 6, Rosandra 5, Cremcaf-fA 4 Stork 1 PARI PRIHODNJEGA KOLA Rosandra — Costalunga, Crem caffe — Edera, Giarizzole — Stock. Počitek: Breg. ZAČETNIKI Breg je osvojil proti vodečemu Libertasu TS dragoceno točke. S tem se je pomaknil bolj proti sredini lestvice. Prihodnji nasprohrk naših začetnikov bo ekipa Terge-ste, ki do sedaj še ni osvojila točke. «Plavi» zato lahko upravičeno upajo na zmago, ki bi bila prva v letošnjem prvenstvu. IZIDI Libertas Rocol — Ponziana 1:0 Giarizzole — Triestina 1:3 Muggesana — Tergeste 3:2 Breg — Libertas TS 1:1 Rosandra — S. Giovanni 0:2 Fortitudo — Esperia Pio XII 0:0 Nogometna zveza še ni objavila izida tekme Opicina Supercaffe — Zaule, ker so Zarile vložile priziv. LESTVICA Triestina 6, Libertas TS, S. Giovanni 5, Zaule, Muggesana, Libertas Rocol 4, Rosandra, Giarizzole, Esperia Pio XII 3, Opicina Supercaffe, Ponziana, Breg 2, Fortitudo 1, Tergeste 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA S. Giovanni — Esperia Pio XII, Libertas TS — Rosandra, Tergeste — Breg, Triestina — Muggesa- na, Ponziana — Giarizzole, Zaule — Libertas Rocol, Opicina Supercaffe — Fortitudo. M. K. ATENE, 26. — Bolgarska nogometna ekipa CSKA iz Sofije se je uvrstila v osmine finala turnirja za pokal prvakov. V ponovitvi tek me je premagala Panathinaikos z 2:0. Prvo povratno srečanje je disciplinska komisija UEFA razveljavila zaradi nepravilnega sojenja. Bolgari bodo v naslednjem kolu igrali proti amsterdamskemu Ajaxu. RIM, 26. — V nadaljevanju prve ga kola nogometnega turnirja za pokal UEFA so dosegli še naslednje rezultate: Ararat Erewan — Grasshoppers 3:1 Feyenoord — OFK Beograd 4:3 Porto — Bruges 3:0 Las Palmas — Slovan 2:2 I V srečanja s ČSSR B Velik uspeh slovenske reprezentance PRAGA, 26. — Slovenska ša-jvska reprezentanca je v Pragi grala proti B reprezentanci ČSSR •h remizirala z 10:10. V češkoslovaški ekipi so bili kar štirje olimpijski reprezentanti, ki so na olim-piadi v Skopju zasedli peto mesto. čeprav so Čehi nastopali pod imenom B ekipe, je bila to njihova popolna državna reprezentanca. Zato predstavlja remi slovenskih šahistov, ki so poleg tega nastopali še brez velemojstra Planinca, izreden uspeh. Na prvih štirih deskah je slovenška reprezentanca remizirala proti njauspeš-nejšim igralcem iz Skopja. Naj omenimo, da je Jugoslavija v ! Skopju zgubila proti Čehom z 1,5 proti 2,5. ČAČAK, 26. — V prijateljski tekmi je jugoslovanska nogometna olimpijska reprezentanca premagala Bol- V tekmi z Isonzom je bila Zarja v začetku ves čas v napadu, končno pa je i £arijo z ,^-L Srečanje je bilo na , , , .... .. i zelo nizki tehnični ravni in te rale morala položit! orožje | zo6aralo vse prisotne. niiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||iiiiii||||,|,lllia,lllll|||||||il||1||||||||||||||a|||||||||||||||||||I||iVi|rf|||||i||i|(|||t|a||i,|,|||||||||||||,||a|||||||||i||aB,|U||t||||a|i||||||||||||||,||B||I|||||||i|||||||i|||||a|||||ii|iiii|at|||||||||||Bi||||||||||i|||||a||||i||||||||||a|||&|u|,||t||||||aia,||||i|||||||(|||||||BB NAMIZNI TENIS V NEDELJO 1. KOLO Dom bo nastopal letos v D ligi V tem prvenstvu bo zastopalo Domove barve sedem igralcev Te dni je namiznoteniška federacija javila koledar in seznam nastopajočih ekip v letošnji D ligi, v kateri nastopa 134 moštev razdeljenih v 45 skupin, ki so še nadalje razdeljene v 6 podskupin. Zmagovalci posameznih skupin se bodo med seboj pomerili za vstop v C ligo. Slovenske barve bo letos v D ligi branila ekipa Doma iz Gorice, ki bo nastopila v skupini C/4, kjer sta še dve ekipi, GS Audax in GS Straccis, obe iz Gorice. Koledar C/4 skupine je naslednji: Straccis — Audax (29. 10. 72), Dom — Straccis (1. 11. 72), Audaix — Dom (12. 11. 72), Audax — Straccis (26. 11. 72), Straccis — Dom (3. 12. 72) in Dom - Audax (10. 12. 72). Vse tekme se bodo pričele ob 10.30. Domovske barve bo letos branilo 7 igralcev: 5 je novincev (Ferucij Mužič, Boris Morelj, Darij Prinčič, BEZBOL V NEDELJO V Trstu kongres državne zveze Prvič bo na kongresu sodeloval tudi Primorec V nedeljo, 29. oktobra, bo v Trstu v Verdijevem gledališču 17. državno zborovanje italijanske bez-bolske federacije. Izbira je padla na Trst zaradi dobrega delovanja tržaških voditeljev. V soboto pa bo do vsi udeleženci kongresa prisostvovali raznim slovesnostim, med katerimi bo najvažnejša postavitev temeljnega kamna višje šole za bezbol in softbol. šola ne bo namenjena le italijanskim strokovnjakom, temveč tudi onim iz vzhodne Evrope, predvsem pa jugoslovanskim izvedencem. Letošnji občni zbor federacije bo pomemben iz več razlogov: 1. razprava o problemih, ki so nastali z velikim razmahom tega športa; 2. izvoljen bo nov vsedržavni odbor in nov predsednik federacije. Skoraj gotovo bo za predsednika znova potrjen Bruno Beneck, ki je glavnj pobudnik tega velikega razmaha bezbola v Italiji. Omeniti moramo, da bo letos prvič volil tudi trebenski Primorec. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED PRVENSTVA VIŠJIH LIG ŽE V POLNEM TEKU V1. ligi branita barve naše dežele letos Are Linea (moški) in Casagrande (ženske) pripravljata program bolj racipnal- 1 . nega treninga vseh ekip s področja i j bezbola in softbola. | Primorčevi igralci in igralke bodo seveda tudi letos nastopali :-v • nižjih ligah, predvsem v mladinskih. K. Taučar NOGOMET RIM, 26. — Italijanska državna nogometna reprezentanca se bo 26. februarja 1972 srečala z zahod-nonemškimi nogometaši v prijateljskem srečanju, ki bo v Italiji. Nemci so za to srečanje preklicali že najavljeno tekmo s Portugalsko, ki bi moralo biti istega dne. To srečanje bo Nemcem služilo kot priprava za svetovno prvenstvo, kamor so se kot prireditelji že u-vrstili. Breg je v teknil s S. Canzianom iztržil eno samo točko Primorec zaključil svojo sezono S prijateljsko tekmo v Gorici s CAB, se je zaključilo letošnje bez-bolsko delovanje Primorca. To je bila osemindvajseta tekma Trebem-cev v sezoni. Skupno jih imajo najmlajši za seboj 14, večji 8 in de kleta 6. Po mladinskih igrah, so se mlajši fantje udeležili državnega prvenstva v svoji kategoriji in so se uvrstili na 4. mesto, večji fantje pa na drugo mesto. Zatem so se udeležili turneje, ki jo je organiziral Libertas iz Trsta. Tu so se uvrstili na tretje mesto. Dekleta pa so po mladinskih igrah igrala samo prijateljske tekme. Skupno število včlanjenih je bilo večje kot smo pričakovali in sicer 18 mladih, 12 večjih in 13 deklet. Svoj slog so tehnično vsi izboljšali, če primerjamo začetek in konec sezone. Pri dekletih je prišlo, to še bolj do izraza, kot pri fantih. Tudi zanimanje občinstva se je povečalo in voditelji pričakujejo velik uspeh v prihodnjem letu v tem novem športu za slovensko mladino. Y letu 1973 se pričakuje tudi povečanje števila igralcev samih, ker je bilo že letos veliko povpraševanje po prijavnicah a društvo jih ni moglo sprejeti. Trenerja Tavčar in Terčon že zdaj Odbojkarska prvenstva višjih lig so že v polnem teku. Potem, ko se je članska šesterka Bora odpovedala drugoligaškemu prvenstvu, v tej elitni druščini nimamo več nobenega slovenskega zastopnika. Pred dvema letoma smo imeli v tretji in dugi ligi pri članih in članicah kar šest naših šesterk, letos pa se je naše zastopstvo skrčilo na polovico. To ni več stagnacija ampak nazadovanje na vsej črti. Prva liga — člani Člani v najvišji ligi so spravili pod streho dve prvenstveni tekmi. Spopadi v športni areni več ali manj potrjujejo predprvenstvene napovedi. Veliki favoriti za mesta na vrhu lestvice so že pospravili po dva para točk. Prav gotovo bosta tudi letos najhujša tekmeca za na- iiiimiiiimmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinuiimiiiiniaiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiii JUTRI POPOLDNE ATLETIKA Zadnja priložnost za Borove atlete Na tržaškem občinskem stadionu bodo skušali popraviti svoje osebne rekorde Jutri ob 14.30 se bo začela na tržaškem občinskem stadionu zadnja deželna atletska prireditev letošnje sezone. Tekmovanje prireja klub Libertais za posameznike in društva. Bor bo nastopil z običajno postavo, z izjemo kopjaša Udoviča, ker njegove panoge ni na sporedu. Od štirih atletov, ki bodo na startu, imajo vsaj trije upanje za nove osebne rekorde. V prvi vrsti nedvomno Dušan Švab, ki bo tekel 110 m čez ovire. Njegov osebni rekord je 16”9 in izenačil ga je v nedeljo na slabi progi v Pordenonu. Brez novega rekorda bi celotna sezona tega marljivega atleta dobila negativen pečat. Švab se je namreč s posebno vnemo posvetil tekom čez ovire, predvsem na 400 metrov, ni mu pa uspelo niti popraviti osebnega rekorda iz leta 1971, čeprav je bdi potencialno zrno žen odločno boljših časov. Tek na 110 m ovire ni sicer njegovo najnevarnejše orožje, čas pod 17” pa ima v deželi že zelo veliko vrednost. V dveh metih bo tekmoval Vojko Cesar. V kladivu nima posebnih možnosti, do meta preko 13 metrov pa lahko pride v krogli. Njegova trenutna realna vrednost bi morala sicer biti pod to značko, zadnja tekma sezone pa nam dopušča to upanje. Oskar Grgič bo tekel na 5000 m. Imel bo več taktične svobode kot pri 1500 metrih. Njegov čas bo važen mejnik v načrtu treninga za prihodnje leto. Brez večjih želja bi moral biti nastop drugega mladinca, Ruzzier-ja. Disk bo metal v glavnem le za ekipno lestvico, v teku na 110 m čez ovire pa nima praktično nobene možnosti, da bi popravil svoj osebni rekord 17”4. Njegov letošnji najboljši čas je komaj 18”2 in njegova trenutna vrednost ni dosti boljša. Na sporedu bodo še naslednje discipline: 100 m, 400 m, 1500 m, štafeta '4x400 m, skok v višino, skok v daljino in nekaj točk za kategorijo dečkov. Med temi je možen nastop borovcev na 2000 metrov. K. B. slov italijanskega prvaka Panini in Ruini. Tržaški prvoligaš Are Linea ni pričel tako, kot je bilo pričakovati. Uvodnemu neuspehu z Ruinijem je dodal še enega. Pre teklo soboto ga je v Ravenni spravil na kolena še domači Casadio. Tržačani so napravili veliko na-1 pako, ker so odslovili tako izkuše- i nega in še vedno dobrega odboj- j karja, kot je Pavlica, pa čeprav! ni več mlad. Zahtevno prvenstvo prve lige je nemogoče pričeti s samo sedmimi igralci. Nekateri mlajši pa zaenkrat še ne morejo priskočiti na pomoč. REZULTATI DRUGEGA KOLA: Casadio — Are Linea 3:2 CUS Piša — Gargano 3:2 Ruini •— CUS Turin 3:1 Lubiam Bologna — Virtus Falconara 3:0 CUS Parma - Minelli 3:2 Panini — Brumi Catania 3:0 (Virtus Falconara je bivši Ba-by Brummel — Ancona) j LESTVICA: Panini, Ruini, Lubiam in CUS Parma 4, Gargano, CUS Piša, Casadio in Virtus Falconara 2, Brumi, Minelli, Are Linea in CUS Turin 0. Prva liga — članice To prvenstvo bo tako izenačeno kot še nikoli doslej. Pretendenti za najvišji naslov so to pot kar štirje: letošnje prvakinje Fini, CUS Parma, Bartoli La Torre in edini predstavnik naše dežele Casagrande iz Sacileja. Trener Casagrandeja Trinajstič je svojo vrsto letos krepko pojačal. Poskrbel si je dve odlični vezni igralki, in sicer večkratno reprezentantko Mirello De Lorenzi ter Giovanno Fabbi. Ti igralki, skupaj z Camilottijevo, Camerin, Dal Corso in De Savi, nedvomno sestavljajo odlično standardno šesterko, ki bo marsikomu prekrižala račune. Trinajstičeva četa je te napovedi v prvem nastopu tudi' opravičila, saj je doma odpravila novinca prve lige, Minelli Drap, izredno prepričljivo. Nasprotnicam so prepustile v treh setih samo skromnih šest točk. Prvo kolo ni prineslo nobenih presenečenj in vseh pet spopadov se je končalo z izidom 3:0. REZULTATI: Coma — Cogne 3:0 Fini — Fisa Tifemum 3:0 Casagrande — Minelli Drap 3:0 CUS Parma - Trili 3:0 Bartol La Torre — Presolana 3:0 (Trili je bil prej Confit • Reggio Emilia) LESTVICA: Casagrande, Fini, CUS Parma, Bartoli La Torre in Coma 2, Presolana, Cogne, Trili, Fisa Tifer- num in Minelli Drap 0. Druga liga — člani Za nas je nedvomno najbolj zanimiva skupina A v kateri je vrsto let igral tudi Bor in te šesterke so nam tudi najbolj znane. Po dveh kolih so na vrhu lestvice štiri ekipe: Petrarca, Alessandria, Spem in Uni-pil. Najresnejši kandidat za ponovni povratek v prvo ligo je šesterka iz Padove Petrarca. Tudi ta ekipa se je zelo ojačila in njen cilj je več kot jasen. Poleg Slovenca Pavlice so si zagotovili še Poljaka Ambroziaka, ki je bil dolgoletni reprezentant svoje države. REZULTATI DRUGEGA KOLA: Spem Faenza — Termoshell 3:1 Gramsci — Olimpia Vercelh 3:1 Alessandria — CUS Milano 3:0 Petrarca — Gritti 3:0 Ferroni — CUS Venezia 3:2 Unipol — Bumor Vigor 3:2 LESTVICA: Petrarca. Alessandria, Spem in Unipol 4, Bumor Vigor, CUS Venezja, Herroni.in Gramsci..2, ffer-. moshell, CUS Milano, Gritti in Olimpija VercelJi 0. G. F. NOGOMET MONAKO, 26. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Monaku bo jugoslovanska mladinska reprezentanca nastopala skupno z Italijo, Švico in Portugalsko v B skupini. V A skupini pa bodo igrale ekipe Monaka, Francije, Španije in češkoslovaške. Srečanje med Italijo in Jugoslavijo bo 13. novembra. D. in M. Klanjšček), dva pa sta že veterana (Rudi Pavšič in Igpr Komel), saj sta igrala že pred dvema letoma za Domom v C ligi. Trojico standardne postave bi morali sestavljati Pavšič, Komel in D. Klanjšček. Vsi igralca se že mesec dni pripravljajo za to prvenstvo in so vsi v zadovoljivi formi. Prav v zadnjem času so imeli priliko preveriti svojo kondicijo na Filejevem memorialu, kjer so se dobro odrezali. Realne možnosti Goričanov v tej skupini nam niso znane, saj bodo domovci stopili za zeleno mizo po enem letu premora. Nasprotnikove moči ne poznajo. Obe ekipi sta za slovenske igralce neznanka, čeprav posredno poznajo Audax, ki ima v Gorici lepo tradicijo v namiznem tenisu. I. K. NA ROJCAH V GORICI Dva dneva atletike za Filejev memorial V soboto, 28. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra bo v Gorici na šolskem stadionu na Rojcah atletsko tekmovanje v okviru Filejeveg.i memoriala. Tekmujejo lahko fantje in dekleta, ki bodo razdeljeni v več kategorij: dečki (letnik 1957 in mlajši), naraščajniki (letnik 1955 in 1956), člani (letnik 1954 in starejši), deklice (letnik 1958 in mlajše), nara-ščajnice (letnik 1956 ter 1957) in članice (letnik 1955 in starejše). Dečki bodo tekmovali v troboju: tek na 80 m, met krogle (4 kg), skok v višino — ali v eni od sledečih disciplin: tek na 80 m, tek na 1000 m, skok v višino in daljino, met krogle (4 kg). Naraščajniki in člani lahko tekmujejo v četverobo ju: tek na 100 m, met krogle (6 kg), skok v višino in tek na 1000 m — ali v dveh od naslednjih disciplin: tek na 100 m, skok v višino in daljino, met krogle (6 kg), met diska. Deklice tekmujejo v troboju: tek na 60 m, met krogle (3 kg), skok v višino — ali v eni od naslednjih disciplin: tek na 60 m, met krogle (3 kg), skok v višino. Naraščajnice in članice lahko tekmujejo v troboju: tek na 80 m, met krogle (3 kg), skok v višino — ali v dveh od naslednjih disciplin: tek na 100 m, skok v višino in daljino, met krogle (4 kg). Tekmovale bodo tudi v švedski štafeti. OBVESTIJO SPDT vabi svoje člane in mladino, da se v nedeljo, 29. t.m. udeleže počastitve spomina tržaških slovenskih alpinistov, padlih v NOB. Zbirališče bo pred zavetiščem Premuda v Glinščici ob 9.30, pred spominsko ploščo pa ob 10. uri. Sledil bo izlet na Mali Kras, kjer bo kronotekmovanje za otroke in mladino 1? mesta. » • • Letos bo SPDT položilo venec na grob dr. Juliusa Kugvja, zato vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 29. t.m. zberejo ob 8.30 pred vhodom na pokopališče pri Sv. Ani. • • • SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela in iz Križa ter okoliških vasi, da se v nedeljo, 29. oktobra udeleži mladinskega izlet s kronotekmovanjem. Zbirališče ob 13.30 na Kržadi, pri proseški avtobusni postaji. Mladinska ekipa ZSŠDI jutri v hali Tivoli Mladinska košarkarska reprezentanca ZSŠDI bo jutri odigrala prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo kot predtekmo zvezne lige med Olimpijo in Lokomotivo, ob 18 uri v hali Tivoli. Za ZSŠDI bodo nastopili: Adrijan in Edi Sosič, Jugovič, Gantar, lav-čar, Dolenc, Kraus, Gušt:n (Polet), Košuta in Vatovec (Bor). V reprezentanco so izbrali še Klobasa in Francio, ki pa zaradi poškodb ne bosta nastopila. Prav tako še ni okreval Ražem. Koren pa ne bo nastopil zaradi disciplinskih ukrepov. Omenjeni igralci naj se zberejo jutri, ob 14.45 pri Prosvetnem domu na Opčinah. b. 1. PARIZ, 2 >. — Zadnje dni oktobra se bo pričelo mednarodno teniško tekmovanje na pokritih igric ščih za pokal švedskega kralja. Medtem ko se bo moralo deset držav boriti v izločilni skupini, je Jugoslavija že uvrščena v dingo kolo, kjer se bo srečala z Italijo, ki brani naslov. Španija pa se je, kot prireditelj, uvrstila v finalno kolo. Polfinale in finale bo od 7. do 10. decembra v Madridu. V izločilnem kolu nastopajo ČS SR, Poljska, Švica, Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Norveška, ZRN, Belgija in Madžarska. V drugem kolu pa so že Švedska, Finska, Francija, Romunija, Danska, Italija in Jugoslavija. Dr. Ffanci trgane »lUIUIDD Gffli) INI 11 PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 22. «Vial» se je zadrl Salemme, razgnal ženske, me porinil k Pjei to mi rekel: «Pomagajte ji!» telaj0 “^kal sem jo, videl, da ne gre za smrt, in vprašal, 6e p v jetndški ambulanti kaj zdravil. Z Bjim' 80 1116 Wa> izbral sem primerna zdravila, napolnil tejek0j. brizgalko, se vrnil v žensko celico in dal nezavestni teJo J v V Žil°- -letnica je odprla oči. Naročil sem, da jo moli pry°i naslednji dan predstaviti jetniškemu zdravniku In ^ estitd v bolniške celice. seth te111 sem se samemu sebi. Kljub duševnemu pretresu, ki CeJ Pre®*vel, se ml roke pri delu niso tresle. V sipin kalco Poldrugo uro so me karabinjerji pripeljali spet ^ Pn° celico. Vsi so bili še budni in so se pogovarjali o Prt f-jj1 Golobu kot o pokojnih. Vedeli so, da sem sodeloval jH®govi operaciji. 80 hie 8601 se vmil, je padla z njih nepopisna mora. Nekateri drugi so se smejali, tretji jokali, nekateri so ^ vra °b tla- Ponočni paznik je prišel večkrat potrkat na (vreta, naj bo mir. Komaj smo se pomirili. V dni se Je vrnil še Golob. Odpeljali so ga bili bolnišnico, ga vsega preiskali in rentgensko pre slikali. Sčasoma sem zvedel nekaj več tudi o jetnici, h kateri me je poklical Salemme. Ker je bila izredna lepotica, so vsi Italijani noreli za njo. Nekega italijanskega vojaka je pripravila, da je napravil velike usluge OF. Dobili so ga, mu sodili in kot izdajalca ustrelili. Ustrelili bi tudi žensko, pa se jim je zdela prelepa. Obsodili so jo na dosmrtno ječo. Ko je čakala na tranpsport v Italijo, se je tudi Salemme zaljubil vanjo. Ne vem, ali je zgodba resnična ali ne. Zapisal sem, kar sem slišal. DR. ELETTO Italijanski jetniški zdravnik je bil kapetan dr. Luigi Elet-to, v aivilu profesor anatomije na medicinski fakulteti v Milanu. Bil je, kot sem spoznal iz dogodkov, antifašist, predvsem pa dober človek. Že po Hipokratovi prisegi si moramo zdravniki med seboj pomagati, če pride kdo v težave. Za dr. Eletta ta prisega ni bila samo košček papirja, ki se lahko raztrga, če komu to prija. Skušal se je držati ne samo tega njenega člena, ampak tudi drugih. če je zvedel, da je v zaporu zdravnik, mu je skušal pomagati, kolikor je mogel. Najprej je poskusil doseči njegovo premestitev iz navadnih jetniških celic v bolniške, kjer ni bil tako strog režim. Ko mi je ponudil to ugodnost, sem jo iz načelnih razlogov odklonil, čudil se mi je, kakor se je čudil tudi dr. Kajzelju. Tega so zaprli v samico, ker je bil obdolžen stvari, pri katerih je šlo za smrt. Ker je bil dr. Kajzelj vedno malo samosvoj, je dr. Eletto presodil, da bi bilo zanj najbolje, če bi ga razglasili za neprištevnega. Organiziral je specialistični psihiatrični pregled in pred tem namignil dr. Kajzelju, kako naj se obnaša. Dr. Kajzelj je pa trmasto trdil, da ni nor, da je popolnoma normalen in naj ga puste pri mini v samici. Ne vem, kako se je stvar končala pri njem, pri meni se je tako, da so me na silo premestili v jetniške bolniške sobe. Nekega večera, ko se je vrvež po jetnišnied že polegel, je dr. Eletto dal poklicati iz bolniške sobe Zvoneta Tanka in mene v ambulanto. Tanka so ujeli kot partizana in za njegovo življenje marsikdo ne bd dal počenega groša. Njegova mama je dr. Eletta poznala že pred sinovo aretacijo. Zdaj je zdravil Tanka zaradi vnetja živca na roki. Dr. Eletto nama je predlagal, naj bi delala v jetniški ambulanti, jaz kot zdravnik, Tanko kot moj pomočmik-bolničar. Malo sva premišljevala, saj je OF načeloma terjala, da bojkotiramo okupatorja, kjer se le da. Po daljšem premišljevanju pa sva prišla do zaključka, da v danem položaju lahko OF dosti več koristiva, če sprejmeva predlog dr. Eletta, kot pa če se slepo drživa direktiv. Tako sem odtlej naprej pregledal v jetniški ambulanti vsako popoldne tudi čez sto zapornikov. Ne samo, da sva Jim pomagala strokovno, organizirala sva nič koliko sestankov med obtoženimi, ki so bili sicer zaradi preiskave strogo ločeni, da so se dogovorili o svojih izpovedih pred preiskovalnim sod nikom. Posebno tvegan je bil sestanek med dr. Podkoritnikom, zdravnikom iz Grosupljega, in tamkajšnjim veterinarjem Valentinčičem, kd sta bala obtožena težkih zločinov. Na jetniškem bolniškem oddelku sta bila dva paznika, Hribar in še nekdc z naočniki, ki se mu ne spominjam imena. Ker so jima Italijani zaupali in ju niso nadzorovali, sta lahko brez večjih težav hkrati poklicala k zdravniku zapornike in različnih celic. Seveda sta za sel tanek zmerom izbrala najvarnejši trenil Dr. Eletto je prišel ponavadi med sedmo in osmo uro n čer, včasih še pozneje. Poklical naju je v ambulanto, da bi u poročala, kaj se je zgodilo tisti dan posebnega. V resnici ) to to opravili mimogrede, potem pa nama je povedal novic« z bojišč doma in po svetu. Začeli smo razpravljati o položaju. Tanko ga Je prepričeval, da bodo fašisti izgubili vojno, četudi jim je trenutno šlo izredno dobro. Skušal ga je idejno spreobrniti k marksizmu. Ko ga je v diskusiji že pritisnil čisto ob zid, se je dr. Eletto vedno izmazal 6 svojim: «Iddio annipo- tente lo sa! (Vsemogoči bog že ve!)» Včasih je dal ob tem času poklicati v ambulanto kakega jetnika ali jetnico, da jih je pregledal, ker so mu jih priporočili v mestu. Ali pa jim je pod to pretvezo izročil pismeno ali ustno tajno sporočilo. Večkrat je tudi v skupnih celicah in samicah razdelil zdravila, ki jih v jetniški ambulanti ni bilo, pa tudi skrivno pošto. Včasih sva ga spremljala, da sva mu pomagala pri injekcijah ali kot tolmača. Kot sem zvedel pozneje, je imel dr. Eletto včasih polne žepe listkov z obvestila za zapornike. Italijani so ga začeli sumiti in ga dvakrat ali trikrat pri vstopu v jetnišnieo telesno preiskali. Našli pa niso ničesar, saj je OF zvedela, da ga nameravajo preiskati in ga je o tem pravočasno obvestila. Tako m imel ničesar sumljivega pri sebi Pozneje so pri njem le uspeli nekaj dobiti to so ga premestili v prvo bojno črto v Ribnico, čeprav je bil univerzitetni profesor, pri režimu ni bil dobro zapisan. Kar prav bi jim prišlo, če bi ga vzel vrag. Po kapitulaciji Italije so ga dodelili nekemu fašističnemu zdravniku v Vidmu. Ta zdravnik je Imel nalogo, da ga ob najmanjšem prestopku ustreli. Vendar tega ni storil, ampak mu je zaupal svojo tajno strankarsko obveznost. Ali se je to zgodilo zaradi Hipokratove prisege ali z/ adi spoznanja, da brezglava Mussolinijeva politika nikamor ne vodi? Kdo ve? Oba sta dočakala živa konec voje. TRIJE IZ JAME IN DRUGI Iz roške ofenzive so pripeljali na sodnijo v bolniške sobe tri ranjene partizane, Snoja, Mulca in Smolnikarja. Snoj je bdi v isti sobi kot jaz, Smolnikar to Mulac pa v drugih. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 27. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali ogl®s'j 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SP1 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • W NAPAD KONSERVATIVCEV NA LEVIČARSKO KOALICIJO ČILSKE DELOVNE MNOŽICE RAZBILE OFENZIVO DESNICE Avtoprevozniki sprejeli načelni sporazum - Delavci in študenti zagotovili oskrbo mest - Mrzla prha za Freia SANTIAGO DE CHILE, 26. — Čilski predsednik Salvador Allende in predstavniki prevoznikov so sklenili sporazum, ki naj napravi konec stavki na področju prevozništva. Delegacija prevoznikov se je sestala včeraj z Allendejem. Glasnik organizacije je izjavil, da so dosegli načelen sporazum. Pristavil je, da bo sporazum dokončno odobrila skuščina avtoprevoznikov. Včeraj je Allende izjavil, da bi bilo mogoče rešiti vprašanje stavke avtoprevoznikov v najkrajšem času. Na vsak način je prišlo do rešitve vprašanja po predhodnih neuradnih pogovorih med vlado in prizadeto kategorijo. Stavka avtoprevoznikov je bila najhujši kamen preizkušnje s katerim se je moral Allendejev režim spoprijeti v zadnjem času. Ta stavka je predstavljala bojno koncentracijo vseh opozicijskih sil, ki gredo od zasebnega kapitala (tujih družb, lastnikov podjetij, tovarn, velikih trgovskih podjetij, srednjega in malega meščanstva do številnih kategorij svobodnih poklicev kot so profesorji, učitelji, sodniki, odvetniki itd.). Vladi se je posrečilo razbiti to fronto ter prisiliti avtoprevoznike, da sprejmejo vsaj deloma njene pogoje. Ko se je že zdelo, da je Allendejev režim v Čilu obsojen na popolno propast, je nenadoma postalo očitno, da ima sedanja vladajoča politična koalicija v Čilu (socialisti, komunisti in drugi) najmočnejšega zaveznika v ljudskih množicah. Allende je v imenu te koalicije utegnil mobilizirati najširše ljudske množice (delavce, kmete in študente), ki so dobesedno razbili vse poskuse konservativnih krogov, da se spravi čilsko gospodarstvo v brezizhoden položaj. Delavci in študenti so v najtežjih okoliščinah stavke avtoprevoznikov poskrbeli za redno oskrbovanje mest in podeželja z najnujnejšimi potrebščinami. Pripomniti je še treba, da niso nikdar odpovedale železnice in sploh vsa javna prevozna sredstva. Prav tako ni prišlo do nobene stavke po tovarnah in delavnicah. Izredno pomembno pri vseh teh dogajanjih je bilo obnašanje čilske vojske, ki je vedno nastopila za obrambo ustavnih in demokratičnih svoboščin, ki so jih ogrožali desničarski krogi. Ti so spočetka mislili, da bodo pridobili na svojo stran odločilne vrhove čilske vojske, toda pri tem računu so se pošteno ušteli. Allendejeva vlada je namreč že prej poskrbela za odstranitev vseh ljudi, ki bi utegnili pripraviti puče in upore proti ustavni vladi. Prav ustavnost vsakega vladnega in državnega akta pa zelo leži pri srcu sedanjemu čilskemu predsedniku, ki je vedno poudarjal, da je neizprosen branilec ustave. Prav zato čilska vlada ni nikoli posegla s silo v vsakdanja politična in gospodarska dogajanja ter se je omejila na sodelovanje vojske le v primerih, ko je postalo očitno, da hoče opozicija prekoračiti meje demokratične konfron- tacije ter izzvati nerede. Na Allendejev poziv je čilska vojska odgovorila, kot se pač spodobi demokratični vojski, ki spoštuje državne zakone. General Hec-tor Biavo je ukazal radijskim postajam, naj sporočijo javnosti, da bo vojska okrepila nočno patruljiranje in da bo dosledno izvajala predpise o policijski uri. Nctoen državljan — je rečeno v Bravovem sporočilu — ne sme biti oborožen z izjemo policijskih in vojaških sil. Čilska opozicija je skušala malo prej izzvati nerede v zvezi z začasnim zaprtjem nekaterih radijskih postaj, ki jih nadzorujejo desničarski krogi. Vlada je medtem uvedla strogo preiskavo v več kot 60 podjetjih, katerih dejavnost je bila ohromljena v zadnjem času. Mrzlo prho za konsei vativne kroge v Čilu je brez dvoma predstavljala skupno izjava čilskih škofov, ki so jo prebrali v cerkvah prejšnjo nedeljo. Iz pisma čilskih škofov je razvidno, da se katoliška živa vse vernike k zmernosti. Ta nastop katoliških škofov ni prav pogodu predsedniku demokrist-jarniko stranke Freiu, ki se je znašel v zadnjem času v precejšnjih škripcih, ker ga dogodki prehitevajo. Demokristjanska stranka bo morala v prihodnjem marcu napeti vse svoje sile, da bi si zagotovila zaupanje množic, ko bo šlo za izvolitev novega predsednika republike. Zdi se, da je Allende prehitel v precejšnji meri svoje konservativne tekmece. BRUSELJ, 26. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je romunski minister za zunanjo trgovino Costantin Stanciu obiskal včeraj ravnatelja generalne direkcije za zunanjo trgovino evropske komisije VVolfganga Ernsta. V omenjenih krogih menijo, da je treba povezati pogovor med romunskim predstavnikom in predstavnikom EGS z zahtevo romunske VESTI Z ONSTRAN MEJE Madžarski zunanji minister obiskal koprsko pristanišče Peti zbor predstavnikov mladine gostinskih šol v Portorožu Včeraj je obiskal koprsko luko minister za notranje zadeve LR Madžarske Andrasz Benko s svojimi sodelavci. Spremljala sta ga republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen in član izvršnega sveta Egon Konradi. Goste je sprejel glavni direktor luke Egon Prinčič ter jih seznanil z razvojem luke, zlasti pa še s stiki z madžarskimi gospodarskimi organizacijami ter z možnostmi nadaljnjega sodelovanja. Po ogledu luke in postajo ljudske milice v Kopru so gostje odpluli v Portorož z najmodernejšim patrolnim čolnom, ki ga. je pred kratkim nabavila postaja tukajšnje ljudske milice. * * * V okviru gostinsko - turističnega zbora v Portorožu je bil včeraj v novem avditoriju peti zbor predstavnikov mladine gostinskih šol Slovenije. Zbrane bodoče turistične delavce je pozdravilo več uglednih gostov, med njimi Živko Pregelj, predsednik republiške konference Zveze mladine, Jože Vidic, predsednik republiškega odbora sindikatov storitvenih dejavnosti in vlade, da bi bila deležna pri svojih gospodarskih in trgovskih stikih z hierarhija boji nadaljnje zaostritve |EGS »posplošenih carinskih olaj-socialnega vprašanja v Čilu ter po-' šav». iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimuiiiHiiiiiiitimiiiuMiiiimiiiiiimiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimimiiiiiiiiu BODO CflTANZflRSKI SODNIKI SODILI PIETRU VALPREDI ? Generalni odvetnik kasaeijskega sodišča nasprotuje premestitvi procesa Valpreda Vrhovno sodišče bo o zahtevi generalnega pravdnika v Catanzaru razpravljalo 14. novembra - Socialistična in komunistična vloga o premestitvi dr. Fiasconara RIM, 26. — Generalni odvetnik ka-sacijskega sodišča dr. De Gennaro je danes zavrnil zahtevo generalnega državnega pravdništva v Catanzaru, naj se proces proti Pietru Valpredi dodeli nekemu drugemu porotnemu sodišču. De Gennaro je izjavil, da zahteva catanzarskih sodnikov ni dovolj utemeljena. Kasacijsko sodišče bo o tej prošnji razpravljalo 14. novembra. Vrhovni sodniki bi lahko zavzeli drugačno stališče kot generalni odvetnik. njegova izjava pa bo vseeno vplivala na odločitev, kot se je že pripetilo ob razpravi podobne zahteve milanskega državnega pravdnika De Peppa, ko je vrhovno sodišče sprejelo njegovo prošnjo in dodelilo proces Valpreda catanzarskim sodnikom. Generalno pravdništvo kalabrijskega mesta je utemeljilo svojo prošnjo z ugotovitvijo, da Catanzaro nima več kaznilnice, ker se je zapor «San Gio-vanni* zrušil pred dvema letoma. Poleg tega ni v sodni palači primernih dvoran za tako pomemben proces, ki bo predvidoma privabil v Catanzaro veliko število časnikarjev in občinstva in ki bi bil lahko povod za nerede. V zvezi s polemikami okoli procesa proti anarhistom, ki so obtoženi pokola v milanski kmečki banki, so republikanski senatorji Cifarelli, Spa-dolini, Pinto, Venanzetti in Mazzei zahtevali od ministrskega predsednika Andreottija pojasnila o stališču, ki ga bo zavzela vlada do ostrih sporov med raznimi predstavniki sodne oblasti in o vedno večjem kaosu v italijanskem sodstvu. Val polemik je sprožila tudi premestitev namestnika milanskega državnega pravdnika dr. Fiasconara, ki se bo odslej ukvarjal s preiskavami, ki niso povezane s prevratniškim delovanjem Frede in Venture. V tej zvezi je skupina socialističnih poslancev zastavila pravosodnemu ministru vprašanje, kaj bo ukrenil proti dodatnemu milanskemu državnemu pravdniku dr. Albericiju, ki je premestil dr. Fiasconara. V svoji interpelaciji socialistični poslanci ugotavljajo, da so resnični vzroki tega ukrepa precej različni od uradne utemeljitve in vprašujejo ali je Albericijeva odločitev «povezana s stališčem vlade in ministra za pravosodje, ki je dal dovoljenje za disciplinski postopek proti nekaterim sodnikom, ker so kritizirali italijanski sodni sistem*. Podobno vprašanje so pravosodnemu ministru zastavili tudi komunistični senatorji Petrella, Lugna no in Sabadini, ki ugotavljajo, da je javnost tolmačila ukrep proti dr. Fiasconaru precej drugače kot dr. Alberici. »Marsikdo je povezal premestitev milanskega javnega tožilca z zadnjimi rezultati preiskave o pokolu v milanski banki in predvsem z začetkom sodnega postopka proti nekaterim državnim funkcionarjem. Če bi bila taka obrazložitev pravilna, bi ukrep načelnika milanskega državnega pravdnika pomenil grobo kršitev sodnikove neodvisnosti in nedopustno vmešavanje v preiskavo, ki ima velik politični odmev. V takem primeru — zaključujejo komunistični poslanci — bi se moral pravosodni minister poslužiti svoje pravice, da lahko sproži disciplinski postopek proti sodnikom.* Začasni načelnik milanskega državnega pravdništva dr. Alberici je danes uradno sporočil, da je premestil javnega tožilca dr. Fiasco- Upajmo, da je res! nara, ki je doslej sodeloval v preiskavi o zločinskem delovanju Frede in Venture, in mu je poveril drugo nalogo, ker je državno pravdništvo preobremenjeno z delom, da bi se lahko več sodnikov ukvarjalo z eno samo preiskavo. O ukrepu in o valu polemik, ki jih je spražil, so danes razpravljali milanski sodniki. Ob koncu sestanka so izjavili časnikarjem, da je bil na seji govor o premestitvi dr. Fiasconara in o reakciji javnega mnenja na ta ukrep, zaključki diskusije pa so tajni. Ostre kritike na račun italijanskega sodnega sistema, ki jih je sprožil sodni postopek proti Pietru Valpredi so pospešile pobude po-lancev za preureditev italijanskega kazenskega zakonika in predvsem zakon o preventivnem zaporu. Komisija za pravosodje senata je začela danes razpravo o zakonskih osnutkih senatorjev Martinazzolija (KD), Zuccalaja (PSI) in Lugna-na (KPI). Po uvodnem govoru predsednika komisije je bila razprava odgodena, ker je podtajnik za pravosodje Pennachini sporočil, da bo vlada v kratkem predložila svoj zakonski osnutek o preventivnem zaporu. Rado Upičar, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo. Mlade gostince je najprej nagovoril prof. Danilo Zbregaj, ki je v imenu gostinskih šol Slovenije nanizal nekaj problemov teh šol in njihovih mladih obiskovalcev. Tako se je dotaknil nadurnega dela mladih, ki se ne bi smelo zavleči čez 22. uro zvečer. Tudi problemom prehajanja učencev po končani gostinski izobrazbi na druge šole zaradi izpopolnjevanja bi morali posvetiti več skrbi. Živko Kmalu evakuacija Azijcev iz Ugande KAMPALA, 26. — Iz diplomatskih virov se je zvedelo da sta ugandska vlada in OZN dosegla sporazum glede načrtov za evakuacijo 4 ali 5.000 brezdomovinskih Azijcev iz Ugande. Ti bi morali zapustiti Ugando do 8. novembra. Sporazum so baje podpisali predstavnik OZN Robert Gardiner in ugandski funkcionarji. Baje ga bodo objavili še danes. Še pred odhodom v Addis Abe-bo, kjer vodi gospodarske posle OZN za Afriko, se bo Gardiner ponovno srečal z ugandskimi voditelji. Evakuacija Azijec bi se utegnila začeti nemudoma. MAŠČEVANJE Mestni redarji, ki s posebno opremljenimi poltovornjaki odpeljejo nepravilno parkirane avtomobile, verjetno niso priljubljeni nobenemu šoferju, zlasti še, če so mu že «zaple-nili» vozilo in je moral plačati visoko globo. Malokdo pa se jim je doslej tako duhovito oddolžil kot neapeljski avtomobilist, ki je prijavil redarje občinski upravi, ker so parkirali svoja vozila na prepovedanem kraju. Zakon je pač zakon in redarji so morali plačati globo. NENAVADEN LOPOV Brazilska policija je danes aretirala nenavadnega lopova, ki je v nekaj mesecih posilil 50 žensk in vsakikrat zbežal s kolesom. Žrtve malopridneža so bile predvsem poročene ženske. Zgodaj zjutraj, ko so možje po večini že odšli na delo, je lopov vdiral v stanovanja in posiljeval ženske, ki so v polsnu menile, da ob njih leži še vedno zakonski tovariš. V zadnjih mesecih so imeli agenti stalno opravka z ženskami, ki so vložile tožbo proti nezaželenemu ljubimcu, a ne samo proti njemu. Malopridnež je bil vedno oborožen, da bi se branil pred morebitno reakcijo soprogov. Če jih je «zalo-tih še doma jih je z orožjem v roki prisilil, da so stopili v kopalnico, nato pa je zaklenil vrata. Marsikateri mož pa je bil tako prestrašen, da se je prostovoljno skril v kopalnico in počakal. da je malopridnež odšel. Ali nimajo mogoče ženske prav, ko ne priznavajo možem vzdevka «močni spoh? Pregelj je pozval učence gostinskih šol, naj se zavzemajo za ugodne družbene odnose, da bi lahko učinkoviteje reševali svoje težave. V okviru jubilejnega zbora je bil včeraj tudi sestanek turistične sekcije slovenskih novinarjev ter vrsta raznih prireditev, med njimi otvoritev kulinarične razstave, razstave turističnih propagandnih edicij in jedilnih listov, razstave likovnih del Lea in Maria Vilharja, razstava industrijskih izdelkov za gostinstvo, predvajanje turističnih propagandnih filmov ter najrazličnejša športna tekmovanja in tekmovanja v natakarski spretnosti. Zvečer pa je nastopil v festivalni dvorani plesni orkester radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. L. Omladič liuioiiana iu aijiva uiuaucia n. jc vutuviaia * «*»*■»»*»»-»■■■»»» uuuvjvm ™uuuuuueuiouv5)u ... Heinemanna, ki je na uradnem obisku v Veliki Britaniji fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiTiiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiTiiniiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi&iiiiiiiiii>a|1,i>>^ HUDA PROMETNA NESREČA PRI TITOVEM UŽICU Sedem mrtvih in več ranjenih pri trčenju avtobusa v valjar Nesreče je kriv šofer valjarja, ki je nepravilno parkiral vozilo med dvema ovinkoma RIM, 26, — Besedilo zakonskega osnutka, ki ga je predložil minister za pravosodje skupaj z zakladnim ministrom v zvezi z zakonodajnim delegiranjem pristojnosti za izdelavo novega zakonika o kazenskem postopku, so danes posredovali poslancem v Montecito-riu. Besedilo zakonika je pravzaprav isto kot v prejšnjem osnutku, ki pa ga zbornica ni mogla obravnavati zaradi predčasne razpustitve. TITOVO UŽICE, 26. - Na gorski cesti na področju Zlatibora pri Titovem Užicu je prišlo sinoči do hude prometne nesreče, ki je terjala sedem človeških žrtev. Do nesreče je prišlo, ker je neki avtobus naletel na nepravilno parkiran cestni valjar med dvema ovinkoma. Avtobus bi se morda izognil trčenju, če mu ne bi pripeljal naproti neki drug avtobus. Obe vozili sta seveda ugasili dolge žaromete ter vozili naprej z zasenčenimi, kar je onemogočilo šoferju prvega vozila, da pravočasno zagleda pred seboj nenadno oviro. Na kraju nesreče so bili pri priči mrtvi štirje potniki, drugi trije pa so umrli med prevozom v bolnišnico. Drugih 14 potnikov avtobusa je bilo težje ranjenih, štirje pa lažje. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Titovem Užicu. Prometna milica je aretirala šoferja cestnega valjarja. Nesreča se je pripetila na cesti, ki pelje iz Beograda čez Titovo Užice do Bara na jadranski obali. Proces proti ravnatelju francoske vohunske službe PARIZ, 26. — Danes popoldne se je začel na 17. sekciji pariškega sodišča proces v zvezi z neko vohunsko afero, ki pa je le ozadje dejanskega kazenskega postopka proti ravnatelju francoske obveščevalne službe «DST» Jeanu Ro-chetu. Omenjeni vohunski urad o-pravlja svoje poslanstvo v okviru francoske republike. Na zatožni klopi sedi ravnatelj te obveščevalne službe, toži pa ga Leopold Trepper, ki živi sedaj na Poljskem in ki je bil svoj čas vodja znane sovjetske obveščevalne službe »Rdeči orkester*, ki so jo Sovjeti organizirali v zahodni Evropi med drugo svetovno vojno. Pravijo, da je odlična organizacija «Rdečega orkestra* stala nemške naciste 200.000 pobitih vojakov. No, Trepper je bil baje eden od glavnih organizatorjev te vohunske službe. Bil je Žid po rodu (rojen 1. 1904) ter se je že v svoji mladosti udeležil revolucionarnih bojev na Poljskem. Bil je aretiran ter je preživel več let v zaporu. Ko je bil star 24 let, se je udeležil v Palestini bojev proti angleškemu protektoratu. Potem je začel svojo vohunsko kariero, ki se je zaključila šele po koncu druge svetovne vojne. Po 1. 1945 je bil dalj časa zaprt, v zadnjem času pa živi na Poljskem. Proces v Parizu je posledica obtožbe ravnatelja francoske vohunske službe, da je Trepper rešil svoje življenje s tem da je sodeloval z nacisti in da je žrtvoval življenja nekih svojih ožjih sodelavcev. Trepper je zavrnil te obtožbe ter sprožil postopek proti Roche-tu. Žal ne bo mogel priti na proces, ker ni dobil ne poljskega in ne francoskega vizuma. Še dva romana (Nadaljevanje s 4. strani) divščine v novem svetu. Spet spremljajo njen spopad z neko francosko aristokratinjo, ki je peljala mlade Francozinje naseljen- cem v Kanado, pa je z ladjo ! sedla prav tam, kjer živi An9ei ka s svojim možem. Prihod francoske plemkinje r predstavlja novo nevarnost j Angeliko in njeno ljubezen j moža, zlasti še, ker franco**, grofica pomeni zahrbtno nevarno za Angeliko. Dve izredni ženi | ga ob drugi, to pa je vir nih trenj, spopadov in napet* dogodivščin, ki jih bralec sp0*z v dveh obsežnih knjigah, ki tfr ta skupaj 940 strani. Obe ki sta pisani enako zanimivo, ; peto kot vse dosedanje in predstavljali hvaležno berilo 2 vse ■ tiste manj zahtevne bralo' ki so jim pri srcu tovrstna 1°*" dela zabavnega značaja. •, J Kaka stroga umetniška pre*®! romanov o Angeliki in tudi rof* na o Angeliki ter demonski | ni je odveč, če vemo za zna®L dela. Ugotovimo lahko samo, v sta pisatelja tudi v tem delu stala zvesta sebi in napisala K.; man, ki pomeni nadaljeval prejšnjih in ki se lepo bere, ™ pritegne vsakogar, ki se j tovrstnimi literarnimi stvaritvaff zadovolji. Takih bralcev P° J seveda še veliko. Zato bo Ajr : najnovejši roman o Angeliki sti bran. PO MNENJU JAPONSKIH FUNKCIONARJEV Več desetin Japoncet se še skriva v džungli TOKIO, 26. - Spopad med filipinsko | atolih Tihega Oceana še vedno »K policijo m dvema japonskima vojako- nekaj desetin vojakov. V teh k2" ma. ki baje nista vedela, da se je se je japonska vojska neurejen« • druga svetovna vojna zaključila, je maknila in manjši oddelki so ve®pj donezijskih džunglah posledica P2 f gande nekdanjega japonskega nri1 stičnega režima. .L| Domnevo, da bi pogrešani ne vedeli za konec svetovne jL_t:■ je pred kratkim pobil bivši nik Soiči Yokoi, ki se je 25 let pi val v gozdovih otoka Guam- '31 je pred kratkim izjavil, da j® A za konec vojne in poraz Jap«" K Kar zadeva podčastnika Kozuk«^. je bil pred nekaj dnevi ubit v padu s filipinsko policijo in P«T< ročnika Onodo, ki je bil rari« p istem spopadu, ni še znano zak®J^ se skrila v džunglo. Bivši u japonske cesarske vojske je zb®*^ gozd in se še ni javil oblastem, j) stalnim pozivom filipinskih Pf*lC^e*| agentov in japonskih funkcioh® j naj to stori. V Tokiu ne izkljd«^ tudi možnosti, da se je Onod® J ker je razumel, da ga bo j|jP vlada likvidirati problem s P*® odškodnine.