List 25.
Naj otožnost me obide , Al veselje vname kri,
Vedno misel tje zaide,
Kjer moj ljubi dom leži.
Kjer bleši se verh Triglava, Ko ga zora pozlati,
Grintovca kjer sterma glava Prot nebesam hrepeni5
Kjer v tihosti lep'ga gaja Me kotičik skrit hladi,
Kjer se ticik lahno maja, S petjem me razveseli:
Hrepenenje.
Kaj, te vprašam, lipa mlada, Lepa lipa, krajnska, ti!
Bi li deblo širji rada? Al korene terdniši ?
Korenine krepko širaj,
Moč iz krila mater' pi,
K' soncu jasnim se oziraj, De se deblo okrepi.
Mila tič'ca tak zapoje , Pevke druge obudi,
Drobne pevke, sestre svoje5 Celi gaj zdej oživi:
Korenine, lipa! širaj,
Moč iz krila mater' pi ,
K' soncu jasnim se oziraj, De se deblo krepko stri!
Kam to petje kaže 'z gaja
Jez ne veni, al se mi zdi5 —
Vem pa, de le tje zahaja
Misel, kjer moj dom leži.
Iz Dunaja.
D.