Depolitizacija prosvetne uprave*. Da se more izvesti popolna depolitiza« cija prosvetne uprave v naši državi je po* trebno, da se prosvetna uprava izloči iz po<= litične (policijske) uprave. Na čelu policijske (politične) uprave je velikd župan, ki je po* litični eksponent režima, ki vlada. Dokler je pod njegovo oblastjo prosvetna uprava, do» tlej ne more biti govora o depolitizaoiji pro« svetne uprave v polnem zmislu te besede. Kakor so mnoge stroke državne uprave neodvisne od policijske (politične) oblasti, n. pr. financa, železndca, pošta in brzojav, sodstvo, takb se isto lahko izvede tudd v po* gledu prosvetne uprave. Ni to izvzetek! Tudi pri nas so bili svoj čas okrožni šolski nad« zorniki samostojni organi prosvetne uprave, a v Franciji so še danes samostojni funkcijos narji državne prosvetne uprave rektorji po» edinih prosvetnih teritorijev, nazvanih aka= demije. V tem pogledu čaka ireforme tudi naša prosvetna državna uprava. Za ministra pro* svete Štefana Radiča je bil podvzet prvi ko« rak v tej smeri, ko je v budžetu za leto 1926./27. bilo predvidenih šest prosvetnih ins spektorjev za šest prosvetnih teritorijev y naši državi, to bi bili prosvetrii inspektorati. Bilo je predvideno, da vsak od prosvets nih inspektoratov obsega po več oblasti. Na čelu prosvete v tem teritoriju bi bil kot sas mostojni upravni faktor prosvetni inspektor, ki bi bil popolnoma neodvisen od velikega župana, enako, kakor je to n. pr. sedaj od njega neodvisen delegat ministrstva financ ali poštni direktor. Prosvetni inspektor bi bil podrejen neposredno ministru prosvete. Ta dobro zamišljena prosvetna reforma ni bila pozneje izvedena zaradi padca mini* stra prosvete Štefana Radiča. Tudi prosvetni odbor, ki dzdeluje pro« svetni program, zastopa misel emancipacije prosvetne uprave od politične (policijske). oblasti. Izvedba te reforme bi imela jako bla« gohoten vpliv na celoten razvoj naše pro* svete. Vpliv političnega partizanstva preko po« litičnih (policijskih) oblasti na prosveto je v veliki večini Islučajev naravnost porazen. Politikarstvo prl nas v znatni meri razkraja mdrnost dn solidnost javnega mišljenja in živ« Ijenja ter se ta razoranost najizraziteje od< raža baš v osnovni prosveti. Imeli smo priliko opažati, da razmeroma mlad človek, velikd župan, sprejema kot re* * Dr. Sigmund Čajkovac, narodni poslanik Kmečke i Demokratsike ' Koalidije, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, predsedndk Hrvatskega Pedagoškega Knji= ževnega zbora, bivši načelnik za Osn. Nast. v min. prosvete pod min. prosvete St. RadU čem, je priobčil uvaževanja vredno razpravo v »Napredku«, ki jo ponatiskujemo, ker se sklada z načelnim stališčem, ki ga je tudi »Učiteljski Tovariš« zastopal in ga zastopa tudi sedanje poverjeništvo UJU. ferenta starejšega človeka, prosvetnega in« spektorja, ki je bdl morda celo prej njegov profesor. Niti nima njegovih let, niti njegove kvalifikacije, niti njegovega znanja, pa mu predloge o prosveti odobrava in odbija. Takih abnormalnosti ne vidimo v no* beni drugi stroki državne uprave. Povsod je strokovnjak podrejen starejšemu, izkušenej^ šemu strokovnjaku iste stroke. Samo v pro« sveti se more dogajati, da prosvetni lajik za^ poveduje prosvetnemu strokovnjaku! V drugih strokah državne uprave je nad« rejen sodnik — sodniku, inžener — inženerju, vojak — vojafcu. Le v prosveti more biti dru^ gače! Ta abnormalnost deluje slabo v dveh pravcih: Prvič, uvaja politično partizanstvo v prosveto in drugič, zavira iniciativo in sa* mostojno delo prosvetnega strdkovnjaka. Znano je iz izkušenj, da so prosvetni lajiki v zelo mnogih slučajih odrejali v popolnoma strokovnih zadevah diametralno nasprotno od onega, kar je predlagal izkušen prcsvetni strokovnjak! Imamo na žalost premnogo bridkih izku* šenj zaradi katerih odločno zagovarjamo popolno emancipacijo prosvetne uprave od poljitične (policijske). Nase išolskoi zakono« dajstvo, ki stoji pred >reformo, si mora dobro predoč:iti ta csnovni princip zdrave in dobre državne prosvetne uprave ter ga moia konsekventno izvesti v vseh pcosvetnih zas konih.