LetolIL Maribor, četrtek 18. decembra 1919. St 240. I DELAVEC Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. četrtletno K 19‘50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6‘—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva št 276, uprave št. 24. em ) ' 1 Ufilson in jadransko vprašanje. Pariški poročevalec tržaškega dnevnika »Era Nuova« je obelodanil Wil-sonov načrt za rešitev jadranskega vprašanja, ki ga je vsebovala zadnja ameriška nota Italiji. Nota se glasi v glavnem' * Meje v' I stri. Vzhodna italijanska meja naj se določi ob gotovi točki na reki Raši, zapadno od Plomina in naj se vleče proti severu do Karavank. Italija dobi Labin. Obala, ki bo na ta način pripadla Italiji (od izliva Raše do meje svobodne reške države), bo nevtralizi-raaa. Isto velja tudi za obalo proti jugu do promontorskega rta. Neodvisna reška država. Neodvisna reška država bo obsegala meje, ki jih je določil VVilson, t. j. mesto in njegovo neposredno zaledje. Zveza narodov bo imela nad to državo absolutno kontrolo in bo skrbela, da bo vodila administrativno Radivoj Rehar. DOMA. Po bliskovo je drvel vlak skozi deževno noč. puhanje lokomotive in enakomerno drdranje koles, se je mešalo s šumom deževnih kapelj, ki so bile ob strehe vagonov. Potniki so dremali, samo jaz in pisar Gašpar Lemež sva slonela ob zastrtem oknu in pušila. Plavkast dim se je vil po kupeju tretjega razreda ter se me-šal z vzdušno soparico, ki ga je napolnjevala. Moje misli so romale bogvedi kod po temnih davno pozabljenih poteh, v duši pa je bila tesnoba, brez mej in brez obrežij. Zgodi se včasih, da prime človeka temno razpoloženje, ne ve čemu, ne ve zakaj, samo to ve, da je v srcu tesnoba in v duši bolest, silna in neizmerna. Tudi Gašpar je molčal in mislil . . . — Kaj misliŽ, Gašpar ? — Vprašanje je presekalo kaos ropotanja ter potrkalo. na samotno pisarjevo dušo, kakor nepričakovan posetnik na duri svojega prijatelja. — Kaj misliš, Gašpar? . . . — O domu, je odvrnil in po izrazu obraza sem spoznal, da trpi. Odrgnil je dogorelo Cigareto, segel z desnico med.lase, pogladil raz-mršene brke ter se zagledal v strop, kjer se je okrog brleče sveče podilo par debelih pisanih vešč. — Ti še ne veš te povesti. Nihče razen moje izmučene duše je ne ve. Dobil sem dopust upravo vlada, ki jo bo določila posebna komisija. Zveza narodov bo nadzorovala tudi luko in železnice, ki bodo upravljane v interesu mesta in onih držav, katerim je Reka naravni dohod k morju. Po petih letih se izvrši na celem reškem ozemlju plebiscit. Ako Italija ne pristane na plebiscit, ne bo dobila Reka nobenega statuta, drugače pa dobi mesto autonomijo, ki bo enaka oni, ki jo je imela Reka pod madžarsko vlado. Italijanska suvereniteta je izključena. Dalmacija.' Država Srbov, Hrvatov ' in Slovencev bo imela popolno oblast nad celo Dalmacijo s pridržkom, da dobi Zader posebno upravo v svrho ohranitve italijanskega ?*iačaja mesta. Zader bo svobodno mesto. Oblika in delokrog vlade se bosta določila z jugoslovansko državo. V slučaju nerazporazumljenja med mestom in jugoslovanskim kraljestvom bo odločevala zveza narodov. Italija dobi sledeče otoke: skupino pri Pelagružu, Vis in otočiče zapadno od Visa, Lošinj in Unije. Slovansko pre- in se napotil — veš kam ? Ne vganeš . . . Domov ! Da, domov sem se napotil, tja, kjer nisem bil že toliko dolgih let. — In kje si doma? — To je ravno, se je nasmehnil Gašpar, a ta njegoy smehljaj je bil rezek in temen, kakor novemberska noč. — ,Kje lem doma? Nikjer 1 To je usoda tistih, ki niso imeli nikoli doma, usoda sinov in hčera nemaničev, ki so bili letos tu, drugo leto tam, ki so poznali ves svet, vse ljudi, celo slovensko domovino, le svojega doma, svojega Jastnega zavetišča, kamor bi se napotili ob uri bridkosti, da se odpočijejo in navžijejo tihe in mirne udobnosti, le tega niso poznali nikoli. Ptica ima gnezdo, polh ima duplo, mravlja mravljišče, le ti, sin^človekov, le ti, sin ne-manjičev nimaš ne gnezda, ne dupla, ne mravljišča . . . In vendar sem se napotil domov; ne na oni dom dragih in milih, ker ga ni, kakor ni dragih in ni milih, ampak na dom moje — mladosti. Ker, če- ti je kak kraj mil in drag, je to gotovo tisti kraj, kjer si preživel svoja zorna leta, kjer si vžil edino čisto srečo, ki ti jo za-moreta nuditi svet in življenje. Kraj, na katerega te vežejo prvi spomini, ki si jih je ohranila duša iz tistih dni, ko se je prvič zavedla same sebe in svojega obstoja. Tja sem se torej napotil. Ko sem sedel v vlaku in so brzele mimo mene vasi, njive, polja, bivalstvo na Visu dobi popolno krajevno autonomijo pod.italijansko suvereniteto. Vsi otoki ob dalmatinski obali, kakor tudi morsko področje, ki jih obdaja, bo neutralno. Najjužnejša točka te zone bo luka Zaton pri Dubrovniku in otok Koločep. Vse tri skupine italijanskih otokov spadajo v to neutralno zono. Albanija. Italiji dobi mandat v Albaniji. Italija ne bo smela izkoriščevati produkte zemlje ali jih upotrebljavati v vojne svrhe. Okolica Valone bo neutralna. Jugoslovani imajo pravico, graditi in upravljati železnice v severni Albaniji in se posluževati mednarodnih privilegijev v kolikor se ti nahajajo v novi konvenciji med zaveznimi in asociira-nimi državami. Jugoslovani, imajo pravico plovitbe na Bojani toda s pogojem, da pripade Črnagora Jugoslaviji. Mesto Valona in najožje zaledje postane popolna posest Italije. Neutralne zone in železnice Italija dobi pravico tranzita brez posebnih pridržkov in z gotovimi ga- travniki, gozdovi/ mi je bilo' tako neizmerno praznično pri srcu, kakor še skoro nikoli. Venomer sem mislil na spomine, ki sem jih upal najti tam doli v tisti vasi. Po vrsti so stopali predme, po vrsti, kakor so bili: najprej majhni, potem večji in največji, končno pa prav poslednji — spomin na njo, na mojo Miro, na mojo prvo in zadnjo resničfto ljubico. Štel sen postaje, štel njive, travnike, drevesa in čimbolj je rastlo njihovo število, tem bližje sem čutil cilj. Se par postaj, še nekaj desetin senožeti in njiv, še nekaj stotin dreves in na mestu bom: doma. Kako bi ga pozdravil? V srcu sem čutil dolžnost, da bi moral pasti na kolena in poljubiti tisto blagoslovljeno zemljo spominov. Končno se je vlak vendarle vstavil na poslednji moji postaji. Nisem čakal, da bi prav pristal, skočil sem ven, še ko se je pomikal — in glej: takrat se je zgodilo kar samo od sebe. Zadel Sera z nogami ob tračnico sosednje proge ter padel naravnost na zemljo, vzdolž in s celim telesom, tako, da so se mi1 ustnice same od sebe dotaknile tal. Ni bil prijeten, ta prvi poljub, toda kedo, ki se je pripeljal 8tJz dolga leta blodenja in tavenja po tujih, mrzlih krajih zopet enkrat domov, kedo bi preklinjal ta hip? Vstal sem, po tem prvem po* zdravu; se postavil na noge, stisnil pod pazduho popotni kovček ter se nameril v vas. [(Dalje sledi). rancijami za železniško progo do Jesenic, čeprav teče ta proga po jugoslovanskem ozemlju. Del ozemlja vzhodno od ameriške črte v Istri, mora biti za vedno neutraliziran. To ozemlje bo obsegalo poleg teritorija svobodne reške države ozek pas zemlje, ki bo segal proti severu do vznožja Karavank. Stališče Amerike. V noti je izraženo obžalovanje ameriške vlade, ker mora konstatirati, da italijanska vlada noče razumeti te pogodbe, ki odgovarja velikodušno in pravično njenim interesom. Koncesije glede Labinja, Lošinja iri Unija ter mandat v Albaniji so Italiji le tedaj na razpolago, če sprejme Italija gori označene točke. Predlog, naj bi imela Reka svoj lastni statut po italijanski želji, nadalje da bi imel Zader italijansko diplomatično zastopstvo itd. je popolnoma nedopusten. Italijanski delegati, ki so predlagali podobne modifikacije, so napravili na ameriško vlado najslabši utis. Tako nota Zedinjenih držav. Značilno je, da se o našem slovenskem Primorju v tej noti ne govori. Naša Goriška in ostali del zasedenega ozemlja so takorekoč že v absolutni oblasti Italije. To je dejstvo, v katero se moramo uživeti, obenem pa nadaljevati svoje delo za končno osvobojenje naših podjarmljenih bratov. Begunci! Izseljenci! V Mariboru se ie osnoval okrajni odbor »Narodnega sveta za zasedeno ozemlje*, ki ima med drugim tudi nalogo, reprezentirati in zastopati vse begunce in izseljence, bodisi iz Primorja ali iz Koroške* zlasti pa v vprašanju podpor, prehrane, preskrbe stanovanj zaposlitve, izselitve in naselitve, trgovine in obrti, ureditve službenega razmerja javnih in privatnih uradnikov, preskrbe invalidov, vdov in sirot, posebno pa preskrbe dijaštva- Radi tega je treba predvsem, da izve odbor natančno število vseh v Mariboru in v mariborskem političnem okraju živečih beguncev in izseljencev. Zato poživlja podpisani odbor vse v Mariboru in mariborskem političnem okraju živeče begunce in izseljence ne glede na to, če so se že javili, da javijo do 26, d e c e m b r a t. 1. — na spodaj označeni naslov potom dopisnice, v svojem lastnem interesu, ne glede na stan, spol in starost: 1. ime, priimek in stan, 2. ime, soproge, 3. ime, starost in poklic rodbinskih članov, 4. občino v zasedenem ozemlju, v kateri so zainteresirani, 5. natančen sedanji naslov in 6- morebitne opombe. Vsi oni, ki prečkajo ta poziv, se prosijo, da o tem ob-veste tudi svoje prijatelje in znance, zlasti one, ki žive raztreseni po deželi. S^dež odbora se nah2ja v Narodnem domu v prvem nadstropju. Naslov: »Narodni svet za zasedeno ozemlje*. (Begunska pisarna). Maribor, Narodni dom, I. nadstropje. Narodni svet za zasedeno ozemlje. Politični pregled. Odgodltev narodnega predstavništva. Ministrski svet je imel 15. t. m. sejo, na kateri je bil podpisan ukaz o dvomesečni odgoditvi narodnega predstavništva. Generalna konzulata v Pragi in New-yorku ustanovi naša država. Občinske volitve* Predsednik deželne vlade je izdal okrajnim glavarstvom navodila za priprave za izvršitev občinskih volitev na podlagi splošne in enake volilne pravice. Volitve v Sloveniji se bodo vršile kmalu po novem letu. Dobre odnošaje med N. Avstrijo in Jugoslavijo, katere si je želel dr. Renner v svojem nedavnem govoru, motijo pred vsem nekateri hujskaški celovški in graški listi s svojim pisanjem, ki je vsaki resnici v zasmeh. Tako se drzne v eni zadnjih številk celovški nemški organ blatiti celo mrtve. O znanem boritelju za jugoslovansko stvar, nadp. Malgaju je nakopičil list »Frete Stimmen* goro-stasne laži, češ da je omenjeni junak delal v svojem lastnem interesu in v sebične namene. Naj omenimo samo par stavkov iz tega lista: »Nadporočnik Malgaj je pred Guštanjem odvzemal bežečim avstrijskim četam konje, katere je poteip prodajal kmetom ter pri tem zaslužil nad 300.000 K. Za obrambo Guštanja je zahteval brzojavno od ljubljanske deželne vlade, da mu prepusti grad grofa Thurna i. t. d. O mrtvem junaku, ki je žrtvoval svoje mlado življene za našo jugoslovensko stvar, si je narod že vstvaril svojo sodbo, kateri vsa nemška, klevetenja ne morejo škoditi. Strup, ki ga brizga med naše ljudstvo avstrijsko časopisje, ne bo včinkoval, škodil bo le Avstrijcem samim. Zanimivo priznanje laškega lista „11 Secolo". Milanski list <11 Secolo* prinaša pismo nekega svojega sotrudnika, v katerem piše o nasprotjih med Čehi in Slovaki. V komentarju pobija dopisnikova izvajanja ter pravi: »Nasprotja med Čehi in Slovaki so, kakor ona med Hrvati in Srbi v Jugoslaviji, le posledica krivične zgodovine, ki jih je doslej kulturno, politično in geografično delila, ki pa jih bo skupno življenje, v eni in isti državi, že po nekaj letih popolnoma izbrisalo.* Do tako objektivne trditve se doslej še nobeii laški list ni pospel. Gospodarska zyeza med čehoslo-vaško-Avstrijo in Jugoslavijo. »Neues Wiener Journal* javlja iz Ženeve: V pariških dobropoučenih krogih se zagotavlja, da je gospodarska zveza med Čehoslovaško, N. Avstrijo ter Jugoslavijo že gotova stvar. Na Quai d’OrsaYu menijo, da bo postala Madžarska prejkoslei angleška interesna sfera, kateri nasproti bo tvorila omenjena zveza nekak protiutež. Avstrlla pred državljansko vojno. Pred par dnevi smo objavili vest, da so delavski sveti na Dunaju oborožili nad 70.000 delavcev, sedaj pa poroča »Arbeiter Zeitung*, da so nemški reakcijonarci na Tirolskem, kakor tudi drugod oborožili neaktivne gažiste in deželno brambo. Omenjeni list poziva vlado, naj z onergičnimi ukrepi prepreči državljansko vojno. Italija proti blokadi Rusije. »Lokal-anzeiger* javlja iz Rima preko Kodanja, da se je italijanska vlada pridružila predlogu zbornice, da se blokada, sovjetske Rusije ustavi ter da se stopi v pogajanja z ruskimi obmejnimi državami. Ista brzojavka poroča tudi, da se nahaja Gabriele D’Annunzio na poti v Rim. Nameni antante v Srednji Evropi. Po vesteh iz antantnih diplomatičnih krog 'v se budo države Srednje Evrope, razdelile v gospodarska območja posameznih antantnih velesil. Z ozirom na to, bo Nemška Avstrija prišla Se bolj pod' francoski vpliv nego je bila doslej. Odgovor senata na prestolni govor. V odgovoru senata na prestolni govor ob otvoritvi laškega parlamenta, so med drugimi tudi sledeči stavki: „Mi smo vstopili v vojno, da se bijemo za blagor vsega človeštva in naša zmaga pri Vittorio Veneto je prinesla odrešenje vsem narodom. Za imperijaRstične cilje se nismo borili nikoli." Nekoliko dalje pa: „Naša pravična stvar mora zmagati; mi nočemo podjarmiti nobenega pripadnika tuje narodnosti; mi zahtevamo samo naše brate, zahtevamo samo Reko, Dalmacijo, Julijsko Benečijo itd.“ Logično mislečemu človeku se zdi, da so ti ljudje od samega vpitja: „Eviva Fiume, eviva Dalmazia!" že popolnoma znoreli, kajti sicer bi ne mogli zaiti v taka gorostasna protislovja. Italijani za samoodločbo — Ukrajincev. «11 Secolo* gouoreč o delitvi ukrajinskega naroda, po pariški mirovni konferenci, pravi: »Proti tej krivici smo mi že opetovano povzdignili svoj pravičen glas-Čas bi že bJ, da bi na merodajnih mestih uvaževali nasvete onih, ki zahtevajo odstranitev vseh krivic, zagrešenih nad pojedinimi narodt in njihovo lastno voljo!* Toda za nas, Jugoslovane, to ne velja, .to velja le za — Ukrajince, za Albance, Culukafre, Hotentote i. t. d. Dnevne vesti.. Rojstni dan prestolonoslednlka Aleksandra. Včeraj, na rojstni dan našega pre-stolonoslednika, se ie vršila v stolnici slovesna služba božja, katere so se udeležile vojaške in civilne oblasti ter mnogo občinstva. Mesto je bilo v zastavah. Noya zastava kraljevske hiše. Nova zastava naše dinastije je sesLavljena iz državnih , barv: modre, bele, rdeče. V sredi je dvoglavi srbski orel s povzdignjenimi krili. Na glavah je krona carja Lazarja. Na ščitu, ki se nahaja na orlovih prsih, so grbi Srbije, Hrvat? ke in Slovenije. Markiranje bankovcev in draginja. .Vkjjub vsem bdredbam, naredbanv in komisijam se cene nočejo znižati. Markiranje bankovcev naj bi vsaj ustavilo zvišanje cen, toda nekateri trgovci šele sedaj povišujejo svojevoljno cene. Ravnotako je s cenami v kavarnah, kakovost je vedno slabša, peciva vedno manjp, cene pa skorij vsak teden večie. V izložbah se nahajajo še vedno potrebščine brez navedbe cene. Naše oblasti naj bi strogo pazile, da se tozadevne odredbe naše vlade točno izpolnjujejo. Tobačne karte ne pomagajo dosti kadilcu, da bi prišel do svoje žlahtne travice, če trafikantinja vkljub vsem naredbam proda ves tobak, še prej ko pride posestnik karte po svojo pičlo odmerjeno porcijo. Na eni strani je rečeno, da brez karte ne dobi nihče tobaka, na drugi strani pa prodajajo v trafikah tobak brez karte. Opozarjamo merodajno oblast na to samovoljno početje nekaterih mariborskih trafikantinj. Valutno In draginjsko vprašanje j* Stopilo zopet v ospredje. V Belgradu se je sestavila posebna komisija, ki naj bi koneČnO, rešila vprašanje valute. Dr. Iv. Tavčar v .»Slov. Narodu" so že v naprej izraža svoje nezaupanje tej komisiji. Od v: eh strani se oglašajo sveto- Maribor, dne 18. decembra 1919. *——-— ------------ — — * ■ . ■ .. * ■ - -—— valci, kako naj se valuta oz. zamenjava kron za dinarje izvrši. Ker je dobila Jugoslavija po dodatni mirovni pogodbi velike gospodarske ugodnosti, bo mogoče sedaj rešiti vprašanje tako, da bo ostalo pri prvotni odločitvi 3 : 1. Na vsak način mora o tem odločati parlament. — Boj proti draginji nadaljuje vlada z vsemi sredstvi. Po vseh mestih delujejo komisije, ki kontrolirajo cene. Delo vlade je velike važnosti izvršili pa ga bo mogla le s sodelovanjem ljudstva. Dolžnost vsakega posameznika je, da pripomore k uspehu. Ako bomo zopet uredili svoje gospodarstvo in postavili trgovino na trdna tia, potem bo za vse boljše. Prekupčevalce in oderuhe je treba uničiti. Želimo, da bi imela vlada uspeh in da bi pri tem res dosegla one, ki so krivi, da draginja raste. Zato naj jo javnost podpira. Demonstracijski štrajk državnih na-stavljencev. Danes od 10. do 13. ure počiva v vseh državnih uradih delo v znak protesta proti zavlačevanju izplačila v Beogradu dovoljenih draginjskih doklad in dnevnic. Štrajk je izpeljan v celem kraljestvu in nima nobene politične ali državi nevarne tendenee. Vprašanje avstrijskega vojnega posojila. Pod predsedstvom škofa Jegliča, župana dr. Tavčarja in tovarnarja Drag. Hribarja se je sestavil v Ljubljani odbor, ki se bo pečal z vpra-čanjem avstrijskega vojnega posojila v Sloveniji, kjer se je podpisalo nad 400 milijonov kron. Mestnemu deSkemu zavetišču so darovali za božičnico G. Iv. Potočnik, čevljar 2 para čevljev v vrednosti 200 K, g. Hauer 10 K, g. Peter Kozina, veletržec v Ljubljani 150 K, ga. Ana Rossmann zaboj jabolk. Na-daljne darove sprejema vodstvo zavoda v Schmidererjevi ul. 26./I. Prostovoljna požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru priredi dne 31., t. m. Silvestrovo večer, v Rojkovi gostilnijna Spod Pobrežju. Začetek ob 7. (19.) uri zvečer. Konec zjutraj- Vstopnina 2 K za osebo. Spored: Petje, koncert, božično drevo, žive slike, izpremena leta in ples. Cenjeni prijatelji in dobrotniki tega društva se uljudno vabijo, da pOsetijo to prireditev. Poževšl z dnem 15. decembra t. 1. se otvori pri vseh poštnih uradih v Prekmurju, kateri so imenovani v (krožnici od 7. novembra št. 4725, popolen denarni promet, to je vplačevanje ter izplačevanje poštnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih pisem, sprejemanje paketov, ki so obremenjeni s povzetjem, sprejemanje in izdajanje pisemskih povzet-, nih pošiljk, ter poštnih nalOgov. Paketno tvarino naj sprejemajo uradi do prrklica. le na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poštno uprave." Predavanja se vrše po vseh naših mestih, v Ljubljani jih prireja »Akademija*, v Trstu »Ljudski oder», v Celju se je tudi osnoval predavatelskt odbor, samo pri nas v Mariboru, se nihče ne gane. Želeti bi bilo! da bi se tudi pri nas uvedla v sedanjem dolgočasnem zimskem času javna predavanja. Prodajalnica pomožnega odbora. Za manj imovite se bo oddalo v prodajalnici v Freihausgasse kot božično darilo moka po kg K l-— j,, mast p0 kg k 20 — Za to znižano ceno se bo izdalo: 2 kg moke in % kg masti za osebo. Izdaja: Za moko: Petek in soboto. Za mast: Pondeljek in torek. Nastaviti se, ni potrebno, ker lo prodajalnica odprta celi dan. Mestni magistrat Maribor. Mariborska porota. ^ Maribor, 16. decembra. Velika »revolucija" v Mali Nedelji. (Dalje.) ie bil pred nadaljno anarhijo rešen. I oda. glas teh prvih poisl Upor vojaške posadke v Tešiuu. »Narodni Listi* poročno, da se je posadka v Tešinu uprla in povzročila velike nemire. Nad osem tisoč vojakov je pobegnilo deloma na Madžarsko deloma na Češko. Pobegli vojaki pripovedujejo, da je življenje pod poljsko vlado v teh krajih neznosno. Zanimiv slučaj spovedne tajnosti prinaša ameriški „Glas Svobode." Pred dvema letoma je kuharica katoliškega duhovnika, S?ypc?ynske!g3, v Leland Mich umorila sestro redovnico Maiy j lin ter jo pokopala pod cerkvijo. Preiskava policije je ostala brezvspešna. Med tem časom pa je kuharico začela peči vest; šla je v Milvraukee, ter se tam spovedala župniku Novaku, kateri je o tem poročal predstojnici samostana, ta pa škofu Kozlovvskemu. Med temi tremi je nastal sedaj spor, ali se more tak greh odpustiti ali ne. Za ta spor je končno izvedela tudi policija ter kuharico aretirala. Porotno sodišče jo je sedaj obsodilo v dosmrtno ječo, Sumi pa se, -da je v to afero zapleten-najbržje tudi župnik sam. Konec rudarske stavke v Ameriki. Stavka v premogovnikih v Indijanopolisu se je končala pod sledečimi pogoji: Rudari: začnejo takoj z delom. Mezde se povišajo za 14%. Končno ureditev mezd prevzame posebna komisija. Kuga v Carigradu se vedno bolj razširja. Zaprte so vse gostilne, zabavališča, šole in druga javna poslopja. Tramvajski promet je ustavljen. Republikansko gibanje v Romuniji. Dunajsko časopisje poroča, da se v Romuniji širi republikansko gibanje, ki ga vodita Take Ionescu in general Averescu. Revolucija v Mehiki. Iz Španije poročajo, da se revolucija v Mehiki širi vedno bolj in da se pričakuje prihod ameriške vojne mornarice v Vera Grusu. Radi zadnjega bombnega atentata, na poslopje „Gambrinus“ v Firenci, ki pa k sreči ni povzročil nobenih človeških žrtev, se vrši obširna preiskava. Aretiranih je bilo že veliko število sumljivih oseb, vendar pa do pozitivnega razkritja še ni prišlo. Sodi se, da so atentat izvršili anarhisti. Sijajen pogreb treh žrtev zadnjih izgredov v Milanu. Dne 7. t. m. se je vršil v Milanu sijajen pogreb socialistov: Gabba Brocca in Capiaghi-ja, ki so postali žrtev zadnjih burnih izgredov v Milanu. Pogreba se je udeležilo na tis&če in tisoče delavstva, več Socijalističnih državnih poslancev, mnogo društev s 117 zastavami, med njimi jih je bila ogromna večina rdečih ter ena črna, (anarhistična) ter oddelek arditov v črnih čepicah. Na grobu so govorili : mag. svetnik prof. Mondolfo, poslanec Bellotti ter anarhist Vella. Slovenci! Slovenke! co- vorlte povsod samo slovenski! Najnovejša poročila. Zahteve uradništva izpoljnjene. Ljubljana, . 18. decembra. Uradne se poroča: Zahtevam uradniška se popolnoma ugodi. Tozadevna naredba ^zide tekom treh dni, (Kakor izvemo, se je na\ddlagi, tega brzo-java ravnokar započeta stavka končala. Op. ur.) Izgoni iz Canade. Dunaj, 17. decembra. «Der neue Tag» poroča iz Newyorka, da je Canada v zadnjem času izgnala nad 60.000 podanikov bivše avstroogrske monarhije, ki so se zadnja leta pred svetovno vojno naselili na njenem ozemlju kot kmetje in poljedelski delavci. Nove naselitve v Canadi se bodo dovolile izključno le pripadnikom aliiranih in asociiranih držav. Izgube generala Judeniča. Moskva, 17. decembra. (Brezž) General Juden č je pri svojem umiku izpred Petrograda izgubil nad polovico svoje armade na mrtvih in ranjenih; ostanek njegovih čet se je porabil Z3 izgradbo utrjenih postojank na sto vrst dolgi bojni črti. > v '' s ™ Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru. Maribor, Šolska utiša 4, Stolni trg Svoboden ogledi vešč hrvat- Mala oznanila. Prw>rls»is» krtici Iz 2aPu^ine umrlega ma-rroaaja KOtlJ. joria g. Drago Pož-a pro- dasta se dva krasna, elegantna konja, leden je star 10, drugi 5 let. Cena se poizve in konji se lahko ogledaio v artiljerijski vojašnici v Mariboru potom pooblaščenca podporočnika Slobodnika. Ifrmtnrirfinisi ki ima že mal° Pral se RUlllUIlJilllljaf sprejme. Pogoji: znanje slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in eventu-elno stenografije. Vstop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo tega lista. Samostojen neoženjen mož, skega a'i slovenskega jezika v govoru in nisavi, dobi službo s popolno prehrano na posestvu Ternovec-Krapinske toplice, kamor naj se vpošljejo ponudbe Z zahtevo plače in prepisi ^pričeval. 3—3 Neoženjenega moža potrebuje posestvo' Ternovec-Krapinske toplice. Hrana v hiši. 3—3 Nova salonska suknja velSoLč- jih oblek ali posarheznih delov oblek se proda. Evgenova cesta št. 8, II. nadst;, levo. 3—2 Ženitna, ponudba. spodično ali vdovo. Pohištvo potrebno. Pisma naj se pošljejo na upravo tega lista pod »126*. 2—2 j Velika plemenska svinja S&SSSS: daj v Studencih, Karlova cesta št. 24. 2-2 Pozor! Pozor! Slavno občinstvo In trgovce opozarjam, da sem otvorll v Mariboru, Šilerjeva ulica 6, fllljalko mojega anončnega E®* podjetja v Ljubljani. — S stem zagotavljam v vsakem oziru točno In kulantpo postrežbo, ker sem tudi v vednl zvezi z zasedenim ozemljem. Sem slavnemu občinstvu vsestransko na razpolago. Podružnica anončnega podjetja v Ljubljani Drago Beselfak Maribor, Šilerjeva ulica 6 Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic prevzame Strojna pldarna Valburge Oman Maribor, Šolska utira 4. Pohištvo Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska dl oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KARE&. PREIS, Maribor aSnloScj I® c=aS£=i ®fl c=®—i H c=®=j Kraljevsko slovensko gledališče v Ljub-jani potrebuje I. tenoriste za zbor. Izurjeni pevci se naj oglasijo. Ker dobivajo lepo gažo, imajo sigurno eksistenco. Razventega jim je dana prilika, da obiskujejo konservatorij ter si izpopolnijo svoje znanje. • 2—2 2 strugarja a izdelovanje različnih držajev za svedre itd., pretni delavci, sc za takoj iščejo. Ponudbe z označbo družinskih razmer je poslati na >rvo jugoslovansko tovarno kopit in Irugih lesnih izdelkov Loka pri Žusmu. s gospodarskim poslopjem, vrtom, sadonosnikom in eno njivo, približno eden oral, se proda. Hiša stoji ob državni cesti, tik cerkve na najlepšem prostoru, pripravljeno za gostilniško obrt in trgovino. — Poizve se pri okrajnem odboru Selnica ob Dravi. Cigaretne stročnice cigaretni papir, mariborske in druge razglednice, pisemski papir, barvni traki vsake ši-rokosti, ogljeni papir za pisalne stroje poj najnižji ceni pri tvrdki Stadler & Schmid, Maribor Vetrinjska ulica št. 30 3—2 V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1‘— K, s poštnino 1‘05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih io% popusta. [ i—0=žT|f~t=zgC3 ||®H c=®m |f®j|~EE®=3']| cgp | 1 1 j P Kapel •• v»v kamnoseško podjetje Maribor, Schillerjeva ul. 25 ■ priporoča svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Raznašale! časopisov Invalidi, dobe lep zaslužek. Zgiase naj se v upravnIStvu,.Mariborskega delavca". Pozori Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki! i Trgovina z vinom Oset & Cajnko I Slovenjgradec Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sortiranega vina, ka-| kor: Muškateljc, Rizling, Šipon, Burgundec, Portugiser, Šilhar, pristnega Ljn-f tomeržana, Pekrčana, Haložana, Bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska | stara in nova vina. * KUPUJEVA: Iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah. Se priporočava 5-1 Andrej Oset in Franjo Cajnko. onrmrniimiiisniiizin Pozor! Trgovci! Božični prazniki se bližajo, božične inserafr opozarjamo cenjen, trgovce, že sedaj inserirati, ker iste radi prejšnje naročitve lahko boljše izdelamo tako, d; so, kar se tiče okusa in izpeljave, mnogo uspešnejši kot propaganda.