Razne stvari. Iz domačlh krajer. Politično zborovanje. V nedeljo, dne 31. avgusta bo zborovalo katoliško politično druStvo »Sava« popoldne ob 3. uri pri »Slovencu« (v sredi med Brežicami, Artičami, Zdolami in Vidtnom). Govorili bodo gg.: C e r j a k (o druStvenem namenu), 2 i č k a r (o političnem položaju), Agrež (o slovenskih posojilnicah in hranilnicah). Redka slovesnost. Prihodnji pondeljek, t. j. 1. septembra, obhajal bo na Pi 1S t a n j u velezaslužni in obče spoStovani gospod nadučitelj Jožef Čižek 50letnico svojega plodonosnega delovanja v težavnem poklieu kot ljudski učitelj. Ta slovesnost se bo zelo svečano vrSila, saj pa to tudi g. nadučitelj Čižek v polni meri zasluži. Bil je namreč vedno izboren učitelj, ki je svoje učence z besedo in dejaniem, s podukom in s prelepim vzgledom navajal k čednostnemu življenju ter jih je z nevtrudno marljiTOstjo podučeval v vsem lepem in dobrem. Njegovih učeneev je na stotine med domačim ljudstvom, a prav mnogo tudi jih Je doseglo lepe in ugledne službe. Vse tri sine, katere mu je ljubi Bog podaril, je posvetil duhovskemu stanu; najstarejSi, veleč. gosp. J o s. Cižek, je sedai dekan v Jarenini, veleč. gosp. Alojzij Cižek je meSčanski veroučitelj v Mariboru, a tretji, J a n e z, ki je bil v družbi gg. lazaristov, doktor bogoslovja in modroslovja, je kot profesor pred 6 leti v Gradcu umrl; bčerka pa je s pilštanjskim učiteljem GrmovSekom omožena. Vrlemu gospodu nadučitelju bo častitala cela župnija, a tudi od drugod bo prihitelo mnogo iskrenih častilcev. Na predvečer bo sijajna bakljada z godbo, v ponedeljek ob 9. uri pa slovesna sy. maSa, pri kateri bode imel slavnostni govor veleč. gosp. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Slovesnost bodo poveličali stanovski gospodje tovarisi nadučiteljevi in mnogoteri bivSi njegovi učenci. Prisrčno častitko bo gospod slavljenec dobil tudi od preč. knez.-8kof. ordinarijata. Častilcem se pridružuje »Slov. Gospodar«, kojega zvest naročnik je ves čas gospod nadučitelj ter mu z drugimi častilci navdušeno kliče: »Slava gospodu nadučitelju Cižeku; živel Se mnoga leta!« Za pogorelce v Podovi so darovali mil. knez in škof dr. Mibael Napotnik 25 K. C. kr. namestnistvo je dovolilo iz fonda zoper bedo 3300 K. C. kr. namestnik gtof Clarj 50 K ter c. kr. namestniski svetovalec in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, grof Attems, 40 K. Visok obisk. V torek, dne 26. t. m. je prišel na obisk k našemu premilostljivemu gospodu knezo-škofu dr. Mih. Napotniku prevzv. g. dr. FrančiSek Nagl, novoimenovani Skof v Trstu. Z naSim knezoškofom je bil ob enem ravnatelj v viSjem zavodu za duhovnike na Dunaju, potem pa 13 let ravnatelj znanega zavoda »Dell' Anima« v Rimu. Včeraj se je prevzvišeni odpeljal na KoroSko, od koder je Sel v Trst, kjer bo obhajal danes popoludne svoj slovesni prihod. Daj Bog, da bi bil isti njerau v slavo in vsem, ki mu bodo v viSjo pastirsko skrb izročeni, v vsestranski blagor 1 Iz Šole. Stalna je postala na dosedanji ljudski šoli v Slivnici gdč. Emilija M u s k a, dosedaj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, za Škale pri Šoštanju ondotna pom. učiteljica gdčna Antonija L i k a r, za Marenberg pa gdčna Marija G r a š i c, doslej v Sv. Ilju pri Turjaku. Kot učiteljice za ročna dela so bile nastavljenje: za Majšperg in Naraple gdčna Matilda J u r i c v MajSpergu; za Sv. Barbaro v Halozah gospa Roza K o s i, za Studenice pri Slov. Bistrici gospa Amalija V o b i 6, za Dol pri Laškem gosp. G. G n u s. — V stalni pokoj stopi g. nadučitelj Jakob Š k o f 1 e k v Sv. Duhu pri Lučah. Vojaške vesti. V soboto so prišle 1., 3. in 4. baterija 3. topničarskega polka v Maribor. Potujeio iz Krškega od streljnih vaj. V nedeljo so imele tukaj počitek ter so odpotovale v ponedeljek zjutraj ob 6. naprej proti Gradcu. Iz pošte. Poštni in brzojavni uradnik Julius Zirngast v Vitanju je prestavljen k Sv. Andražu v Slov. gor. V kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so letos na novo sprejeti, in sieer v dostavljene razrede: Gilenšek Ivan iz Gotovelj (III. b), Zajc Josip iz Dobove (II. b), Veble Andrej iz Kapel pri Brežicah (V.), Napotnik Josip iz Konjic (V.), Jevnik Franc iz Zabukovja (VI.), Zavodnik Albert iz Šmartna pri Slov. Gradcu (IV. b), Rezman Alojzij iz Poličan (II. b), Grobelnik Ludovik iz Št. Miklavža pri Slov. Gradcu (IV. b), Lukman Franc iz Vranskega (II. b), Ostir Karol iz Trboveli (II. b), PerSuh Anton iz Št. Lovrenca na Dravskem polju (II. b), Gaberc Martin iz Črešnjevec (VII.), Vesenjak Payel iz Mošgaine (II. b), Toplak Franc iz Št. Tomaža pri Vel. Nedelji (II. b), Zelenko Franc iz Sv. Antona v Slov. gor. (II. b), Trstenjak Karel iz Št. Jurja na Ščavnici (V), Lobnik Franc iz Slivnice (II. b), Bobič Giril iz Šmarjete pri Ptuju (II. b), Slavič Janez iz Ljutomera (II. b). — Bilo je še 46 prošnjikov, ki to leto niso bili usliSani, večinoma zaradi pomanjkanja prostorov. Nekateri prošnjiki so pa vže tako stari, da pridejo gotovo v sedmi šoli, če ne 8e poprej, k novačenju. Pri teh je velika nevarnost, da bodo morali na tri leta k vojakom in ne pridejo več v bogoslovje. Pri vsprejemanju se je tudi še na to gledalo, da so tudi s celjske in ptujske gimnazije prišli nekateri na vrsto, sploh pa se je kolikor tnogoče, na razne župnije obsirne vladikovine oziralo. Tisti, ki niso to leto bili sprejeti, naj se le pridno uče in drugo leto zopet potrkajo, znabiti se jim bodo pa takrat odprla vrata v dijaško semeniSCe. Eonknrz. C. kr. okrožno sodišče v Mariboru je otvorilo konkurz o vsem imetiu bivšega druStva »Posojilno druStvo v Št. Lenartu na Štajerskem«, katero je vodil znani biv8i župan v Št. Lenartu, A. Mrawlag. Vsi upniki se morajo pri okrajnem sodišču dne 6. septem. oglasiti, da bodo zastopali svoje pravice. TJmrl je pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 25. avgusta t. 1. veleč gospod P. Gelazij Rojko, maSnik iz reda sv. Frančiska. Rojen je bil 24. januv. 1832 pri Sv. Petru poleg Maribora, posvečen 26. julija 1857. 2e večkrat sprevidenega je zadela nepričakovano srčna kap. Bog daj občeljubljenemu katehetu, pridigarju in spovedniku obilega plačila v nebesih! — Dne 15. t. m. je umrl v Slivnici pri Celju posestnik in cerkveni ključar Jak. Lesnika. Rajni je bil mož blagega značaja, trdne slovenske korenine in vnet za vse dobro. Storii in skrbel je mnogo za domače cerkve in za 8olo. Naj v miru počiva blagi mož! — V Svetinjah pri Ormožu je umrla dne 22. avg. nadučit. soproga gospa Marija Vauhnik roj. Taler. N. t m. p.S — Prej8nji teden je umrla v Ausse na Štajerskem grofica Karolina Vetter von der Lilien, soproga predsednika državnega zbora. Tečaj za vporabo sadja in zelenjave se bode vrSil od 22. do 27. septembra na mariborski sadjarski in vinarski Soli. Ker ie poduk prost, se lahko tega tečaja marsikdo udeleži. Natančneje v dotičnem inseratu. Predstavljateljem »Divjega lovca" naznanjamo, da morajo za predstavljanje »Divjega lovca« imeti dovoljenje od upravništva >Dom in Sveta« v >MarijaniSču« v Ljubljani, ki je prevzelo lastništvo. Brez dogovora z lastnistvom »Dom in Sveta« ni dovoljeno uprizarjanje »Divjega lovca.« Lepo slavnost so obhajali dne 19. avgusta pri Sv. Antonu na Pohorju. Pri svojih faranih zelo priljubl|eni župnik 6. gosp. Fran Slavič je bral srebrno sveto ma§o. — Zlato poroko pa sta obhajala 78 letni starček gosp. Anton Mravljak, po domafie Vidmar s svojo 791etno soprogo Barbiko. Oba sta še čvrsta in čila in se ozirata že v četrti rod, ki Steje sedem pravnukov. Za sestanek naših nepolitičnih društev se je podaljšalo oglašanje do 2. septembra. Do tega dne naj se nepreklicno oglase vsi, ki so se še zapoznili. Društev je oglašenih že lepo število. Shod bo po dosedanjih prijavah soditi uprav sijajen. Opozarjamo Se enkrat, da bi bilo posebno želeti, da pridejo na ta shod tudi udeležniki iz župnij, ki doslei nimajo izobraževalnih društev. Dne 7. in 8. sept. na svidenje v Ljubljani vsi, ki ste navdušeni za izobrazbo naSega ljudstva! 10 kron je poneveril hlapec gostilničarja Spaceka v Mariboru, 401etni Jožef Dobnik iz Sv. Mihela. Gospodar ga ie poslal po pivo, ter mu dal denar naj pivo takoi plača. Iz 20 kron je dobil 10 kron nazaj. Te pa Joža ni oddal, ampak jih je zapil. Ko je prišel zvečer nazaj je bil Se povrh proti gospodarju surov. Seveda je ta poslal po policaja, kateri ga je odvedel. Tepež. V noči oa nedeljo sta se prepirali domu grede zidarska pomočnika Anton Letnik in Janez Dražbaher iz Karčovine. Ko prideta do gostilne pri «Treh ribnikih* zbodel je Letnik Dražbaherja trikrat z nožem. Letnik ima dve rani na vratu in jedno na trebuhu. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v gostilno, ter poklicali zdravnika, kateri je odredil, da se mora takoj prepeljati v bolnico. Letnik je že pod ključem. Vlak je povozil v noči na ponedeljek pri postaji Ribnica ob kor. žel. železničnega čuvaja Weingerla. Truplo je straSno razmesarjeno, bil je takoj mrtev. Zaradi tatvine je obsodilo grasko sodisče 19 letnega hlapca Janeza Nendl, iz Studenc pri Mariboru na 8 mesecev težke ječe z jednim postom in trdim ležiSčem vsak mesec. Po dovrSeni kazni pride v prisilno delavnico. Nezvest hlapec. Stavbeni mojster Glaser v Mariboru ie poslal svojega hlapca Kmetiča prejsnji teden 800 kron meniat. Ker se pa isti ni več prikazal, naznanil ga je policiji. Čez nekoliko dni so nezvestega hlapca prijeli v Zagrebu, kjer |e že veliko denarja v slabi tovarSiji zapravil. Zavoljo razžaljenja veličanstva je bil obsojen pri mariborskem okrožnem sodiSču delavec Karol Schnell na 2 meseca težke ječe. Strasna nesreča. V soboto popoldne ob 3. uri je povozil brzovlak pri postaji Hoče 41etnega fanta Petra Šurec, sina posestnika Janeza Šurec. Strojevodia je opazil nesrečo ter je ustavil vlak. Fanta, katerega je strašno razmesarilo, odrezalo mu je obe nogi ter ga tudi na glavi močno poSkodovalo, je vzelo železnično osobje v vlak, kjer so ga z robci obvezali. Predno je priSel vlak v Maribor je otrok umrl. Truplo so prepeljali v mestno mrtvaSnico. — Fant se je baje oddaljil od hiše ter se je šel igrat na železnični tir, kjer ga je nesreča doletela. StariSi pazite na svoje otroke! Nagla smrt na poti k božji službi. Na praznik Marijinega vnebovzetja je šel kmet Fr. Zupe, oče vrlega narodnjaka, okrajnega odbornika lenarškega in načelnika benediske posojilnice Franca Zupe, veleposestnika pri Sv. Benediktu, k službi božji. Mej potjo se mu vlije kri, starček se zgrudi in mrtvega so zanesli domu. Posojilnica pri Sv. Benediktn v Slov. gor. je imela od Velike noči okoli 30.000 K (Nande od Sv. Trojice! beri: trideset tisoč kron) prometa! Hvala Bogu, hvala pa tudi vrlim možem, ki so nam posojilnico oskrbeli in jo tako skrbno vodijo. Kmetje benediski! Bodite složni, edini in ne bo se vam več treba klanjati gospodom po mestih in trgih in kar je najiinenitnejše: dobiček ostane doma! Pri Sv. Benediktu, kakor sploh po Slovenskih goricah razsaja že od Velike noči hud kašelj med otroci. Veliko, zlasti mlajših, jih pomrje. Bolezen navadno traja deset tednov. KaSelj ie silno mučen, ubogi otrok postane skoro črn, kadar ga napade. Zdravniki pravijo, da zoper to bolezen ni zdravila. Trije odpadniki — trije županovi sinovil Pri Sv. Lenartu v Sloven. goricah je vse mogoče, tudi to, da Steje majhni trg že tri odpadnike od katoliške cerkve in kar je najimenitneiSe vsi so sinovi županov! Prvi je sin rajnega župana Mravljaka, drugi je sin bivSega začasnega župana dr. Wittermana in tretii novi odpadnik je sin sedanjega župana Sedmineka. Lenarčani! trikrat «hajl»! Nova c. kr. orožniška postaja se je ustanovila pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Brzovlak je trčil 22. t. m. na postaji Spielfeld ob V3Š. zjutraj v stroj tovornega vlaka. Ponesrečil se ni nikdo razun kurilca, ki je lahko poškodovan. Od brzovlaka sta se poSkodovala 2 vozova. Tudi stroja od obeh vlakov sta bila za nadaljno vožnjo nerabliiva. V brzovlaku se \e peljal cesarski namestnik iz Dalmacije, baron Handel, iz Dunaja v Zadr. Velikodušen dar. Gosp. J. Pečnik, veleposestnik v Teharjah, je daroval dijaški kuhinji v Celju 2000 K. V imenu slovenskih dijakov kličemo velikodušnemu darovalcu: Tisočero Bog plati! V Radencih imeli so dne 24. t. mes. volitev občin. predstojnika in je bil taistim voljen g. Anton Divjak že v četrtokrat. Občinskim svetovalcem pa g. Jakob Zemljič in g. Franc Kurbos. Vsi trije so dcbri kristijani in odločno zavedni Slovenci, od katerih smo prepričani, pa bodo vselej branili in varovali naše narodne koristi ter ne bodo nikdar ukloniii tilnika tukajšnjim privandranim posilinemcem. Izžrebanje porotnikov v Celju. Za III. letošnje porotniško zasedanje so bili izžrebani naslednji porotniki: Lakič Avg., trgovec; Petriček Karol, slaščičar; Suhač Mat., gimn. prof., vsi iz Celja; Glinšek Mat., posestnik iz Zgornje Hudinje; Bikovšek Mih., posestnik iz Gradiša; Rezar Jos., posestnik v Trnovljah; Majcen Fr., gostilničar iz Proseniške; Rataj Jos., posestnik v Hrušovcu; Kresnik Jan., posestnik iz Slan; Grasselli Jos., trgovec od Sv. Jakoba; Zdolšek Nik., pos. in gostiln. iz Svetelka; Končan Anton, posestnik in gostilničar iz ViSnjevesi; dr. KaSpar Vin., zdravnik na Vranskem; Mazil Blaž, pos. v Grajskivasi; Uratnik Vinc. pos. iz Polzele; Sket Anton, pos. v Lembergu; Kranjc Jos., poset. in trg. v Gornjemgradu; Elender Anton, pos. v Mozirju; Gračner Fr., pos. v Dolu; Kajtna Ant., posestnik v Loki; Kene Fr., posest. v PirSembregu; Mohorčič Jos., velepos. v Starivasi pri Vidmu; DruS- kovifi Jos., trg. v Kozjem; Gernelč Jos., trg. v Št. Petru; Debelak Fr., pos. in mlinar v Prelazu; Leskošek Iv., pos. in gostilničar v Virštanju; Pototschnig Fr., usnjar v Slov. Gradcu; Fischer VaL, pos. pri Sv. Martinu; Werdnig Jos., trgovec z lesom v Mislinjah; Orel Adolf, trg. v ŠoStanju; Dvornik Ivan, posestnik v Družmirjah; Oštir Iv., pos. pri Šembricu; pl. Adamovich Karol, velepos. v Velenju; But Al., pos. v Kostrivnici; Stern Ant., mesar na Slatini. Nadomestni porotniki: Detiček Jurij, notar v Celju; Wamprechtsamer Leop., krojač v Celju; dr. Ivan Dečko, odv. v Celju; Janič Jakob, posest. v Freienbergu pri Celju; Malis Anton, pos. v Gaberjih; Bincl Al., pos. v Skofljivasi; Pisanec Fr., pos. v Vesoljah; Saveršnik Jurij, pos. pri Sv. Petru; Pikl And., pos. v Žalcu. Iz Artič se poro6a: V ponedeljek 18. avgusta sta obhajala tukaj Franc Zajc in Katarina rojena riodič zlato poroko. Skupne sta imela tisti dan 160 let, 7 mesecev in 28 dnij. Oba sta še popolnoma krepka in zdrava. Dal Bog, da bi 8e mnogo let, do najskrajnejše raeje človeškega življenja, uživala dosedanjo zakonsko srečo. Ponesrečil se je pri streljanju proti toči viničar Tomažič iz Partina. Ko je basal topič, se ie smodnik naglo vnel ter viničarja tako ranil, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Zgorelo je dne 25. avgusta 1.1. posestvo N. Stajkovo v Vogričevcih okraj Ljutomerski. PriSli so gasilci iz Logarovec in Cezanjevec, da so mu obranili hišo in nekaj pritiklin. Zblaznel je v Mariboru pekovski pomočnik Pongračič iz Varaždina. Sejmi na Spodnjein Štajerskem meseca septembra. Lučane 22., Kapela pri Brežicah 17., Zdole 15., Sv. Lovrenc v Prošinu 1., Vojnik 9., Negova (samo za blago) 9., Sv. Peter pri Radgoni 22., Ivnica 15., Zreče 1., Sv. Gore pri Sv. Petru 9., PilStanj 29., Podsreda 21., Golobinjak pri Planini 15., Sv. Jedert 9., Laško 22., Arnož 24., Gabersdorf 1., Gomilica 9., Lang 11., Sv. Vid 15., Cven 9., Veržej 29., Marnberg 29., RemSnik 24., Vuhred 4, Frauheim 22., Kamnica 1., v Šmihelu pri Ljubnem 10., prvi plemenski sejem za govejo živino mursko dolske pasme. Žitne cene. V Mariboru: 1 hl pSenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 80 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 K 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. Na Dunaju: 50 kg pšenice 7 K 85 v, rži 6 K 65 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 5 K 60 v, činkvanta 6 K 50 v, ovsa 7 K 55 v. Cerkvene stvarl. Veliko romanje k Mariji Pomagaj. Drugikrat so letos štajerski Slovenci s posebnim vlakom pobiteli k Mariji Pomagaj na Brezje. Udeležba je bila večja od lani, blizu 1200 romarjev nas je bilo. Posebni vlak je letos oskrbel in romanje vzorno vodil laporski župnik M. Medved. Nestrpno smo čakali v Mariboru romarji iz Slov. goric in od drugod ure odhoda. Takoj, ko smo zasedli vozove, so se začele glasiti navdušene slovenske Marijine pesmi. Romarji in romarice so vrstoma celo pot molili in popevali. Na vsaki postaji do Zidanega mosta smo dobili prirastek. V veličastni procesiji smo korakali od Otoč k Mariji Pomagai in bili od brezjanskih oo. frančiškanov najljubezniveie vsprejeti. Ob deseti uri je daroval slovesno sv. maSo romarski vodja župnik Medved, pridigoval pa profesor dr. Medved; zvečerno pridigo je imel profesor Vreže, slovo drugi dan pa duh. svetovalec, Jurkovič. V pondeljek 18. avg. popoldne so romarji opravili spoved, v torek zjutraj pa pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Vse pričakovanje je presegla zares veličastna procesija v pondeljek zvečer okrog cerkve, v kateri so romarji z gorečimi svečami v rokah popevali lavretanske litanije. V procesiji je Slo 6ez 20 duhovnikov izmed teh jih je bilo 15 iz Štajerskega, ki so spremljali romarje. Veliko število romarjev je deloma v pondeljek, deloma v torek pohitelo na vozovih na Bled. Tu si bil lahko vsak 6as priča, kako se naše priprosto Ijudstvo kar ni moglo načuditi izredni lepoti bleSkega jezera in celega kraja. S čolničev pa ti je donelo navdušeno petje romarjev na uho. Celi dragi dan je znani zvonček v otoSki cerkvi pel. Da bi se pač vsem romarjem njih želje izpolnile! Ker je bilo vreme jako ugodno, ostanejo utiski z Bleda nepozabni. Kajpada smo oba dneva občudovali tudi planinskega orjaka Triglava. Spominjali smo se na Brezji v gorečih molitvah prevzvišenega naSega nadpastirja. Odposlal se jim je sledeči telegratn: »Nad 1200 Vaših, Vam iz srca udanih Lavantincev se Vas na Brezji pri Mariji Pomagaj prav spoštljivo spominja ter moli za Vaš časni in večni blagor.« Jurkovič, Medved, Vreže, dr. Medved. Prevzvišeni so takoj odgovorili sledeče: »Vam in vsem romarjem, ki so pobožno molili za mene pri Mariji Pomagaj, se za to ljubezen iskreno zahvaljujem. Vedite, da tudi jaz ne bom nehal Vas blagoslavljati in za Vas moliti.« Mihael, knezožkof. V torek ob 11. uri smo se po vročih priporočilih ljubeznivi Mariji Pomagaj, okrepčani z romarskim blagoslovom ločili od milostnega kraja. V nepregledni procesiji smo med popevanjem litanij hiteli na Otoče. Dospevši v Ljubljano, smo si v treh urah ogledali glavne znamenitosti slovenske prestolnice; vsem romarjem so se posebno dopadle cerkve in narodno lice mesta. Ob 6. uri smo zopet zasedli vlak in hiteli v svojo ožjo domovino. Dahovniške spremembe. Č. g. Josip S i g 1 je dobil župnijo Sv. Križa v Trbonjah. Prestavljen je 6. g. J o ž e f Erker iz Št. Jurija na juž. železnici v Vitanje; Franc Gartner iz Hoč za I. kaplana na Vraasko; na novo so nastavljeni 6. g. novomašniki: A n d r e j Lovrec kot II. kaplan v Hočah, Jožei Skvarč kot kaplan na Kalobji, Makso Ašič kot II. kaplan v Št. Juriju na juž. železnici. Prefekt v dijaškem semenišču je postal č. gosp. Avguštin StegenSek. Sv. misijon so imeli pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Vodili so ga 66. gg lazaristi Kitak, Klančnik in Krivec. Udeležba je bila obilna. Mladeniči so pristopili k Marijini družbi skoraj vsi, tako da jih je blizu dvesto. K Materi Gorski pri Sv. Petrn pod Mariborom! Kakor druga leta bodo gotovo tudi letos ob Mali Gospojnici mnogoStevilni romarji pohiteli na prijazni hrib6ek k Materi Gorski. Naznanja se, da je že poskrbljeno za spovednike, da vaak lahko opravi svojo pobožnost. Spovedovalo se bo spodaj v farni cerkvi in na Gori v romarski cerkvi, in sicer že v nedeljo popoldne t. j. 7. septetnbra. Društvena poročlla. Odbor »Slov. pev. društva v Ptnju« usoja si uljudno opozarjati p. n. pevke in pevce ter prijatelje naSega druStva, da se dan koncerta t. j. 7. sept. 1.1. bliža ter vabi s prisr6no proSnjo, da se blagovole prav mnogobrojno udeležiti. Kdor želi preno6iti, naj se blagovoljno že poprej oglasi pri odboru. Častite pevke in pevce prosimo, da blagovole prinesti note s seboj. Društva ozir. pevke in pevci naj blagovole naznaniti, kateri nameravajo tekmovati. Skupna pevska vaja za Ptuj in Ormož bo v sredo, 3. sept. ob 6. uri zve6er v Narod. domu. Na veselo svidenje! Zveza slovenskih posojilnic ima v 6etrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Celju svoj redni občni zbor. Veselica pri Sv. Lovrencu nad Mariborom se vrSi v nedeljo, dne 31. t. mes. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo je preskrbljeno. Vozovi iz postaje do Sv. Lovrenca so na razpolago. Vlak odide iz Maribora ob 2. uri popol. — Slovenci iz Maribora in okolice! VaSa sveta narodaa dolžnost je, da se kolikor mogo6e v obilnem številu u deležite te veselice! Iz Marnberga. Zborovanje Ciril in Metodove podružnice se bo vrSilo dne 8. sept. popoludne ob 4. uri na stari poSti ali v našem Narod. domu. Igrali bodo tamburaSi. Prav prijazno so povabljeni vsi Slovenci, domači in drugi; saj se gre za naSo milo domovino, za katero vsak vnet Slovenec iz srca rad »Mal položi dar — Domu na altar.« lz Slovenskih goric. Mladeniči Slovenskih goric! Dne 8. septembra priredi bralno društvo pri S?. Benediktu v Slov. gor. veliko mladeniško slavnost v probujo slovenske mladine. Na dnevnem redu je petje in tamburanje domačega pevskega in tamburaškega zbora, slavnostni govor in šaljiva igra »dr. Vseznal«. Prijazno Vas vabimo, vrli mladeni6i, da se v obilnem številu udeležite te slavnosti. Vodje bralnih društev in mladeniških zvez, kakor vodje tamburaških in pevskih zborov naj skrbijo za to, da se vsaj po eden mladenič vsakega druStva ali župnije nauči kratek govor, in da bodo zamogli pevci in tamburaSi vmes nastopiti. Zlasti naj se vadijo mladeniči v znani velegrajski himni, da jo potem vsi zbrani mladeniči skupno zapojejo. Odbor. Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dne 31. avg. priredi bralno in gospodarsko društvo na vrtu tukajšne posojilnice veselico pri kateri sodeluje slavni mešani zbor iz Jarenine. Ob jednem bo na ta dan ljudsko predavanje slov. akad. druStva »Bodo6nost«, ki je posebno za kmetsko ljudstvo velike važnosti, ker govori med drugimi tudi gospod ekonom Slekovec o vinarstvu in njegovih sovražnikih. Slovensko ljudstvo! Ne zamudi važne prilike se poučiti o stvareh, ki so za napredek in boljšo bodočnost tako velikega pomena! Iz druglh krajer. Nesreča na morjn. V soboto 16. avg. se je zaletela angležka barka «Highfield> v kapstadtski luki na nemški parnik »Kaiser« ter se je takoj potopila. 23 mož je utonilo, 4 so se rešili. Dva mučenika. V pokrajini Hunan na Eitajskem so usmrtili Kitajci dva misijonarja po imenu Bruce jin Lewis, in sicer so oba pretepli do smrti. Ceško nCeljea. V nedeljo 18 avgusta so imeli češki >Sokoli« v mestu Iglavi na Ceškem slavnost. Kako nesramno in surovo so Nemci ravnali s Čehi, se razvidi iz sledečega. — Ko je iglavski podžupan Inderka prepovedal plesni ven6ek, pripomnil je tajnik slavnostnega odbora, da je obdržavanje slavnosti že dovoljeno od namestništva. »Halten Sie 's Maul« (držite gobec), odgovoril mu je na to podžupan. Tako postopanje dozdevalo se je nekemu navzočemu sokolu vendar presurovo in je o6ital podžupanu, da vendar ne pristoja tako odgovarjati. Ta opazka je podžupana tako razkačila, da je dal Sokola takoj aretirati. Osem redarjev je gnalo na to dotičnega na policijo, razdivjana nemSka druhal pa je temu činu ploskala in tulila znano izdajsko pesem »Die Wacht am Rhein«. Ko so prihajali Sokoli, jih je pred poslopjem »Ceške besede« nemSka druhal sprejela z divjim tuljenjem in žvižganjem. Vsakemu posameznemu Čehu sledila je tolpa nemSkih divjakov, ki so prežali nanj kakor divje zverine. Ker je nevarnost postajala vedno ve6a, zahtevalo se je od podžupana, naj pozove vojaštvo na pomoč, česar pa isti ni botel storiti, čeS, da to Se ni potrebno in da bi se iglavsko prebivalstvo potem le še bolj razburilo. Veliko razburjenje pa se je polotilo med čeSkimi gosti, ki so bili zbrani v »Besedi«, ko so prinesli krvavečega Sokola Komareka, katerega je neki nemec z nožem sunil v glavo. Najhujše pa je bilo zvečer, ko so se hoteli gostje na vozovih odpeljati. NemSka pijana in zdivjana banda se je liki volkovom vrgla na vozove in Čebi so morali zopet povrniti se v »Besedo« ter tam čakati, dokler je prišlo vojaštvo na pomoč. Še le potem, ko je vojaštvo razgnalo nemške divjake, so se mogli Cehi odpeljati. Šovražnik žen. V ravno izišlem 9. zvezku tRuskega arhiva* prlpoveduje V. Ši- man zanimive reči o generalu Helwigu, ki  je bil za 6asa Nikolaja I. poveljnik dvinske trdnjave. Stari Helwig je bil neizprosen so- vražnik žensk ter se jim je izogibal že od daleč. A carici Aleksandri, soprogi Nikolaja I., se nekoč vendar ni mogel izogniti. Car je namreč prišel v Dvinsko ter dejal Hehvigu, ko je hotel pregledovati vojsko: <Ljubi Hel- wig, ti se vsedeš v voz poleg carice.» Hehvig se je zdrznil in rekel: «Vaše Veličanstvo, še nisem tako star, da bi moral sedeti v kočiji.» «Ne, ker si star, nego radi tega, ker ti edini moreš vse carici razložiti, hočem, da sedeš v kofiijo.* »Poleg nje!* je vzdihnil general. Drugi dan se ie Helwig vozil s carico, a bil je čmeren, malo je govoril in kolikor je le mogel, je kazal carici hrbet. Car, ki je vedel za Helwigovo žensko mržno, je jahal blizu in se je jako veselil, ko je gledal čmernega generala in svojo soprogo, kateri ni nič kaj prav ugajala generalova nevljudnost. Pre- gledovanje vojakov se je končalo, in car je gratuliral generalu in dejal: «Carica in jaz se vabiva k tebi na 6aj.» General je komaj mogel izgovoriti: »Nimam gospodinje, Veli- čanstvo, saj sem samec.» *In zakaj se ne oženiš», je poizvedoval car, «jaz bi imel za te izvrstno partijo.* <Zato sem, Veli6anstvo, že prestar.> <Eh kaj, star!» ga je izpodbijal car. «Kdor more ve6 ur na dan sedeti v sedlu, ni še star za zakon. Toda 6aj hočem piti pri tebi. Naprosi carico, naj nam pri tebi gospodinji.» S težkim srcem je general moral to storiti in s težkim srcem je tudi srebal čaj, kojega mu je nalivala carica. Najhujše delo pa ga je še čakalo; pri odhodu mu je po- nudila carica roko k poljubu. Premagal se je in z zardelim obrazom je ustregel etiketi. Ko pa so gostje odšli, je začel general oči- ščevati svojo dvorano: sam si }e večkrat iz- plaknil usta in obrisal ustni, stopil je v toplo kopel, vzel drugo perilo in oblekel novo uni- iormo. Svojo obleko je pustil osnažiti in svoje stanovanje izkaditi. Stol, na katerem je sedela carica, pa }e dal prevleči z drugim suknom! Vlak skočil iz tira. Pri Czerepkoutz t Galiciji je skočil osebni vlak, v katerem se je peljalo 183 oseb, iz tira. Vlak je sko6il iz tira samo nekoliko metrov pred mostom čez reko Seret. Še nekoliko metrov in vlak bi bil padel v reko in zgodila bi se najstraSnejSa nesre6a. Nekateri vozovi so se popolnoma zdrobili. Ranjenih {e 32 oseb. Veliko čudo je, da ni nobena oseba mrtva. Turški Pavliha. Turki pripoveduiejo vsakovrstne vesele dogodbice o nekem Nazredin-hodši. Nekega dne sedel je Nazredin ob ribnlku in gledal, kako trop rac veselo plava po vodi. Obsla ga je želja po račji pečenki. Stegnil je roko, da bi zagrabil raco, a živalice so hitro smuknile po vodi. Nazredin se je praskal za užesi, potem pa vzel iz žepa kos kruha, ga začel drobiti, ter je posamezne kose pomakal v vodo in jih z vidno slastjo užival. Mimoidoči ga vpraSa, kaj da jč. >Sin oslov«, zadere se mojster Nazredin, »ali ne vidia, da jem ra6jo juho«. — Nazredin-hodSa |e imel osla, katerega je navadno jezdil. Nekega dne ga prosi sosed, naj mu posodi osla. Nazredin odgovori, da ga nima. Kakor nalašč, začne v istem trenutku v hlevu osel rigati. >Saj ga sliSim vpiti« odgovori sosed. »Cudno!« zavpije Nazredin, »ti torej bolj verujeS oslu nego meni, meni sivobradatemn možu*. In zaprl mu je pred nosom vrata. — Nekega dne je Sel hodSa na trg, napolnil svojo vrečo z zelenjavo, jo zadel na svoje rame in zlezel z vre6o na rami na svojega osla. Ko tako jezdi, vpraSa ga nekdo: »Nazredin, zakaj Tre6e ne pritrdis na sedlo?« Nazredin odgoTori: »Da je ubogemu oslu ni treba nositi.« Cnden slučaj ponesrečenja, V Parizu je zaspal aedavno mlad mož Henrik Laporte z nožem v roki, s katerim }e prerezal neko knjigo. Pono6i je imel mož neprijetne sanje, vsled česar se je premetaval v postelji in je padel naposled na tla in sicer tako nesrečno, da se mu je zabodel nož, ki ga je še držal vedno v roki, v prsa. Težko ranjenega so odpeljali v bolnico. Jednajstletni morilec. Pred sodiS6em v Saint Nazaire na Francoskem je stal te dni llletni de6ek Louis MahS, obtožen — umora. Šestletni deček Louis Jarno ga je obdolžil umora. Mahe je dečku zvezal noge, pritrdil na noge težak kamen in šestletnega dečka vrgel v vodo, kjer je utonil. Sodiš6e je llletnega morilca oddalo do njegovega 20. leta v poboljševalnico. Nova iznajdba za poštni promet. Poštni uradnik Bachler v Kreuzlingen je izumil stroj, ki omogočuje, da vlaki tudi na postajah, na katerih ne obstanejo, oddajajo in sprejemajo poštne poSiljatve. Ta iznajdba je praktičnejSa od one, ki jo že rabijo v Ameriki. Novodobni Metuzalem. V ruskem selu Marevka živi starec, ki je star 127 let. Njegova mati je doživela 120 let in }e do smrti opravljala poljska dela. Grozen potres. V zgornjem delu Santa Barbara county v Ameriki je bil silen potres, ki je poruSil cele vasi. Sicer je bilo več malih sunkov že od 27. julija, toda ljudje se niso brigali za to. Nakrat pa se je pričelo tako silno tresti, da so ljudie bežali iz hiš ven pod milo nebo. V pol ure je bilo sedem hudih sunkov, ki so popolnoma spremenili površje enega dela Santa Barbara county. Kos zemlje 15 milj dolg in Stiri milje Sirok, je bil razkopan, novi griči so nastali in vse vasi so bile porušene. Posebno hudo je razdejano meslo Los Alamos, kjer so se morali vsi ljudje izseliti. Na tisoče dolarjev škode se ie tudi prigodilo v Dallard, Santa Ynez in Lampoo. Gospodarske drobtlnice. Onoj in gnojenje. (Dalje.) Pojdimo zopet k gornjemu primeru. Mi n. pr. žito pridelujemo in zrnje prodajamo. ž njim prodamo 45-76 kg dušca, 11-44 kg kalija in 17-38 kg fosforove kisline. 100 kq dobrega sena ima po Wolfu v sebi 1'55 kg dušca, 1*6 kg kalija, 0'43 kq fosforove kisline. Prilično 30 q krme bode zadostovalo, da se ž njo posredno, namreč ko je pokrmljena, povrne njivi dušec, ki se je prodal v zrnu. Da se povrne fosforova kislina, bi pa bilo treba 17-38 : 0"43 = 405 q dobre kvme. Na oralu travuika priraste n. pr. 25 q krme. Ta krma bi skoro zadostovala, da dušec povrnemo, a če bi fosforovo kislino botel povrniti, bi bilo potreba še 15 q krme več. V takem slučaju kaže na vsak način v pomožnih gnojilih s fosforovo kislino pomnožiti. če bi hoteli z živinskim gnojem doTolj fosforoTe kisline njivi dati, tedaj bode razmeije le neugodno ostalo, kajti v enakem razmerju se pomnožita tudi dušec in kali, pa fosforova kislina bode vedno v manjšini. Dušec in kali se torej ne bosta dobro izkoristila in na ta način ni mogoče najvišji vspeh, ki se sploh doseči zamore, doseči. Žito bode menda vsled preobilnega dušea in kalija poleglo, zrna pa ne bode bogsigaTedi koliko. S pomožnim gnojem, ki ima mnogo fosforove kisline, bode pa razmerje naenkrat ugodno. Iz tega je razvidno, da pomožna ali umetna gnojila nimajo ra?no namen živinski gnoj popolnoma nadomestiti, temvee le pravo razmerje redilnih anovi ohraniti, vsled tega največje pridelke omogočiti. če je gnoj star in če se je ž njim slabo ravnalo, tedaj pa zna tudi dušca manjkati. Pameten kolobar na polju to razmerje precej premeni. Mnogoteri poskusi na polju so tudi v naših krajib. r resnici pokazali, da so naše zemlje večinoina potrebne fosforove kisline. Pri žitu 8e nje vpliv neposredno po nje porabi menda še ne bo pokazal kaj imenitno, pač pa se bo v kolobarju nje vpliv jako dobrodejno pojavil. Pri večletnih rastlinah, n. pr. pri vinogradih, sadonosnikih itd. skušamo redilne 8novi v isto razmerje spraviti, v katerem so v pridelkih in potem pa to razmerje ohraniti. \z teh primerov je razvidno, da tam, kjer je dovolj travnikov, zamoremo naša zemljišča z živinskim gnojem vedno pri moči ohraniti. Najvišje mogoče pridelke bodemo pa šele pri porabi pomožnih gnojil dosegli. Seveda treba pa tudi travnike z redilnimi snovmi, katere potrebujejo, zalagati. B. Na rastlinah samih tudi lahko prilično opazujemo, katerih snovij manjka v zemlji. Kjer manjka fosforoTe kislina v zeinlji, tam bode pri sicer vgodnih okoliščinah razmerje med slamo in zrnjem za kmetovalca neugodno, drevo ali trs bode znabiti bujno rastel, pa manj sadja bode. Kjer fosforove kisline maajka, imajo rastline tako nekako posebno, bolj rudečkasto bar?o. Kjer manjka dušee v zemlji, tam je rast rastline bolj borna. Kjer raatejo nekatere plevelne rastiln& n. pr. kislica, manjka apna. Pri neugodnem razmerju med dušcem, fosforovo kislino in kalijem, kjer dušec prevlada, se rastline nenaravno bujno razvijajo in pridelek je mnogo slabejši n. pr. pri vinu, hmelju, sadji itd. Vlažna zemlja potrebujfr manj dušca nego bolj suba. C. Kemična analiza zemlje. Kemična analiza sama po sebi v tem slučaju ne basne toliko, kakor se navadno misli. Ona labko dokaže, toliko je te ali one snovi v zemlji, če pa je ta t rastlinam pristopni obliki, tega ne more dokazati. KmetoTalci, ki zabtevajo na podlagi kemične analize zemlje natančne recepte za gnojenje, se večinoma varajo. Nakopali si bodo večkrat za nepotrebna gnojila nepotrebne stroške. Najboljše je, če kemično analizo podpira D. Poskus t malem na dotičnem zemljišču samem. Najbolje je, da kmetovalec 8 svojim poljem sam govori. če je zna prav vprašati, ma bode polje tudi točno in odločno odgovorilo in ga marsikatere zgube varovalo. Naj se delajo poskusi v majem. Priprayi se polje tako, da najdejo rastline po celem enako ugodne pogoje za rast. Na tem polju odmeri se več bolj ozkih pa bolj dolgih prog vštric. Te proge se s koli zaznamujejo. Med Tsakima dvema progama za poskus pa mora biti ena ločilnaproga vmes, tako, da pri raztresanju gnojil ne prehajajo ta na sosedni del, kjer bi potem, natančnost poskusa motila. Pripravimo n. pr. osem delov. (DaJoe sledi.)