nil.......... I**™»* in prasnlke*. Sunday» sad HoUdafS. PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravniškl pro«tor11 ZM7 South Lawndala Ave. J * Office of Publication: 2S5T South Lawndala Ava. Telephon«. Rockwall 4904 »eeeaeeae«*»—ee—ee—»eeeeeeeeeeeeeee .ms xxz »tiasoi «C napak a. tm. CHICAGO. ILL.. TOREK. S. OKTOBRA (OCTOBER S)» 1937. •Mi Yearly &TEV.—NUMBER 194 far aaafltag at «pedal rata of peeta«e prevUeé tm hi «eettea UM, Al ef Pet i. Ulf, aathortaed ea Jw 14, lilt. iga narodov odklonila akcijo proti Italiji __ evropske države in ameriške republike, Id limpatizirajo s Frankom, to preprečile odobrite? resolucije sa odstranitev Mussolinijevih čet ¡x Španije. Italija bojkotira konferenco Jotva,4- okt- — Mussolini je [mboto tehniško zmagal v akup- Lige narodov nad Franci-| jo io Anglijo s pomočjo svojih itov v Evropi in Jijžni A-[i, vendar mu ta zmaga ne doati pomagala. Resolucija, katero je zadnji sprejel politični odaek narodov in katera zahteva, mora Muasolini od poklicati »je čete iz Španije, je bila v ini odklonjena, ker ni do-i vseh glasov. Resolucija je '¿obil* ogromno večino, ko je 82 iv glasovalo fcanjo in le Al-ija in Portugalska sta odprto »vali proti, dočlm se je 14 iv vzdržalo glasovanja, kar mi, da tehniško ne more veljavna, ker ni bila soglaa-k> sprejeta. Delegatje Francija in Anglije takoj naznanili, da akcija za litev inozemskih čet iz tije se bo nadaljevala izven lige narodov, čeprav bi bilo iz | Borilnega ozirs veliko bolje, če ki Ligs dala svoj mandat za to ijo. Fašistična opozicija je bila izirana kot še nikdar prej omenjeni resoluciji. Opo-je vodil Eaman de Vato-[•» predsednik Irske, ki je imel [nivoji itranf Avstrijo, Ogrsko, tariio, Albanijo, Portugal-in Švico iz Evrope, nadalje » Afriko in delegate slede-tt republik iz Južne in Centrai- * Amerike: Argentina, Cile, vija, Peruj, Urugvaj, Vene- *la. Panama in Kuba. Vlade •Udi teh republik simpatizirajo iiptrwkimi fašisti. Opozicija je hotela resolucijo mendirati, ds bi se glasila, da *«o res oborožene inozemske sili m obeh strsneh v Španiji, ¿e pogajanja za odstrsni- * vseh teh sil ne bodo uspeš-«• nekaterim državam ni «k ozirati na zahtevo za doto** odstranitev." Francija in «tl'ia sta bili odločno proti tej ■PKmembi. ¡"¿on, 4. akt. — Italijanski 7 * včeraj namignil, da bo ■»solini odklonil povabilo An-in Frsncije, naj pošlje svo- * fepreienUnte na konferenco, •kateri naj bi se vršile ras-fiva o ipanski civilni vojni. i » Pomeni, da je poetala situaciji y Evropi še bolj zapletena. "JWno in odkritosrčno pova-VleNe tudi svarilo, da bo 2«*ijs odprla avoje meje in i ^^ oro*J« in municijo Spa-" ' , ne 1)0 MuMolini od pokii-[^'tsl.janakih čet iz Španije. Fopolo d'Italia je objavil ^ v katerem je rečeno, da Dino Grandi, italijanski J*;"»* v Undonu, informiral angleškega zunanjega da se Italija ne more konference v tem "ne-času**. Fašistični letalci I napadli Valencijo Bombe ubile 39 ljudi in razdejale več poslopij Madrid, 4. akt. — Pet fašističnih letal je včeraj napadlo Valencijo, kjer je sedež špsnske ljudske vlade, z bombami. Bombe so ubile 89 oseb in ranile 189 drugih, porušile pa 17 hiš, dve gledališči, tržišče in eno dvorano. Več sto delavcev išče pod razvalinami nadaljnje žrtve bombardiranja iz zraka. Veliki deževni nalivi ovirajo vojne operacije na vseh frontah. V vseučiliškem mestu pri Msdridu so se obnovile bitke. Fašisti so skušali ponovno zasesti jarke v bližini bolnišnice, ls katerih so bili nedavno pognani, a so bili odbiti. Barcelona, 4. okt. — Fašistična bojna ladja je včeraj obstreljevala Barcelono, glavno mesto Katalonije. Krogle so povzročile veliko škodo in ubile mnogo ljudi. Lojalistične topniške bs-terija ob obrežja so odgovoril» na napad, toda krogle niso zadele ladje, ki je bila daleč stran od obrežja. Španska ljudska vlada zatira zaroto Borba na dveh različnih frontah dane* v Chicagu; odpre maši < okt. — Predsed->U * ¿«tri mudil ft* T*" ntk*J ur med povrat-aJJf^ n* Udeleži itZr* v d^ntow«Mi do obrež-v Grant parku, îfaovll c*r<™>«IJ« odprle *•«• mosta v bližini izliva <« ¿¿a? J« loose-' UrJn(Kf^ni projekt v ^0?, drtÄVÄh' J** Fort HSÎJJ» rekel, da L Valencija, 4. okt. — Spansks ljudska vlada se mors boriti proti dvsma armadama — tu-pomiki na fronti in z armado izdajalcev na svojem ozemlju. Slednja armada je znana pod imenom Peta kolona. Ta je imela udariti v Madridu, ko so Fran-cove čete vkorakale v to mesto v zadnjem novembru, toda ta moment ni nikdar prišel, ampak zarotniki so stalno na delu proti vladi. Veliko število upornikov na ozemlju, Id ga kontrolira vlada, je bilo ubitih in vrženih v zapor, toda mnogi so še prosti. Sodba je, da ima ljudska vlada na svojem osemlju tri milijone tajnih sovražnikov. Peta kolona se poslužuje različnega orožja v boju proti vladi. Eno teh je defltistična pro-paganda, potem je širjenje vladi škodljivih govoric in ssbota-ža. Vse kaže, da armada onih, ki žele, da se vojns čimprej konča, ne glede na to, kdo zmaga, narašča. Tudi oni. ki so bili s vlado ob izbruhu civilne vojne, so isgubili pogum. Potem je treba računati z anarhisti, ki si-cer naglašajo. da podpirajo vlado. na drugI strani pa stalno kritizirajo in napadajo njeno politiko. Vojno sianje v Braziliji proti komunistom Rio de Janeiro. Brazilija, 4. okt — Brasikki predsednik Ge-tulio Vargas je pklical obsedno stanje po vsej Braziliji sa 90 dni sa pobijanje komunističnega gibanja pri rodna bogastvs kakor pa tadlet dohodkov in izdatkov. Domače vesti Milwauške veati Milwaukee.—V bližnjem Port Washingtonu je te dni umrla 48-letna Mary Leskovšek, rojena v Smartnem ob Dreti. Tu zapušča moža, dve hčeri in brata. — Srebrno poroko sta pred kratkim praznovala zakonca Rajšter in Oeplrt. b Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni se je sabodsl g nožem in potem je skočil v potok Euclid Creek rojak Anton Kenda, star 68 let In rojen v Gsbrju pri Tolminu na Primorakem. V smrt so ga menda pognale slabe razmere. V A-meriki je bil 26 let in tu zapušča dva nečakinji. — V sosednjem Maple Heightsu je bil v nedeljo, dne 8. oktobra slovesno odprt novi Slovenski narodni dom, ki SO fi gs zgradili ondotni rojaki za svoje društveno in družab-no središče. V naaelbini je 61 slovenskih družin. Sovjetski predsednik ustreljen Sedem drugih je moralo umreti zaradi Moakva, 4. okt. — VeleizdaJ-niški proces na Kavkazu proti predaedniku adžsrske sovjetske republike Kipsnidzu in sedmim drugim obtožencem je bil končsn smrtno obsodbo in tskojšnjo ustrelitvijo osmerice. Poleg predsednika Kipanidza so bili ustreljeni podpredsednik republike George Ramšvili, komisar poljedelstva, poslovodja fsrmske banke, direktor trgovinskega tru-sta, prsdsadnik kolektivne kmetije in dva druga nižja eovjet-sks uradnika.. Vsi so bili obtoženi, da so pripravljali oboroženo gibanje zoper sovjetsko vlado v zvezi z neko neimenovano tujo vlado. Sovjetska vlada je med tem naznanila, da je zaporna kazen za teroriste in saboterje podaljšana na 26 let. Najdaljša zapor-na kazen v Sovjetski uniji je bila doslsj deset let. Inosemski diplomat]« v Moakvi sklepajo is tags, da bo sdsj zmanjšan val eksekucij, ki trsja že mesece v sovjetski Rusiji. Mihvaukee zahteva gradnjo stanovanj Socialisti pritiskajo na governer ja in zbornico Milaraakee.—Akutno pomanjkanje delavskih stanovanj v Milwaukeeju ja isnovs porodilo gibsnje sa vladno gradnjo stanovanj. Akcijo so pričeli socialisti, ki sahtevajo od governerja in zbornice, ki pe Je zadnje dni sestala na izrednem zasedanju, aprejetje zakona, ki bi omogočil mestom gradnjo stanovanj a pomočjo zveznega stanovanjskega zakona, ki določa nad pol milijarde dolarjev «a reševanje stanovanjske krisa Hoanova administracija je fts pred par leti ifdelala načrt sa atanovanjaki projekt, ki bi stal dva milijona in V katerem bi bilo 886 družinskih stanovanj. Projekt je odobril tudi sveznl notranji tajnik kot adminlatra-tor PWA, toda jnestna vlada nI mogla dobiti svetnega posojila vsled državnega stanovanjskegs zakona, ki Js občinam vezal roke. Ta zakon ja todnje dni sicer potekel, toda potreben je nov zakon, ki bi občinam omogočil najetje poaojil sa gradnjo stanovanj od zvezne vlade. Socialisti so od governerjs zahtevali, da k svojemu oklicu sa izredno zaeedanje legislature doda tudi reševanje stanovanjskega problema in da zbornici predloži sakonski osnutek oziroma ga odobri. V zvezi s tam vprašanjem so sklicali konferenco, ki se bo vršila dne 16. oktobra v hotelu Plankington. Na to konferenco so povabili unije razna druge organizacija, kljto se takoj odzvale. Kakor izgleda, bodo unije in druge organizacije poslale več sto zastopnikov na to konferenco. Preliminarno delo in kanf-panjo vodi začasni odbor Konference za javno gradnjo stanovanj. Načelnik odbora je Max Raskin, bivši sociallatičn! mestni prsvdnlk. ■Mestni nsčrtni inženir Chailes B. Bennett je rekel, da je mesto pripravljeno pričeti s gradnjo stanovsnj, kakor hitro dobi posojilo od zvezne vlade. Načrti za en stanovanjski projekt ns južni strsni mesta so že gotovi. Stvsr je zdsj odvisna od držsv-ne zbornice in governerja La Folletta. Pomanjkanje delavskih stanovsnj js v Milwaukeeju vedno bolj akutno. Plmêkatêha unija zahteva neviralnoet Amerika Buffalo, N. V. — Konvencija mednarodne unije pleskarjev Hi sobnih sliksrjev je sprejele resolucijo, s katero sahtevs od Rooseveltove vlsds en fors ira nje .nevtralnoetaega zakona v Japon-I sko-kitajskem konfliktu. STAVKA NA AME RISKIH ŽELEZNICAH ODVRNJENA Dolga pogajanja končana s sprejetjem kompromisa NOVA MEZDNA LESTVICA Chicago, 4. okt.—Predstavniki 86 želssnic in voditelji potih šelesnišklh bratovščin so sinoči sklenili dogovor, ki določa zvišanje plače 44 centov na dan. Zvišanje plače je v veljavi od 1. oktobra. Dogovor je kompromis in bil js dosežen s pogaja* nJem, kl se je pričelo 11. avgusta. S tem je bila nevarnost splošne stavke na železnicah od-vrnjena. \ Upravitelji železnic so izjavili, da svišanje mezde 860,000 železničarjem bo povečalo Izdatke $86,000,000 na leto. Povprečno svišanje je 6.6%, veliko manj nego ao zahtevale bratovščine. Te ao šle v boj za svišanje za 20 odstotkov, kar pa so magnatje odklonili. Dr. William M. Lelssrson, član federalnega spravnega odbora, se je selo trudil, ds pridobi obe skupini za sklenitev kompromisa In prepreči stavka Po sklenjenem dogovoru je podal izjavo, v kateri je pohvalil voditelje obeh grup. Csatital jim je, ker so vodili pogajanja v smislu železniškega zakona In z sklenitvijo dogovora odvrnili Slavko. V imenu želesniških družb je dogovor podpisal H. A. Enoch, načelnik konferenčna grupe, ki je dejal, da so bila pogajanja vsllkega vzgojnega pomena sa družbe kakor tudi sa železničarje. Izrekel je upanje, da bo dogovor utrdil odnošaje med delodajalci in železničarji. Unije, prizadete v tej kon troverzi, so bile bratovščine strojevodij, kurjačev, Isvevod-nlkov, spremnlkov In krstnlčsr jsv. Ts so na konferenci s re présentant! magnatov zastopali Alvsnay Johnston, D. B. Robertson, J. A. Philips, A. V. Whitney in T. C. Caahen. Italijani in Francozi ss pretipajo na Kitajehem Sanghaj, 4. okt. — Okrog 200 italijanaki in 200 francoaklh pomorščakov Je sinoči v plesni dvo-rsnl v mednsrodni koloniji uprl sorilo IJut pretep, ki ss Js nsds-ljeval zunaj na ulicah. Mnogo pomorščakov na obeh straneh Je odneslo domov krvsvs glave. Hrta Dally Eagle v Ne» Tor Izključen je unij CK) iz federacije Delavsko razsodišče ožigosano v poročilu Denver, Colo., 4. okt. — Ekse-kutivni svet Ameriške delavske federacije v svojem poročilu konvenciji, ki ss js danes pričela v tem mestu, priporoča isklju-čenje "rebelnih" unij. ki so včia-njene v Odboru sa industrijsko organisacijo. Ts unijs so bile suspendirane is ADF pred enim lstom. Poročilo kritisira tudi federalno delavsko raasodlšče, kije bilo ustanovljsno po sprsjstju Wagnerjevega sakona v kongresu. Sprejetjs tega sakona js urgirala ADF in U ji js prišel prav v organisatorični kampanji. Dobila Js veliko število novih članov, ki so nsdomestili izgubo v članstvu, ki jo je federacija utrpela po suspendiranju unij CIO. Eksskutlvnl svst pravi v svojem poročilu, da so člani delav-akega raasodlšča pristranski in naklonjani CIO. Dalje nagla-ša, da ss js ADF trudila, da poravna ratkol v vrstah organiziranega delavstva, a nI uspsls. Razvoj fconflikta msd ADF In CIO js dossgel točko, ki onemogoča premirje. Unije CIO so aktivna na polju, ki al ga lasti ADF. "Namen Wagnerjevega sakona Js razumljiv,M je rečeno v poročilu. "Ta govori, da delodajalci ne amejo kratiti delavcem pravioe do organiziranja v svojih unijah, toda rasmsrs so danes drugačne kot takrat, ko Je bil ta zakon sprejet. Ustano- ganizaclje, je prinesls na «površje nove probleme, ki jih mo-rs reševsti delavsko razsodi-šče. Med člsni rassodlča so neiskušene ossbe, prežete predsodki glede dolsvdkfh i dev." UMIK KITAJSKE ARMADENAŠANG-HAJSKI FRONTI Poveljnik ameriškega bojnega brodovja posvarjen HIBE JAPONSKE VOJNE MASINE Sanghaj, 4. okt. — KiUjske vojaške avtoritete so danes po-svale poveljnika »nsrlšks bojne mornarice, naj odredi umik petih rušllcev, ki se nahajajo v Srlstanlšču Cefu v provinci antung, 400 milj severna od Senghaje. Rušilo! morajo zapustiti pristanišča v prihodnjih 48 urah. kar bodo Kitajci bom-Imrdlrall pomol, da preprečijo iskrcanje japonskih čet v tem pristanišču. Saaghaj, 4. okt. — KiUjske čete so se umaknile eno miljo na šanghajskl fronti po besni bitki, ki ss Js sinoči vršlls v sek-torju Lotien-Lluhang, v kateri sta obe strani utrpeli velike Izgube. Kitajci pravijo, da Je bil umik odrejen Is strategičnlh razlogov. Japonske bojne ladje so bombardirale kltajake postojanke na šanghajskl fronti in letalci so vrgli vsč sto bomb. Obstrsljs-vanje je ograšalo ŠIvlJenJe Američanov v Sanghaj u. Žene In otroci ameriških mornariških častnikov so ss morali umakniti ns amsritko bojno ladjo. Japonski topovi so obstreljsvall Pootung, industrijsko srsdište Sanghaja, vitav kartkurenčne, " daaiae aeJtoda krogle ulso povzročila vsll Španski parlament dal zaupnico vladi Delavske unije odstr* nile Caballera Valencija, Španija, 4. okt. — Spsnski psrlsment, ki ss Je se-šel zsdnjs drli v VslenciJi, Je veliko večino podprl vlado drja. Juana Negrlna in njeno politiko, katere centralna točka Je, da Je treba najprvo s zdrutenlml moč mi porsslti fašizem In potem šele ukrepati glede notranjih re form v španski republiki, Med tem Je centralni odbor Splošne sveže španskih delavoev izključil Krancisca Larga Cabal lera, znanega voditelja levičarskih socialistov. Csbsllero Je bil do ssdnjegs msjs predsednik Apanske vlade, danea pa' vodi opozicijo proti vladi drja. Negri na. V tej uniji Je imel Cabailero močno oporo, toda zadnje čase je bMo pod njegovim vplivom izključenih 29 socialističnih unij, ki so se Isrekle zs vlado drja. Negrina. To Je razburilo ostale unioniste, ki so se zdaj obrnili proti Cabatleru In ga odstranil! is vodstvs. Splošna svezs španskih delavcev šteje čes dvs milijona člsnov. Bojkot Japonske v Indiji in Avstraliji BombaJ, Indija, 4. okt—Kon-grea indijskih nacionalistov Je odredil aplošen bojkot Japonake-ga blaga v Indiji kot stisk pro-teeta proti agresivnosti Japonske na Kitajskem. Hydn»y, Avstralija 4. okt.— Tukajšnji delsvskl svet Je pozval vlado, naj okliče embargo na staro železni no aa Japonsko. Včeraj so bile tu velike bojkotne demonstracije proti Japonafcl In bila preklicana v pet oeeb Je bilo aretiranih. vembru. ke škode. Japonci pravijcT, da so sassd-11 trideset vssl v tsku tridnevnega prodiranja na šanghajskl fronti. Sanghaj. 4. okt. — Zunanji vojaški veščakl, ki opasujejo bitke med Jsponcl In Kitajci na Šanghajskl fronti, so mnsnjs, ds se ne bi smela rtobens velesile, najmanj pa Amerika, bati japonske oborožene sils. Ns-ksteri so šil šs dalj In Isjsvill, ds Jsponska sploh ns spsda v vrsto velesil. Nekdo je dajal, da stari strah, da Japonsks ogrsža sapadni svst, predvsem Združene držsvs, nima podlage. Neki letalski vsičak, ki žs vsč tsdnov opazuje Jsponsko bombardiranje kitajskih mest Is zraka, Je dejal, da bi sto sms-riških bojnih letal uničilo vso Japonsko letalsko flotllo na šanghajskl In nankingški fronti v enem tednu. "Kitajska armada Je slabo oborožena, a se kljub tomu usjMtlna upira Ja» potiski premoči," Je rakel ta veščak. "Polovica Japonskega brodovja in bojnih leta! ter armada več ko 120,000 mož je v akciji na šanghajskl fronti, s kljub temu ne more streti odpornosti kitajskih čet." Veliki kravati v Londonu med fašistično parado Utidon, 4. okt. — Okrog 4000 fašistov Je včeraj korakalo po ulicah lMU. Mm, pm»I ItA) M vmmJp v*UJe*U« Ik v «lui.lu. M i* »rttotii pMtoto« iMrfM Mto M himmiiI MIMMIM M eammmU mmà srtkU» w»U M» M ntoraML OtMr li m Merim. pUe». n—M. «to., will M ntanM to «Mff «itr «<»• ammnwrUS M *ett- PROeVBTA >11741 S*. LaweSale Am* Cili—i. OF TUB rSDESAT® D*tua» » <*Wp«J«. M prtoMrr • ■mrnmmtmmmmm Vrni is "Rusije" v Minneeeti Chisholm, Mlnn^—jVsfr glavni voditelji v Rusiji so že pobiti. . . Od novega leta sem jih vsak dan ubijejo osem do dvajset. Stalinov 12 letni sin j je bil ukraden . . . Stalin eam se je obesil . . . Diktatura je odpadla Prava demokracija je zavladala ... Vsi zabiti ljudje v Rusiji« so zdaj svobodni in delajo kar hočejo! Agnes Mlhelich. LISTNICA UREDNIŠTVA Pueblo, Colo., J. H.: Hvala poslane izrezke. Vesti ia Smrtna ncurfia. V Trstu se je preteklo sredo smrtno ponesrečil 46 letni delavec Lojze Petelin iz Skednja V družbi treh tovarišev je nalepit na zidarsko ogrodje pslače neapeljske banke, kMo pravkar gradijo na kor-zu Viktorja Emaiu la, velik reklamni lepak. Ko so že pospravljali lestve, je Petelin padel s višine enega nadstropja na ka-menlto cestišče in si prebil lo-( banjo. Se preden so ga prepeljali v bolnišnico, je poškodbi podlegel. Zapuatil je ženo in-8 nedo-raale otroke. "Nacionalne poroke". Tržaški "PlcttUo" je objavil daljši članek o vedno večjem naraščanju porok' # Trstu. V njem prihaja do zanimivega zaključka o pomenu tako zvanlh nacionalnih zakonov, kakor imenuje Čiankar poroke ljudi Iz Julijske krajine s onimi Ia drugih italijsnskih pokrajin. Ust navaja podatke, po katerih je bilo izmed lanskih 2000 ¿orok preko .400 takih prl-srov. Mnog<» je bilo med njimi podanikov, častnikov. !e-leznttarjev ter drugih državnih In saflldapravnih nameščencev It Italija, ki so se poročit! t domačinkami :A Krenemo z glavne ceate na deano m „.m » se na preriji. Dobrih dvestoTorlTi nami je železniška proga in onkra P "kempa" Ludlow. Na pi^t* dJ v zaak vtaok apomenik ia «iV€ga ka'^ menA žrtvam rudarjev, ki so bili tu ,„a J ni dne20. aprila 1914. "«massu Tu so bili šotori, v katerih so bivale ie, rt*h sinovi taborili drugje z orni jem v ro Rudarska unija UMWA je nadela ¿rerijoTn stavila šotore za družine tvojih članov pJ Udarili millčnito od Ludlowa J^ Ju sa za tovarnimi vagoni na železniški orod um streljati iz Stenice v šotore ffl večjim šotorom je bila jama, v kateri »o ii «vež. V to jamo so zbežale žene in otroci, jm ne zadenejo krogle, ampak Šotor in sli nad njimi sa ja užgafe izdihi je zadutil v i štirinajst oseb ... "VJ Stopimo s ceste, odpremo vrata železne o« je in ee s največjo spoštljivostjo pribliii spomeniku. Globoka tišina krog in krog S ce pravkar zahaja in mrači se ... Pred moj nlm momimentom so v tleh železns vrsta vard Tomšič jih odpre in stopimo za njim d ea drugim po ozkih stopnicah v majhno v< no, ometano s cementom. To je jama, v ka so bile zadušene žene z otroci vred ... 01 njena je* dobro zavarovana, da priča pot rodovom Amerike o brutalnosti človeške zv Spredaj na spomeniku so vklesane besede Ia Maaiory af Tka Mea, Women and Children Who Lost Their LIvm in Freedom's Cause at Ladlew, Colorado. April 20. 1914 ■ratted by the United Mine Worker» of A Merica Na zadnji strani spomenika je bronasta bla, na kateri so imena žrtev in njihova stai —večinoma otroci, nekaj mater in eden s pohabljen mož, ki je bil za čuvaja v ftotorii Nihče ne ve koliko rudarjev je padlo v krvavi stavki. Glede miličnikov sodijo, da je padlo čez 200. V neki mrtvašnici v Triu du, kamor so dovažali mrliče, so ubiti voj baje ležali ko snopje. Padlo pa je tudi mn stavkokaaov. Stavkarske čete so korakale "kampe" do "kempe" in za seboj so pustil pogorišča in kupe mrličev. Takšna je bila I na osveta ogorčenih stavksrjev za Ludlow! • Nekje v Ameriki še danes živi rojak, ki bil eden voditeljev te stavke. Med rudarak bojevniki Je bilo mnogo Slovencev. Ts w je nekega dna na. tihem obiskal svojo iem otroke in tedaj je padel v roke miličnikov, ao prežali nanj. Razorožili so ga ln aretu Odpeljali so ga v svoje taborišče in Um ta v neko klet čez noč. Drugega dne so ga vzeli prosto in mu ukazali, naj izkoplje jamo, ki šest čevljev dolga, tri čevlje široks in šest i ljev globoka Mož je kopal nekaj ur, ko j« | šel naokrog častnik in vprsšsl miličnike, dela njihov jetnik. Rojak je slišal njihov govor: "8voj grob si koplje"---Takoj prenehal s kopanjem. Sedeča stavka takrsl ni bila znana, toda ta rojak je bil prvi «* stavkar v Ameriki. Sedel je poleg načete ji in nobena groinja vojakov ga ni mogla pn« da bi bil nadaljeval. Odvlekli so ga naiaj v i ih čaa Itiri dni so ga izpustili. Najbrte niso h li nobenih dokazov proti njemu. Vrnil se j« mov in našel je samo otroke. Ko se je mM v vojaškem ujetništvu, mu je **n\tlAtVl strahu in skrbi, rilnici . . I Zona se še danes nahsjs v (Dal|a prihodnji*.) Paaja morala jih moti ————— Newyorški veterinarski oddelek je iaUM menico, ki zahteva, naj se zs nssMnjih Z preženejo vsi psi iz mesta. Ta predlo« ^ ljuje s tem, da zahteva vzdrževanje teh W prevelike stroške. Samo lansko leto je veterinsrski oddelrt^ lov in ubijanje psov brez gospodsrjs pn™ 70,000 dolarjev. Dalje pravijo, ds so psijj ka nevarnost ss ljudsko zdrsvje, ker P«»« vsakovrstne bolezni. Tipično ameriški ji "' razlog, ki prsvl, da ograža vedenji' P» -javnih proetorih javno moralo Kahor JJJ pričakovati, so se proti tej spomenici ^ neštevilna newyoršks društ*. Sklical- »o tudi veliko jsvno protestno um vanje, ki se je zaključilo s sprejetjem « solucije. Ts pravi med ^^„Z* njaki psov ne smatrajo «a ^ Rasni govorniki so tudi poudsrjsl . mJ™ morala nI pač nič slabša nego morsls u« kitajskih vojakov na šanghajakl iranti. (Iz Proevete z dne S. oktobrs WW V Aliquippi. Pa-. veall. V Aiiquw • - ; rr0#lj ktnl Anton Zop.n^ i« SUre IJu. »II J« 4Un SNPJ. DtM, riMI. VI 000 m«rn»rj«v n. Vrfik.li I—"h. •o t novi ofemM V™*** P"klrur In «IroUl« nMiOk* tatoli«*- j ¡SSSBtSP*» " PROS Izdajatelj lint* v New Yorku potisnjen Jahn a Haffariy (dsano), predsednik mednarodne bratovščine kajlgoveeov In part K. Bar«. or«anlsalar la bratovillne v Kanadi. j« mirno sedel na postelji, skoraj I h teč ad izčrpanosti; tako gs je bil sdalal togotnostnl napad. Ta dogodek nsm odkriva tri skrivnosti občevanja s takimi ljudmi — tudi i nenasilnimi. Pokati, ds 41 Jim prljstelj, ne sovrstnik; pokali, da jim ssupaš In se sanesel, da se bodo spodobno vedli; In govori s njimi 0 stvareh, ki jih sanimajo in o-brnejo njihove misli drugah. — Dostlkat se ksiS vlivati v nor-čeve misli, seveda če ni nasilen nasproti sebi aH drugim. Nskl moj nekdsnjl učenec Je prIAel ns poetsjo newyorlke le-lesnica Grand Centrsl, ko Je gro-seče pristopil k nJemu neki ne-inanec In mu dejsl: "Ca na prenehata nabijati moje telo k elektriko, vas bom dal ubiti." Tujec js bil očitno takle neln-temiran norec, toda nekdanji Itudsnt psihologije Je Imel toliko prisebnosti, ds se js vtivel v njegovo miselnost; obljubil mu Je, da gs ns bo več elektrlsirsl, "2sl ml Je, ds sem vas sploh začel," Je rekel tujcu. "Ds boste ps videli, da bom to opustil, lahko pokličete onegale strslnlks, ds me vsame s seboj.M Norcu je bil domlslek vlač In Je stopil s nekdanjim Itudsntom k redarju. Le-ta Je pri ptiči ls-pregledsl položaj In Je obs od-peljsl • seboj ns stražnico. Tam so Študenta izpustili, nesnsnca so ps odpeljsll ns opazovalni oddelek. 8tražnlce in psihiatri, ki sku-Isjo blainet« ozdraviti, ne smejo nikoli privoliti v njihovo ml-sslnost; če ps trči ob blszneta navaden smrtnik, bodisi le doma sli ns cesti, stori prsv, ako pograbi njegovo Idejo — seveda če ni v njej sami ksklne nevernosti, -- V 99 primerih med 100 b| bilo skrajno nespametno, obdrlati doma človeka, ki Je vidno bolan na duhu. Taklni ljudje potrebu-' Jejo atrokovne nege In morajo 1 biti M nadzorstvom Izšolanega osebja, če naj kdsj ozdravijo. Spraviti Jih Je treba v primeren zavod ali pa najeti strokovno izšolane strelnice, ds pszljo nsnje noč In dan. To Je ne aamo njim v prid, temveč tudi njihovi dru-llnl in sosedom. Motnost, da boš kdaj preživel nekaj razburljivih trenutkov pri srečanju brez nadzorstva spre-hsjsjočega ae norca, nikakor nI majhna. Ksto Je prav, da ne po-ssblš nav»d«riih treh akrivnostl: bodi z nJim prijazen, pokali mu, ds mu zaupal, in govori z nJim o stvareh, ki ga zanimajo. HaJ ne veš, kdsj ti bodo ti nssvetl prsv prišli; sicer se pa ne bo! nič manj s pridom ravnal po njih tu-dt v občevsnju z normalnimi ljudmi. SERUM PIK ITI H HIPI Ispoved pričo pred de* lovskim rsussodUčem ' m» • ' ' ' j, Johnstown, Pa« — (FP)—3u-pan Daniel J. Shields, bivši "but-legar", ki je bil obsojan v sapor na obtošbo, da ja akulal podkupiti federalnega agenta v času Rrohibieije, sa nahaja v ssgatl. fjegovo ime je spet v časopisju v sveži s stsvkolomskim! aktivnostmi v prid Bethlehem Steel Corj). v nedavni stavki jeklarskih delavcev v tovarnah te kor-poracije v Johnatownu. FrSncla C. Martin, načelnik odbora drtavljanov, ki je tudi pomagal korporacljl pri rssbija-nju stavke, ja pri saslltanju, ki ga vodi Frank Bloom, predstavnik federalnega delavskega raz-sodilča, Izpovedal, da js prejel, velike vsot« denarja od Sidney-ja D. Evansa, upravitelja tovsrn jeklarske korporaclje, katere je tMtem izročil Shleldsu. Dejal je, ds je Shields dobil nsjmsnj $80,. 000 od Evsnaa kot podkupnino in nagrado, ker je mobillslrsl privatno armado sa rasbljanje stavke. Msrtin Ja dalja rekel, da Ja Evans naglala), ds dsje de-nar Shleldsu, "ker Je slednji obljubil, ds bo vsdrtevsl rad in mir v stavki." Federalno delavsko razsodišče Je odredilo zaslišanje ns spel Je-klsrake unije CIO, ki je obtožila jeklarsko korporacljo kršenja Wagnerjevega zakona, ki gsran» tira dalavcem pravico organlsi-renja (n kolektivnega pogajanja. Poleg Martina ao nastopile druga pride, ki so ispovedale, da Je Sšiialds najemal taksija sa pre-vos stsvkokssov v tovarno v času stavks. Dva raaiskovalca, ki sta več let delovala v bakteriološkem oddelku manrheaterskega vseučilišča, sta objavila sedaj Isaled-ke raziskav o povzročiteljih hri-pe. Praafta, da Ihi mogoča v najbližjem času Izdelovati v večjih mnollnah serum proti tej bolezni, ker Jima Je uspelo ossmltl virus, ki Ui bolezen povzroča. lm to zimo bodo napravili prve poskuse s tam serumom. Razlskovslea, doktorja Fair-brother in Hoy le, sta serum v mnogih primerih preizkusila la Z najboljšim usjwhom. prijatelju aH sorodniku ? domovino 7 Te h odlal te trajne vrodnootl, U H M torek, 5, F. M. D08T0JEV8KU: Bratje Karamazovi gledal—in zdajci ae je naamehnil, zapomnil aem al, kako—nato pa je vstal ter me krepko objel ln poljubil "Spomni ae kdaj," je rekel, "kako sem drugič prišel k tebi. Sliki«, spomni se kdaj tega!" Prvikrat mi je rekel 'ti'. In je odšel. "Jutri," sem pomislil Tako ae je tudi zgodilo. Tisti večer še nisem vedel, da bo jutri bai njegov rojatni dan. Sam nisem hodil zadnje dni nikamor z doma, zato tudi nisem imel od koga zvedeti. Tisti dan je bila pri njem vsako leto velika drulba, vse mesto se je sešlo. Tako so se zbrali tudi zdaj. In glejte, po slavnostnem obedu stopi on ns sredo sobe in drii v rokah papir—formalno prijavo oblaati. In ker je bila njegova oblaat prisotna, je kar pri tisti priči glaeno prečital veem zbranim svojo ovadbo, v kateri je bil obširno po-piaan ves zločin do najmanjših. podrobnosti. "Kot izvržek se pahnem iz srede ljudi, Bog se me je spomnil/' je zaključil svoj spis, "trpeti hočem t" Obenem je prinesel In razložil po mizi vse, kar je branil štirinajst lat In s čimer je mislil dokazati svoj zločin: zlatnino umorjene, | ki jo je bil ugrabil, da bi a tem odvrnil sumnjo i od sebe, njen medaljon in križec, ki ji ga je bil snel z vratu—v medalj on u je bila slika njenega ženina—njeno zaplsno knjižico in napoeled dve pismi: pUmo, v katerem Ji je ženin sporočal svoj skorajšnji prihod, in njen odgovor na to pismo, ki ga je bita pričela, a ne dovršila, ter ga puatila na misi, da bi ga drugi dan posla-la na pošto. Obe piami je bil vzel a seboj—čemu neki? Cemu ju je potlej hranil Štirinajst let, nsmestu da bi ju bil uničil kot dokazili? v In glejte, kaj ae je sgodilo: val so ostrmeli ln se zgrozili in nihče ni hotel verjeti, čeprav ao ga vsi s silno radovednoetjo poslušali do konca, toda le kot bolnika. In nekaj dni po tem je bilo že v vseh hišah odločeno in razaojeno, da ae je nesrečnežu zmešalo. Oblastvo in sodnljs sta bili primorani vzeti stvar v roka, a tudi oni sta mahoma odnehali : pomena predloženih stvari in pisem sicer ni bilo moči utajiti, a vendar ao tudi tu odločili, da končnoveljavne obtožbe ne bi bilo moči izreči samo na o§novi teh dokumentov, niti če bi ss izkazalo, da ao pravi. Mimo tega je utegnil imeti vae te atvari od nje aame, kot njen znanec in zaupnik. Sicer aem pa kasneje slišal, da je bila pristnost tistih stvari potlej potrjena po mnogih umorjenkinih znancih in sorodnikih in da v tem pogledu ni bilo dvoma. A tudi tej preiakavi ni bi(o usojeno, ds bi se bils dokončala. Ces pet dni «e je povsod rasvedalo, da je trpin zbolel in ds Je njegovo življenje v nevarnosti. Za kakšno boleznijo je obolel, ne morem povedati; govorili ao, da Je erčna napaka, toda zvedelo se je, da je zdravniški avet po prizadevanju njegove aoproge pregledal tudi njegovo duševno etanje ter izrekel mnenje, da je blaznost že naatopils. Jaz nisem ničesar Izdal, čeprav so me jeli obdelovati z vprašanji, a ko aem ga zaželel poseti-ti, so ml dolgo branili, zlasti njegova aoproga: "Vi, samo vi ste ga tako sbegsli," mi je govorila; "mračen je bil že preje, s zadnje leto ao vsi opazili pri njefa nenavadno razburjenost In čudno vedenje, In prav tedaj ste prišli vi in ga pogubill; a svojim čitanjem ste ga ubili, da ae ves meaec dni ni mogel odtrgati od vaa." In kaj pravite, ne samo aoproga, ampak vsi ljudje v mestu so se me lotili in ms jeli dolžiti, češ: "Vsega tega ste vi krivi." Jas pa sem molčal in sem bil v duši celo veael, ker aem videl nedvomno milast božjo do grelnike, ki je bil vstal sam zoper aebe in se kaznoval. Toda njegovi umobolnosti nisem mogel verjeti. Naposled so vendar že tudi mene spustili k njemu, ker je ssm nujno zahteval, češ, da ae hoče posloviti od mene. Ko sem stopil v njegovo eobo, sem takoj sposnal, da mu niso sešteti samo dnevi, ampak celo fte ure. Tako alab je bil, vee rumen. roke ao ss mu tresle, težko je dihsl, a gledal me je ganjeno In rsdostno. (Dalje prihodnji«.) "Pravkar prihajam od svoje žene," je nadaljeval "Ali razumete, kaj je žena? Ko aem odhajal, ao otročički klicali za menoj: 'Z Bogom, papa, vrnite ae kmalu, da boete čitali z nami Otroški zabavnik.' Ne, vi tega ne razumete! Tuje gorje ne segs v srce." Oči so se mu zaiakrile in ustnice so mu vzdr-getale. Mahoma Je udaril s pestjo ob mizo, da ao stvari na njej kar poskočile — tak mehak človek Je bil, prvikrat se mu Je to zgodilo. "In vobče, sli je potreba?" Je vzkliknil "Ali je res potrebs? Ssj ni bil nihče obsojen, nikogar niso zaradi mene poslali v katorgo, tisti sluga js umrl od bolezni. In za prelito kri sem bil že s svojimi mukami dovolj kaznovan. Pa tudi verjeli mi ne bodo, vobče ne, nlkakim mojim dokazom ne bodo verjeli, Ali ae res moram javiti, prav zarea? Ce ni še, vee avoje življenje sem se pripravljen mučiti zaradi prelite krvi, aamo da ne uničim žene in otrok. Mar bo pravično, če Jih pogubim s seboj vred? Ali se ne varava? Kje je tu pravica? In—ali bodo ljudje spoznali to pravico, ali jo bodo umeli ceniti in spoštovati?" "0 Gospod!" sem pomislil sam pri sebi, "da more v taki minuti misliti na epoštovanjs ljudi t" In tod žal mi ga je poatslo, ds bi bil nsjrsj-šl delil z njim njegovo usodo, ssmo da bi mu bilo lažja. Videl sem ga, bil Je kakor iz uma. Kar zgrozil sem se; ne ssmo z razumom, ampak z živo dušo ssm začutil, koliko ga stans taka od-ločnost. "Odločite vi mojo usodo!" je vzkliknil iz-novs. "Pojdite In Jsvitc se," sem mu šepnil Glas ml js usihal v grlu, toda moj šepet Je bil odločen. Nato aem vzel z mize Evangelij, ruaki prevod, in sem mu pokazal, kako Je rečeno pri Janezu, v dvanajstem poglavju, štiriindvajectl vrsti: "Resnično, resnično vam povem, če pade pše-nično srno na zemljo ln ne umre, tedaj ostane samo, če pa umre, tedaj obrodi veliko aadu." Ta stih ssm bil čital tik prsd tem, ko je on prišel Prečital ga je. "To je res," Je dejal, obenem pa ae je bridko naamehnil. "Da, v teh knjigah," je rekel po kratkem premolku, 'Hear strah je, kaj vae najdeš v njih. Lahko Jih Je tiščati človeku pod noe. In kdo jih Je neki spisal—sli mar res ljudje?" "Sveti Duh Jih Je spisal," mu prsvim. "Lahko vam Js govoričiti," Js dejal, še vedno z nasmeškom, s vender že skoro sovražno. Tedaj sem spet vzel knjigo, odprlo jo ns drugem krsju ter mu pokszsl pismo Hebrejcem, deseto !>oglsvJs, enaintrideaeto vrsto. Cltal js: "8trsšno js pasti v roke živegs Boga." Prečital je ln vrgel knjigo od sebe, trepetaje po vsem telesu. "To so strašne besede," je rekel, "priznstl vam moram, da ste jih dobro izbrsli." Nato js vstal s stola: "Nu, pravi, "z Bogom, morda me ne bo več k vam .. . vidiva se v raju. Po tem takem je že štirinajat let, kar sem 'pal v roke živega Boga'—tako je menda treba imenovati teh štirinajst let. Jutri poproeim te roke, nsj ms izpuste .. 2e sem gs hotel objeti in poljubiti, pa se nisem upal—tako apačen mu je bil obraz in tako težak njegov pogled. Odšel je. "Gospod," sem pomislil, "kam je šel človek!" Vrgel sem se pred svsto podobo na kolena in ae razjokal zanj k preeveti Materi božji, nagli priprošnjici in pomočnici. Kake pol ure sem tako klečal v solzah in molitvi, in pozno je že bilo, okoli polnoči. Tedajci ga vidim, kako se odpro: spet je stopil v sobo on. Ostrmel sem. "Kje ste bili?" gs vprašam. "Jaz," pravi, "jaz — menda sem nekaj pozabil. rutico, mislim ... Nu, tudi če nisem ničesar posabil, dajte ml, da sedem . . " Sedel je na stol Jaz sem stal zraven nJega. "SediU tudi vi." mi pravi. Sedel aem. Tako ava sedela kaki dve minuti; on me Je nepremično Kip Boginje svobode v newyorškem pristanišču. Pa sklepa. IS. redne keavencii« aa lahka naroči aa Hit PmU prišteje eden, dva, tri, fttiri ali pat članov U mm druiJne k «si url alai Ust Presveta stane sa vsa eaako, sa ¿Isas aH neflase M * eno letno naroénino. Ker pa člani Sa plačajo pri ssssansts $1J# tednik, aa jha to prišteje k naročnini. Torti sedaj al moka, r tU, Je list prodrag sa «farno 8.N.PJ. List Preavata Ja vsla laitslu gotovo Jo ▼ vaald droiini nekdo, ki M rad «tal Ust vssk fes. C* Za Evropo Jo..............H.M Is polnite apadnjl kupon. priložit« potrebno vsoto deasrjs tU Ha Order v pisan In al naročite Prosveto, Ust. ki Jo vala lestelas. Pojasnilo:—VasleJ kakor hitro kateri teh «snov preneha biti f SNPJ, ali če se preseli proč od drulins ln bo sahheral sam ifoj tednik, bodo moral tisti član is dotičns drnšlas, ki je tako ikui naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti uprsmiitr* ni ln obenem doplačati dotlčno vsoto listo Prosvets. Ako ten m tedaj mora npravništvo snilatl datum sa to vsoto narofaiks. PROSVBTA. SNPJ, SSI7 So. Lawndale Ave, Ckicaft, 111 Priloiono pošiljam naročnino sa Ust Preeveto foete I........ I) ......................................Ct draltrs a..... Naalov ...................................................... Ustavite tednik la gs pripišite k moji naroteiai el m mejo dmitne: t).........................................ČL dreštve ....... S).........................................CLdraštfsIt..... I).........................................ČL droitvs It..... S).........................................ČL droltrs ..... Marte ......•.•..•....•*..•••.....«Dršava ... Hov naročnik..................Star naročalk.................. TISKARNA S.N.P flFRKJIMA VAA v tiskarske «krt spsdsječs *b SNPJ PRINTERY MI7-M M. LAWNDAL« Af**Ul