POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto IV. — Ctev. 30 CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik« Krške 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRLJ Krško štev 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletne naročnina 350 polletna ISO. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedensko KRŠKO, DNE 1. AVGUSTA 1953 Kostanjevica v teku stoletij (Nadaljevanje) Ko so Spanheimovci leta 1269 z Ulrikom III. izumrli, so prišle njihove posesti Koroška, Kranjska in Slovenska krajina po oporoki v last češkega P?emysla Otokarja- II., ki si je bil pred tem pridpbil vojvodino Avstrijo z Dunajem in vojvodino Štajersko. Da si zagotovi koroško dediščino, je kralj v oktobru leta 1270 krenil z vojsko z Dunaja ter prišel na Kranjska Zavzel je Ljubljano, Kamnik in Kostanjevico. Obenem je kralj razširil svojo posest še na bližnji Samobor in Hrvatsko Zagorje. Kranjski deželi, Slovenski Krajin; in slednjo tudi Kostanjevici so za kratkih osem let ukazovali iz daljne Prage. Otokarjeva posest je segala od Krko-nošev do Jadrana pa globoko iz Furlanije v Hrvatsko Zagorje. Toda novi državi ni bil usojen dolg obstanek; papež, madžarski kralj in nemški cesar, trije tradicionalni sovražniki Slovanov, so uničili Otokarja in njegovo državo. V naslednjih letih je Kostanjevica često menjala svoje gospodarje. Najprej je v lasti go-riških grofov (1305), nato hrvat- skih knezov Frankopanov (1320) | in Soibenjsklh gospodov (1329), dokler je niso dobili celjski grofje leta 1388. V bojih med celjskim; grofi in Habsburžani I gospoščino kot deželno-kneZjl fevd dajali v najem. Na kostanj eviškem gradu so se menjavali gospodarji, od katerih imajo nekateri znana zgodovinska OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZK KRŠKO čestita prebivalstvu Kosianievice k 700-leinici mesta. je celjski vojskovodja vitez Jan Vitovec razdejal kostanjeviški grad. Mesto je ostalo v rokah celjskih grofov do smrti zadnjega od njih (1456), potem pa je postalo plen grabežljivih Habsburžanov. Ti so kostanj e viško Predsednik republike Tito o podpisu premirja Priborjene pridobitve je treba budno čuvati Uredništvo »Borbe« se ,je ob podpisu premirja na Koreji obrnilo na predsednika republike, maršala Tita, z naslednjim vprašanjem: »Tovariš predsednik, uredništvo Borbe bi Vam bilo hvaležno, če bi za bralce Borbe pojas-nUi svoje mnenje o podpisu premirja na Koreji.« V odgovoru na vprašanje' je predsednik republike tov. Tito, dejal: »Na Vaše vprašanje, kaj mislim o podpisu premirja na Koreji, lahko rečem: prvič, v tem dejanju vidim veliko ohrabritev na svetu za vse tiste ljudi, ki žele, da bi zmagala ideja miru in da bi mednarodna vprašanja mirno uredili; drugič, da dejanje dokazuje, da so miroljubni napori ZDA, da h; spopad na Koreji prenehal, končno dobili uspešen sad. To hkrati dokazuje neprecenljivo vrednost Organizacije združenih narodov za pomiritev in preprečitev oboroženih spopadov na Koreji; tretjič, spopad na Koreji in končni podpis premirja na Koreji dokazuje, da zdaj ne kaže več po agresivni poti urejati sporna vprašanja oziroma da se ne kaže zatekati k agresiji in oboroženim poskusom, da bi dosegli določene cilje, kajtj velikanska večina človeštva zdaj vojno sovraži In želi, da se sporna vprašanja urejajo po mirni poti; četrtič, če je bilo premirje na Koreji podpisano, to še ne pomeni. da mir v tem delu sveta ni več v nevarnosti. Zdaj je treba budno čuvati priborjene I pridobitve, ki jih ogrožajo razni vojni hujskači, ki s prenehanjem spopada na Koreji niso \ zadovoljni.« imena: Valvasor, Barbo, Auersperg in Peter Zrinjski. Razen vojsk češkega kralja in celjskega vojskovodje Jana Vi-tovca je videla Kostanjevica pod svojim obzidjem kmalu tudi nove sovražne goste, ki so ostali dolgo let stalna nesreča in nadloga naših krajev: Turke. Leta 1563 ^ta jih Herbart Turjaški in karlovški general Ivan Len-kovič zmagovito potolkla pred mestom. V splošnem pomenijo turški vpadi konec blagostanja in razvoja za procvitajoče me -sto. Zaradi večne turške nevarnosti je popolnoma opešala trgovina in s tem je bilo mesto zadeto v svoj življenjski živec, Neposredni turški napadi na Kostanjevico so se vrstili v letih 1459, 1461, 1494 in 1545. Nato so prišle še druge nadloge: požar; v letih 1647, 1663 in 1674. Vselej je bil uničen večji del mesta. Kuga je divjala v letih 1646—1650, 1663, 1676, vselej so bile posledice kuge glad, beda in pomanjkanje. Kot veliko nesrečo je mestna kronika zabeležila povodenj leta 1681. Povodenj je morala biti res huda, kajt; manjše povodnji, ko se Kostanjevčani vozijo v čolnih od hiše do hiše, ko v nekatere domove priteka voda skozi okna in vrata, ko je mesto popolnoma odrezano od vsega prometa, so v Kostanjevici kaj Ceste. Tudi soseščina žumberskih Uskokov mestu ni bila v prid. Nemirni uskoški živelj, vajen neprestanih spopadov in pobojev, je v mirnih letih kaj rad ropal po okolici in je tudi meščanom prizadeval obilo skrbi, strahu in škode. Celo samostan so včasih napadle večje tolpe. Enega izmed takih napadov predstavlja slika mojstra Jelovška, ki se še danes vidi nad portalom glavnega vhoda. Samostan je razpustil cesar Jožef II. leta 1786, vse njegovo imetje pa je prešlo v last in upravo verskega sklada. Konec je bil mogočnega gospostva opatov, ki so bili v 17. stoletju celo gospodarji gradu v Kostanjevici. O mogočnih opatih govori še ime obširnega gozda — Opatova gora. Poslopje samostana je baročna stavba okoli arkadnega dvorišča, največjega te vrste v Sloveniji. Po sekularizaciji je služilo za sedež gozdni upravi, sodišču, notariatu in Vinarski zadrugi, bilo pa je tudi dovolj prostorno, da je nudilo stanovanje uradnikom in nameščencem ter drugim najemnikom, pa še ni bilo popolnoma zasedeno. Za časa italijanske okupacije je leta 1942 stavba pogorela in se je sesula na dveh mestih. Danes so uporabljivi le še deli, v katerih posluje Vinarska zadruga in Gozdna manipulacija. Lani so zidovje pokrili, da ga zavarujejo pred nadaljnjim razpadanjem. Še bolj je bila prizadeta samostanska cerkev. Z njo je bil IS SPORED PROSLAVE 700-LETNICE MESTA KOSTANJEVICE Sobota, I. avgusta: ob 20. uri Beneška noč na Krki Nedelja, 2. avgusta: ob 4. uri budnica od 7. ure dalje ogled razstav: vinarske, gosa-dove, živinorejske, ogled podzemne jame s kapniki ob 11. uri akademija z otvoritvijo zadružnega doma ob 14. uri plavalne in veslaške tekme ter vater-polo Po tekmah ljudsko rajanje uničen eden izmed najlepših in | obokana bazilika s prečno ladjo najbolje ohranjenih umetnost- j pred presbiterijem in s tremi podolžnimi ladjami. Tudi v nih spomenikov. Vendar se še vedno vidijo prekrasni gotski oboki in lepi kapiteli stebrov. Cerkev je bila prvotno zgrajen na v gotskem slogu, pa so jo v protireformacijski dob; preuredili v romanskem slogu. Bila je I spreieii’eaeni načinu odmere davkov V teh dneh bodo davčni zave-j ranči I. oblike (kmetje) prejeli obvestila od občinskih ljudskih odborov o višini tretje davčne, akontacije. Marsikdo bo morda dobil tretjo akontacijo precej nižjo ali pa tud; precej višjo, kakor pa sta bili prva in druga davčna akontacija. Ta, ki se mu bo morda tretja akontacija zdela prcv.Vsoka in nesorazmerna s prvima dvema, bo misli!: »Na občini so mi storili hudo krivico!« Zaradi tega j< treba nekaj besed v pojasn lo, kako se določajo davčne akontacije v tej prehodni dobi. V bodoče občinski ljudski odbori ne bodo neposredno določevali davkov, kakor so to delale sedaj njihove davčne komisije. To opravilo se je preneslo na okrajni ljudski odbor oziroma na njegove organe. Lc-ti bodo skrbeli za izdajanje odločb o višini davkov kakor tudi za vplačilo davkov. To pomeni, d# smo že bliže odmeri davkov na osnovi katastra, ko se bodo davki odmerjali na podlagi površine zemljišč in pa katastrskega donosa posameznih kultur. To delo pa vendar še ni toliko napredovalo, da bi že lahko prešli na ta način odmere. Treba je bMo najti prehodni način in tega predstavlja odmera tretje akontacije za leto 1953. Pred kratkim so se zbrali na skupni sestanek predsedniki občinskih ljudskih odborov ter so se pogovorili o tem načinu. Okraj Krško je po sklepu izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dolžan, da za razdobje ja-nuar-september vplača 70*/» lanskoletne dokončne odmere davkov. Višino tretje akontacije je dobil tako, da je od skupne obveze (70*7« lanskoletne obveze 170 milijonov din) odbil vsoto prve in druge akontacije za leto 1953. Nato je določil odstotke, na podlagi, katerih naj bi obvezane! po posameznih občinah plačali tretjo akontacijo, to sc pravi, določil je odstotek obveze posameznim občinam. Najbolj enostavno bi seveda bilo, da bi dalt vsem občinam odstotek, s katerim je zavezan okraj, to je s 70*/*, vendar moramo upoštevati, da so nekateri občine precej prizadete po raznih vremen- skih nezgodah. Zato so nekatere občine zavezane z višjim, druge pa z nekoliko manjšim odstotkom. Važno je to, da občž-nski ljudski odbori po novem načinu ne morejo samostojno določati višine akontacije posameznim gospodarstvom. S tem je delo prejšnjih davčnih komisij odpadlo. Občinski ljudski odbor bo torej delal na tale način: Odstotek za občino je na primer določen na 60*/» lanskoletne odmere davkov. Ce je imelo gospodarstvo na primer lansko leto 100.000 din davka, znašajo prve tri akontacije 60%, to je 60.000 din. Ker je gospodarstvo na primer v prvi in drugi akontaciji že plačalo 40.000 din, mu ostane za tretjo akontacijo še 20.000 din. Seveda nastane vprašanje: če je imelo gospodarstvo v lanskem letu pretirane, nepravilno odmerjene davke, ali naj se ta napaka vleče kar naprej? AH pa nasprotni primer: če je davčna komisija komu pogledala skozi prste in ga je premalo obreme- Prtfiioalsivu Kostanjevice 06 700-letnici mesta čestita uredniš vo P0S4VSKEGA lEDSHKA sedanjem stanju je vredna ogleda. Bila je slogovno poseben odtenek cisterienskega sloga in v tem pogledu prava redkost Danes je v Kostanjevici zatišje. Minil; so časi blagostanja, razmaha in razvoja. Zdi se, da vse dogajanje poteka mimo tega mesta. Nima železnice, nima industrije, domačini si le s trudom pridobivajo sredstva za dokaj skromno življenje. Ostalo pa je Kostanjevici nekaj, česar ne morejo uničiti niti vojne niti kuga in ne gospodarski zastoj: Kostanjevica je prelep kotiček slovenske zemlje ob zasanjani Krki in ob vznožju mogočnih Gorjancev. Pridite in oglejte si to lepoto! Dne 2. avgusta bo v Kostanjevici veliki dan proslave njene 700-letnica. (Konec) A. 2. Se o Kostanjevici... Ne bom pisala, kje leži mesto in stoji grad, ker se je o tem že dosti govorilo. Omenila bi le nekaj značilnosti in stvari, ki so se dogodile, katere pa ne tonejo kar čez noč v pozabo. Ze od nekdaj je imelo mesto svojo meščansko gardo. Ta je imela svoje uniforme in orožje in je nastopala ob raznih slav nostnih prireditvah. Garda je obstajala vse do leta 1941. Tega leta je okupator uničil gardno zastavo, pobral uniforme in orožje, katerega je ostalo le neznaten del. V letu 1942 se je okupator naselil v mestu Kostanjevica. Prav v tistem času so partizani mesto obkolili, tako da prebivalci niso imeli stikov z ostalim svetom. Da bi okupator ostal pri življenju, so mu nosili hrano z avionl. To je trajalo približno mesec dni. Istega leta so partizani kostanjeviški I rahljala mestna garda. V šoH grad zažgali. Pred tem pa so --------------- - nila, al; naj tako gospodarstvo plačuje vedno prenizke davke? To bi bilo seveda napačno. Pomisliti pa moramo, da se na tak nači-n določa samo tretja akontacija ter da se bodo taki primeri, ko bodo pregledane vse pritožbe, lahko uravnali pri določitvi četrte akontacije oziroma pri dokončni odmeri davkov za leto 1953. Obdavčitev po katastru, ki se je kmetje povečini vesele, bo torej pomenila precejšen preobrat v davčni politiki, je pa odvisna od velikih priprav, ki so v teku, ter se delo približuje koncu. Odpadle pa bodo potem vse pritožbe in vsa pogajanja o višini davkov, ker bodo davki na podlagi katastra dokončno določeni ji rešili iz zaporov aktiviste, med katerimi je bil tudi dr. Černelič, ki je pozneje padel na Preseki. V letu 1943 so partizani mesto zopet napadli, vdrli vanj, a so se morali nadmoč-nemu sovražniku umakniti. Žalosten dan pa je bil za Ko-stanjevčane 21. oktober 1943, ko so Nemci ustrelili v Malencih pri Kostanjevici 25 talcev. Vse ostale moške so Nemci in belogardisti odpeljali v taborišče. Poleg vsega je okupator posekal vsa lepotična drevesa, okrog mesta pa postavil žične vire. Po osvoboditvi so prebivalci takoj pričeli z obnovo. Popravljali so porušene in opustošene domove, ceste itd. Kmalu po osvoboditvi so bila ustanovljena mnoga podjetja, ki so pričela obratovati. Danes imamo v Kostanjevici Vinarsko zadrugo, Usnjamo, Opekamo, dve pekami, Gozdno upravo, Kmetijsko gospodarstvo in še druge. Na razstavi, ki bo prirejena 2. avgusta, bodo vsa ta podjetja razstavljala svoje pridelke. V gradu bo imela svojo razstavo Vinarska zadruga, kjer bo tudi poskušnja vin. Razstavljeno bo tudi ohranjeno orožje (ki ga je malo), katerega je svoj čas upo- bo umetniška razstava kosta-njeviškega rojaka pokojnega kiparja in slikarja Jožeta Gorjupa. Razstavljena bo tudi živina. Otvorjen bo zadružni dom, v katerem bo v nedeljo predvajana prva kino predstava. Da ne pozabim omeniti še eno znamenitost Kostanjevice. Pri izviru potoka Studene sta pred leti odkrila brata Vukčevič 4 m dolgo in pol metra široko odprtino, iz katere je ob večjih nalivih tekla voda. Splezala sta v odprtino, ki je bila v začetku težko prehodna. Kmalu sta se znašla v prostorni dvorani obdani s krasnimi kapniki. Droga odprtina, ki je dolga okrog 4 metre, ju je pripeljala do dveh prekrasnih jezer, ki se razprostirata na obeh straneh odprtine. Pred nedavnim so pričeli z razstreljevanjem. Do nedelje bo jama delno urejena in tudi razsvetljena. Delo bodo potem nadaljevali. V Kostanjevici bodo torej imeli drugo Postojnsko jamo, kar bo še bolj privlačevalo goste v slovenske Benetke. V nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri bo na Mal-kovcu odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma. Vabljeni! KOSTMIEfltA na OKI vabi na PROSLAVO 700-LETNICE MESTA v S© nekaj o zborih volivcev V našem listu smo že pisali o zborih volivcev ter o njihovi vlogi v sistemu ljudske samouprave. Zal moramo ugotoviti, da v praksi odbori še vedno premalo upoštevajo funkcijo zborov volivcev, na katerih naj bi državljani uveljavljali svoje pravice. Predvsem nismo dovolj resno jemali kriterija, da je treba za zakonitost zbora volivcev vzeti kot merilo sklepčnost, to je nadpolovično udeležbo vseh volivcev. To je še ostanek preteklosti, ostanek centralističnega upravljanja, ki pa mora v današnjih pogojih dela, v pogojih vse večje demokratičnosti seveda za vselej izginiti. Naj ne bo demokratičnost vidna le v tem, da n. pr. okrajni ljudski odbor ali občinski ljudski odbor kolektivno rešuje in nosi odgovornost za svoje delo, ne da bi načelo odgovornosti istočasno prekvasilo tudi vsakega pcedinega člana naših odborov. Mnogokrat lahko ugotovimo, da v nekaterih primerih člana ljudskega odbora niti malo ne žulijo problemi, ki jih ljudje vsak dan čutijo na vasi. Zato se ne smemo čuditi, da v takih okoliščinah ne moremo — kar se misije kakor tudi nad uslužbencem okrajnega ljudskega odbora, ki je imel nalogo komisiji nuditi tehnično pomoč. Bilo je grajano dejstvo, da nekateri člani občinske davčne komisije, kakor tudi uslužbenec okrajnega aparata, niso upoštevali stališča komisije kot celote, pač pa le mnenje nekaterih članov. Na zboru volivcev občine Raka je bilo navzočih 100 volivcev. Ti so predlagali, naj se takoj preide na davčno odmero po katastru. O tem vprašanju se na našem podeželju zelo mnogo govori in bi bilo prav, da bi se o tem tudi več pisalo in obrazložilo, zakaj ta stvar iz popolnoma objektivnih vzrokov dokaj počasi napreduje. Kataster je star, medtem je bilo mnogo sprememb tako v pogledu kultur kakor tudi posestnega stanja. Manjka nam strokovnega kadra in tudi za to potrebnih tehničnih pripomočkov. Vendar delajo na tem. da se kataster čimprej uredi. V ljudskem odboru mestne občine Brežice so na zboru volivcev predlagali, naj bi predsednik davčne komisije'ter pod-uveljavljanja zborov volivcev predsednik mestnega ljudskega tiče — doseči preko noči, in po- odbora obrazložila, zakaj se ni vsod zadovoljive uspehe, če- j odmera vršila javno, češ da poprav to tud: v več primerih iz tem ne bi bilo treba zbora vo-dneva v dan ugotavljamo. j livcev. S tem rnnenjem se se- Poudariti je treba, da je bila veda vsi ne morejo strinjati, udeležba na nekaterih zborih ®a-l „s‘ lahko predstavljamo delo volivcev, ki so bili sklicani v davčne komisije ob navzočnosti zadnjem mesecu, dobra, celo mnogo boljša, kot pa je bila poprej. Sicer je res, da so volivci to pot obravnavali predvsem gospodarske zadeve, ter je zaradi tega udeležba boljša. Ljudje, ki se pretežno bavijo z gospodarstvom pač ne morejo iti mimo takih stvari, ki zadevajo njih vsakdanje življenje. Na drugi strani pa je to znak, da državljani že smatrajo zbore volivcev za tisti forum, na katarega smejo vse te probleme prinašati, o njih razpravljati in na ta način tudi o njih odločati. To nadalje pomeni, da je v teh primerih zavest o važnosti zborov volivcev kot foruma osnovne celice ljudske oblasti že prodrla med ljudstvo — skratka, ljudstvo začenja preko njih svoje pravice uveljavljati. Zbori volivcev so postali tudi kritični. Z objektivno kritiko osvetljujejo rapake, ki jih delajo posamezniki ter sodelujejo pri reševanju posameznih zadev. V občini Zabukovje je zboru volivcev prisostvovalo 182 volivcev, ki so kritično ocenili delo davčne komisije, ko je obravnavala odmero dohodnine za leto 1952. ter ugotovili precej napak. Prav tako je bilo na zboru volivcev v občini Velika Dolina. Zbor je bil razmeroma dobro obiskan (255 volivcev). Volivci so v razpravi o odmeri dohodnine izrekli precej kritič- nje napake zaradi nepravilnega kriterija pri posameznih davkoplačevalcih. Volivci na zborih zahtevajo krepkejše sodelovanje odbornikov posameznih volilnih enot. S tem dokazujejo, da ne mislijo kot nekoč, da je že dovolj, če je nekdo izvoljen. Danes je prišel čas, ko volivci zahtevajo od odbornika, ki je dobil od njih poverilnico, da tesneje sodeluje z njimi. Na zboru volivcev občine Podbočje so sklenili da se popravi odmera dohodnine za leto 1952, ker je občinska davčna komisija delala napake, in sicer ob sodelovanju odbornikov posameznih volilnih enot. V tej občini so im”li zbore tudi po posameznih volilnih enotah ter so obravnavali vprašanje elektrifikacije, popravila občinskih cest in ostalih komunalnih dejavnosti, vendar je slabo to, da niso sprejeli nobenih konkretnih sklepov. Prav razveseljiv napredek kažejo zbori volivcev občine Bizeljsko, kjer je bilo na zadnjem zboru navzočih 292 volivcev". Razen o gospodarskih zadevah so se pogovorili tudi o političnih vprašanjih, o katerih jim je govoril njihov republiški poslanec tov. Jaka Drnač. Nova tovarna časopisnega papirja Videm - Krško Kdor se pelje z vlakom skozi Videm-Krško, vidi, kako rastejo nove stavbe na ogromnem kompleksu med železnico in Savo. Preko 700 parov pridnih rok gradi novo tovarno časopisnega papirja za bodoči kombinat tovarne celulože in papirja. Marsikoga zanima, kakšna bo in kaj bo proizvojala ta naša nova tovarna in kdaj bodo stekli njeni stroji, da bo lahko naš Posavski tednik tiskan na domačem papirju. Zamisel, postaviti novo tovarno odnosno prvo tovarno te vrste v Jugoslaviji, je stara že nekaj let. Znano je, da mora naša država uvažati celotno količino potrebnega časopisnega papirja, kar znaša do 15.000 ton letno ali težkih 100 milijonov deviznih dinarjev. Naš les in rude moramo izvažati, da lahko dobimo časopisni papir za naše vestnike, brez katerih si kulturnega življenja ne moremo zamisliti. Dolga je bila borba za lokacijo te nove tvornice. Vsi ekonomski elementi so pa odločno dokazali, da je Videm-Krško v vsakem pogledu naj-pravilnejša lokacija. Izgradnja tovarne se je fiksirala s 1. majem 1951, ko je prišla na Vi tovarne nekaj let, medtem ko je nam uspelo, kjub pomanjkanju strokovnjakov, pripraviti vse potrebno v komaj letu dni. Danes so vsi stroji naročeni in gradbeni načrti deloma že realizirani, deloma pa se še do-vršujejo. Nova tovarna časopisnega papirja bo največja te vrste v južni Evropi, a gotovo tudi ena najmodernejših na našem kontinentu. Na podlagi te- grade s pomočjo mednarodne banke, kjer smo dobili kredit za 4,5 milijonov dolarjev, a domača oprema in gradnja bo stala, ako seštejemo vse objavljene podatke, okoli 3 milijarde din. Na prvi pogled so to ogromni zneski, ako pa pogledamo na eni strani veliko kapaciteto in da bomo na drugi strani prihranili dnevno 4 do 7 milijonov deviznih dinarjev, Res je, da’ zbori volivcev še niso povsod taki, kakršne želijo dem nrva mala' ekina operative. ljudje Tudi zgoraj imenovani Seveda do gradnje "ni nrišlo ta-niso brez pomanjkljivosti, ven- koj, ker je bilo nešteto težav. , . . J dar pa kažejo, da zbori voliv- Izbrati je bilo treba potrebne nekaj sto ljudi. Vendar so vo- cev pridobivajo na svoji vse- stroje, izdelati tehnične in gradil tudi tu ugotovili, da je bini in da postajajo to, kar je bene načrte. Običajno se potre-davena komisija delala precejs- njihov namen. -ič. huje za pripravljalna dela take Z nasilno vzgoio ne moremo vzgojiti svoboda mi se nega, rseslransko razgledanega človeka Starši, ki se ne morejo vzdr- otrokom škoduje vsak, ki jih boljše življenje. Saj se zdrava žati prepira vpričo otrok, nava- vzgaja nasprotno kakor šola. ljubezen roditeljev do otroka jajo tudi otroke na ta prepir. Taki otroci so na razpotju, ne odraža v neprestani skrbnosti Se enkrat je treba poudariti, da vedo, kdo ima prav, ali učitelj : za otrokovo zdravje, za njegovo more Je dobra družina samoza- : ali roditelji. i telesno in duševno rast. Otroka j važneiša surovina lesovina, t. j. slopje eden najmodernejših la- •vestno vzgajati m tako sodelo- Druga težka zadeva je šolski ! moramo tudi zaposliti, ker je fi- brušeni les v velikih mehanič- bora torijev, kjer mora biti ča-vati s solo. Ako boste otroke! obisk, ki je bil na nekaterih zičn0 delo zdravo in utrjuje; nih brusilcih ki bodo sami sopisni papir strogo kontroli- mm meljitega študija in posvetovanj si lahko kaj hitro naredimo je bilo izbrano iz vseh moder- račun, da bo tovarna rentabilna nih tovarn najboljše in najeko- in da bomo marsikateri milijon nomičnejše. Ves tehnični proces deviz vsako leto še pridobili z bo do najvišje mere avtomatiki- izvozom. ran in težko fizično delo tako Kako napreduje delo? — Na rekoč odpade. Strojna oprema prvi pogled se danes razen ne-glavnih proizvodnih strojev je koliko poslopij še ne vidi ve-inozemska, ker stroje teh di- liko. Ne smemo pozabiti, da so menzi j izdeluje na celem svetu to težki stroji, ki zahtevajo le kakih 8 tovarn. Zelo velik težke fundamente, najtežja so del pomožne opreme in strojnih dela teh in kletnih prostorov, naprav je domače proizvodnje, V nekaj mesecih bomo pa vi-in to od Litostroja, tovarne Mi- deli, kako povsod rastejo iz tal ha Marinko, Franc Leskošek, železobetonski nosilci in da to-Rade Končar. Jedinstvo, D j ura varna dobiva počasi drugo lice. Djakovič itd Tud: največji del Mnogo je pa že tudi storjene-montaže se bo vršil z domačimi ga — glavna dovozna cesta se ljudmi. Projekti so p’od naših dokončuje, ravno tako novo domačih strokovnjakov Poleg upravno poslopje in ambulan-celuloze. ki bo povečana, je naj- , ta, ker bo staro upravno po- doma neusmiljeno pretepali, ako vam bo vzgojno sredstvo le palica, tedaj se prekine sodelovanje s šolo, kajti iz vseh učilnic so palice izginile. Otrok, ki je navajen le na palico v šoli malo da na svarilne besede. Nemiren je, nagajiv, moti pouk in brezskrbno zapravlja čas. V šolo mora priti otrok že vzgojen, ker tu je treba pričeti z izobrazbo Vsi nedostatki vzgoje gredo na račun znanja otrok. Učitelj, ki se bo moral boriti z nediscipliniranimi učenci, ne bo dosegel zaželenega uspeha. Za še tesnejšo povezavo šole in doma bi bilo treba več med- __________________ ____j _____ sebojne povezanosti obeh vzgojnih opazk nad delom posamez- [ nih faktorjev Starši, stopajte z nih članov občinske davčne ko- 1 duhom časa naprej! Svojim Nedeljsko posvetovanje ZK za krški okraj Dne 26. t. m. je bilo v Brežicah posvetovanje ZK za krški okraj. Po referatu o razmerah v organizacij ZK in govoru tov. Janeza Hribarja, člana CK ZKJ, so prisotni posegli v diskusijo. Predmet glavne razprave kakor tudi vsebina referata Je bila vprašanje vloge ZK v sedanjih pogojih dela, vprašanje lika komunista in naloge organizacije ZK v borbi za socialistične družbene odnose, poglabljanju socialistične demokracije in vzgoje delovnih ljudi. Mnogi diskutanti so razpravljali o problemih v svojih organizacijah ter vzrokih raznih slabosti. V referatu je bilo predvsem podčrtano, da komunisti zaradi tega ker premalo čitajo, premalo študirajo, ne morejo biti tolmači najrazličnejših dogodkov in raznih problemov. ki spremljajo borbo za izgradnjo socializma. Nasprotno, zaradi teh slabosti si komunisti o raznih stvareh-tudi sami niso na jasnem. V tem je glavni vzrok da ni zadosti političnega dela med množicami, da si komunisti ne upajo javno nastopati, diskutirati in sodelovati pri rešitvi raznih problemov, ki zadevajo niihov kraj. šolah v preteklem šolskem letu otrokovo duševno prizadevanje,1 konsumirali več kot 8090 PS. ran, ako hočemo ekonomično zelo nizek Starši se morajo že vendar vse njegovi starosti pri- i Papirni stroj bo imel širino proizvodnjo. Delavnice so pri otrokovem rojstvu zavedati, merno in v dobro njegovega 4 5 m in v končni izgradnji bo opremljene z najmodernejšimi da so dolžni vzgojiti človeka, ki razvoja, ne pa zaradi golega ko- j proizvajal do 350 metrov pa- obdelovalnimi stroji, domačimi bo telesno_ in duševno zmožen ristoljubja. Roditelji, bodimo za- pirja v širini 42 m na vsako j in inozemskimi tako da so pri-nastopiti življenjsko pot. Vse ščitniki svojih otrok! Upoštevati i minuto ah vsako sekundo sko- j pravi j ene sprejeti težko in od-premalo se zavedamo, da smo je treba da sta v otrokovi de- : raj R kg V začetku bo imel ka- * govorno nalogo. Saj bo prišlo dolžni otroku nuditi zadostno javnosti dve funkciji: duševna j pariteto 20 000 ton časopisnega i preko 400 vagonov strojev iz hrano, obleko in vzgojo. Zelo in telesna. Prva mora izpopol- ! nariiria l=tno pri končni izgrart- j inozemstva in okoli 100 iz tu-grdo je od roditeljev, ako se za- njevati drugo, zato ne sme biti! nii Pa še za skoraj 50 odst. več. j zemstva. Marsikateri del stroja našajo, da jim bo otrok takoj v nič nasilnega če hočemo doseči Marsikdo se bo vprašal, kje pa bo narejen v domačih de-10. letu starosti opravljal vsa zdrav razvoj. bomo vzeli te ogromne količine ' lavnicah. Drugi parni kotel je težka dela. Posebno v zakotnih I Upoštevajmo tudi boj proti -csa- ko vendar govorimo, da ' gotov in v kratkem se bo pfi-hribovskih vaseh se vidi, kako! alkoholizmu, ki je poguba naše moramo na naše gozdove pa- | čela izgradnja stavbe za tretji slabotni, bledi zaostali otroci j družine in tako tudi ovira zdra-i ziti Vsi vemo da časopisni pa- | veliki ^narni koteL Končana ^so opravljajo najtežja dela. Starši vega, kulturnega razvoja celot-1 Pif moramo imeti, to ve tudi skladišča pogonskega so.« Obenem jim kratijo najosnovnejše, kar je moralna dolžnost vsakega roditelja, da pošilja otroka v šolo. Vidiš pa nasprotno, ravno hribovski otroki, ki so izobrazbe najbolj potrebni, ne hodijo v šolo. Že zadnji čas je, da se dvigne kulturni nivo naših hribovskih vasi; tu bi morali biti še strožji ukrepi glede šolskega obiska, ker drugače se bo vlekla še da-lje iz roda v rod ta moreča ne-jo v političnih organizacijah in kulturnost hribovitih krajev, društvih, da so premalo aktivni . življenjski standard teh krajev v borbi proti pojavom blrokra- je res zelo težak predvsem je tizma m za razvijanje demokratičnih oblik upravljanja se pa hvalijo: »O, saj imamo že j ne družbe. Ako pomislimo na pomoč, le naj delajo, za to pa bridke ure, ki jih prežive otroci v družinah pijancev, še z večjo dolžnostjo napovedujemo boj proti vsakemu alkoholizmu! Posebno mladostnikom ne dajajmo priložnosti za pijančevanje. Želim, da bi vsi premišljevali, kako bi izboljšali duševni in te-lesn; razvoj mladine. Tu je potrebna splošna aktivnost z geslom: »Vse sile za močan, zdrav in veder naraščaj!« -d (zbori volivcev, seje odborov, delavski sveti itd.). »Za vse nezdrave pojave, ki se kažejo v delu organizacije ZK so odgovorni predvsem okrajni in občinski komiteji,« je dejal tov. Janez Hribar, a za politično situacijo, kakršna v posameznih krajih je, pa vsi komunisti v krškem okraju. Tov. sekretar OK ZK Lojze Mlakar je ob zaključku pozval vse prisotne, da s podvojenim delom odpravljajo vse nakazane slabosti ter dosledno sprova-jajo v življenje pismo CK ZKJ. kriva krivična preteklost, vendar bo z neznanjem ostal še težji. Vemo, da se kultumejši ljudje laže znajdejo v težkih situacijah. So kraji po svetu še bolj hriboviti, a ker jih zasedajo kulturni ljudje, imajo lepo življenje. Vsakomur brez izjeme naj bo šola najvažnejša, vsak naj ve, da je sleherna minuta, zamujena v šoli, za učenca velika škoda. Zato se, roditelji, že sedaj pripravljajte za bodoče šolsko leto, da boste svojim otrokom zagotovili izobrazbo, kar jim bo najdražje imetje in garancija za mate- inozemstvo in v zameno zanj riala in gotovega blaga, ki ča-lahko marsikai zahteva, tako kaj o oziroma že prejemamo po-n. pr. po vrednosti gledano, bi časi prihajajoče dele_ strojev. morali izvažati za 1 tono čašo nisneea nanirja 17 m3 lesa. Iz istih 17 m3 lesa bomo pa lahko sami proizvedli več kot 3 tone papiria. Lahko rečemo da ie časopisni papir naš domači produkt. tako rekoč 1.00 odst. izdelan iz naših surovin. Vsakega zanima, koliko, bo stala ta tovarna. Tudi to ni nobena tajnost. Uvozni stroji se Društveni standard: tudi za delavce v bodočem kombinatu je poskrbljeno. Na griču ob poti proti Zdolam še danes vidimo" končanih ali v izgradnji 25 stanovanjskih hiš z vsem udobjem. Hkrati z izgradnjo je poskrbljeno tudi za lično okolico; vidimo, da stoje hišice sredi parka. Delavcu se bo nudilo vse tisto, kar mu socialistična domovina mora nuditi, zato bo tudi on izvrševal z veseljem in polno zavestjo svojo dolžnost do skupnosti." Uprava za izgradnio ni gledala samo, da postavi hišice za svoje ljudi, temveč je imela vedno pred Dve leti so trajala pogajanja več jo je z veseljem sprejel tudi vsesa kraja. Tako v Panmundžomu, vojna na Ko- ves svet. > Je dobil Videm moderno kana- reji je pa trajala tri leta; konč-, Premirje na Koreji je zelo' 1 no so po tri stoti seji končno važen dogodek. Prekinilo je 2 “ "pitne vode. podpisali premirje. To vest so z razdobje vojnega pustošenja na j Tako potekajo dela pri erad- vehkun zadovoljstvom sprejel, tem izmučenem polotoku in! „p nove Roto tovarne ki >-o v ljudje ne le na Koreji, kjer je njegovemu prebivalstvu se je s : letu 1954 pričela obratovati, v potokih tekla kri, kjer so cela tem približala ureditev glavnih ~ mesta in vasi do tal porušena, odprtih vprašanj, da bo lahko ... • , ... kjer so mili j on j moških, žensk zdaj spet v miru živelo in de- V JUQCSi3Vi JO bo pfiSGl in otrok ostali brez strehe nad lalo, hkrati pa je premirje ve-glavo, izpostavljeni strahotam lika zmaga vsega človeštva. Mcs Koreji © sMesa'eas© i@res8ifr"e lakote, bolezni ter udarcem vojaške sile od obeh strani, mar- Skupščina okra nega odbora ljudske tehnike V torek, dne 28, t. m., je bil v Brežicah občnj zbor okrajnega odbora LT. Po živahni in kritični diskusiji lahko sklepamo, da je 28. julij prelomnica v delu LT. V referatu je tov Štrukelj prikazal problem imenovane organizacije. Poudaril je, da je da posamezni člani ZK izgub- | treba zainteresirati KZ, ljudske ljam vpliv na množice itd. j odbore, prosvetne delavce in Grajali so tudi dejstvo, da 0stalo prebivalstvo, da bodo nu- komunisti marsikje malo dela- Obisk Bevana v Jugoslaviji Jugopres je izvedel, da pride britanski laburistični poslanec Bevan s soprogo 1. avgusta na zasebni obisk v Jugoslavijo. Bevan bo gost podpredsednika zveznega izvršnega sveta Milovana Djilasa. dili vso pomoč tej organizaciji. Iz poročil sekretarja je razvidno, da so se predsedniki kakor tudi tajniki v tem letu večkrat menjali, kar je vsekakor negativno vplivalo na uspeh. Izvedenih je bilo več akcij za popravilo kmečkega orodja v različnih vaseh. Od diskutantov se je prvi oglasil tov. delegat iz Bistrice, kj je zastopal tamkajšnje avto-irioto društvo Lepo je opisal razvoj in uspeh njihovega dru- štva v letu 1950 Takrat so izvedli prve dirke, ki so odlično uspele. Na prihodnjih dirkah pa ni bilo zaželenega uspeha, delno zaradi vremenskih neprilik, v glavnem pa zaradi prevzetnosti nekaterih članov. Po izjavi tov. delegata niso nekateri odborniki upoštevali pametnih nasvetov. Skratka, začeli so letati po zraku. Na račun društva so se odpeljali iz Zagreba v Beograd in ponesli darove našemu Maršalu. Za lepo vožnjo so zahtevali dnevnice. Poleg tega so si še nabavili dirkalni avto, katerega pa na naših cestah ne morejo uporabljati v prave namene. In kam jih je tako gospodarjenje privedlo? Izračunali so, da imajo 150.000 din dolga; toda kljub tako poraznemu stanju novi odborniki imenovanega društva ne bodo klonili. Napeli bodo vse sile, da bodo nadaljevali delo, ki so ga pričeli leta 1950. Se bolje pa bi bilo če bi se združili v klub LT, ki bo mladino vsestransko tehnično izobraževal. Podoben primer je bil tudi v Kostanjevici. Tam so imeli dve jadralni letali, kateri so pa kmalu uničili. Marsikje so se društva raz-formirala. Vprašanje pa je, kje je material, ki so ga ob razpustu še imeli. Da se bo enkrat za vselej stvar razčistila, bo novoizvoljeni odbor določil posebno komisijo, ki bo raziskala vse nepravilnosti, krivce pa predala sodišču. Da se bodo nekoliko seznanili Naša država je z velikim ve- Attlee 3 avgusta letos bo prišel seljem sprejela vest o premir- Jugoslavijo šef britanske tabuju, ki je med drugim tudi novo cistične stranke m vodja opo- inf sssrjsz n« prenehanju sovražnosti. Jugo- biva"’a v Jugoslaviji bo gost slovanski narodi, tudi sami že ma^šala Tita. G. Attlee se bo več let izpostavljeni agresivnim mudd v Jugoslaviji 20 dni m o grožnjam, pozdravljajo premir- ne! ku. kako je Sava nesla mimo me, tem večja je tudi produkcija in tem manj je enota produkta obremenjena s stroški neproduktivne vzdrževalne krme. Zato ni čudno, če znaša povprečna mlečnost (letno) na Vrbinske vasi truplo utopljen ca. Popravljena glavna cesta. Pretekli teden so Brežičani zadovoljno opazovali, kako so delavci Podjetja Slovenija-ceste Kmetijstvo na okra'ni razstavi v Krškem kravo v Švici 3000 litrov mleka, j v celoti pokrili glavno cesto od v Danski čez 40001, pri nas pa kolodvora do savskega mostu z komaj 12001. novo plastjo potrebne prevleke. Delo je bilo opravljeno v štirih dneh in pol v očividno zadovoljstvo vseh. Če bi bilo dalo bo prikazano v luči 10-letnega plana za pospeševanje kmetijstva. Za vsako kmetijsko panogo posebej bo nazorno prika- di živinoreja pri nas pečat za- ' zano stanje in vzroki takemu ostale primitivne kmetijske proizvodnje. Prevladuje stihijska produkcija, brez smotra in orientacije na potrebe in tržišča, brez koriščenja sodobne živinorejske znanosti, po stari navadi, neupoštevajoč gospo-darsko-ekonomske činitelje in poglede. Poglejmo stanje živine po številu. Z ozirom na razpoložljive poljedelske površine, je številčno stanje živine doseglo dozdevno približno maksimalno razmerje za kombinirani način gospodarjenja. Tako jmamo cca 37 tisoč hektarov kmetijskih površin, vštevši reducirane pašnike, živine pa Imamo preračunano na enoto odrasle živine cca 35.000 glav, in sicer: 24.000 govedi, 400 konj, 25.000 svinj in 90.000 perutnine. Če pa pogledamo na prehranjenost in kondicijo živine, ugotavljamo, da je z ozirom na količino pridelane krme na teh površinah število živine že preveliko, ker primanjkuje krme, torej ne izkoriščamo zaradi zaostalosti kapacitet poljedelskih površin. Tako trpi nujno kvaliteta in proizvodnost živine. stanju, nato pogoji in možnosti za razvoj in končno načrt, po katerem bomo prešli iz zaostalega kmetovanja k naprednemu gospodarjenju. Tukaj bomo videli v primerjavi, kako ne smemo in kako naj pravilno obdelujemo polja, gojimo kulture, negujemo in vzrejamo živino, oskrbujemo in obnavljamo sadovnjake in vinograde. Prikazani bodo zanikrni sadovnjaki na sadnih plantažah, primitivno orodje ob najsodobnejših kmetijskih strojih. Razstavljena bodo vsa reprodukcijska sredstva, škropiva, umetna gnojila in ostala zaščitna sredstva, brez katerih si ne moremo zamisliti sodobne kmetijske tehnike. Podana bo tudi funkcija zadružništva in organizacija kmetijske pospeševalne službe z vsemi pripomočki in opremo. Za najavljene skupinske obiske zadružnikov bodo predvajani kmetijski poučni filmi s tolmačenjem razstave. Na dan otvoritve, 15. avgusta 1953, bo na krškem sejmišču dopoldne velika živinorejska razstava z nagrajevanjem. Razstavljeno bo najboljše govedo in kmečki delovni konji iz vsega okraja, za rejce najboljših živali so pa predvidene lepe nagrade. Isti dan popoldne bodo na stadionu Matije Gubca tradicionalne konjske dirke, pred temi pa revija najboljših razstavljenih krav in konj. Vsakemu obiskovalcu bo obisk razstave v veliko korist in pobudo za nadaljnje delo, ker bo dobil na razstavi pojasnilo za marsikatero nejasnost ali vprašanje, pa tudi širši vpogled v perspektivo razvoja našega kmetijstva. Kmetje, zadružniki, oglejte si podjetje, lani take mehanične pripomočke, bi se bilo delo zavleklo za več mesecev in najbrž tudi ne bi prišlo do spora med podjetjem in investitorjem in do celo leto trajajoče nejevolje Brežičanov. Znameniti brežiški most, ki meri od levega brega Save do desnega brega Krke nič manj ko 520 metrov in ki je preko obeh rek iz železa, med rekama preko vrbine pa iz betona, je bil zadnja leta neprestano predmet kritike na zborih volivcev in občinskih sejah, tako je že bil potreben nujnih popravil. Zato so merodajni organi lani dosegli, da je bila zravnana železna ograja, ki je bila na mnogih mestih zaradi nepazljivosti šoferjev pretrgana in je ponekod po nekaj metrov sploh manjkala, tako da je bila hoja pešcem že življenjsko nevarna. Letos pa se ravnokar do-vršuje celotno pleskanje železnih delov obeh mostov, ki nam bosta tako še dolga leta v ponos in arhitektonski okras ter veliko značilnost Brežic. Docela pa bo popolno naše veselje šele takrat, ko bo končan »spor o pristojnosti« zaradi nujno potrebnega temeljitega popravila kratkih stopnic z betonskega mostu v vrbino in ko bo zabitih tistih nekaj desk in pritrjena malenkostna ograja, ki sedaj manjka. Kljub festivalu, ki je bil pred kratkim v Brežicah in kljub tisočem domačih in tujih kopalcev, ki morajo po teh stopnicah dan za dnem, stopnišče in ograja še vedno nista popravljena. Za prvo silo je dal zabiti nekaj desk zasebnik, ko je zvedel, da je zdrknilo v odprtino neko dekletce, ki se je šele z rokami ujelo. Na Ložcah in v Telčah se le zasvetilo ... Na Dan vstaje, dne 22. aprila, menitih Loščanov zasijalo vese- KRONIKA NESREČ Francu Zidarju, 60-letnemu upokojencu z Velikega kamna, je padel hlod na nogo in mu jo hudo poškodoval. Milka Krošelj, 35-letna kmetica iz Kapel, je padla s kolesa in si pretresla možgane. Janezu Barbiču, 57-letnemu kmetu iz Hrastja, je krava stopila na nogo in mu jo zlomila. Ana Bratanič, 50-Ietna delavka iz Bukoška, je padla s kolesa, pri čemer je dobila več hudih poškodb. Stefan Praznik, kovač iz Kostanjevice, se je peljal s kolesom in se je zaletel vanj motociklist. Praznik je bil nevarno poškodovan. Francetu Mešičku, 50-letnemu delavcu v kamnolomu, je padel kamen na glavo in ga težko poškodoval, Alojzijo Štancer, onemoglo iz Doma onemoglih na Impolci, je zaradi njene naglušnosti povozil okrajno gospodarsko razstavo v i avto. Pobrali so jo nezavestno. Krškem, ki bo odprta od 15. do | Vsi so bili prepeljani v bre-24. avgusta. 1 žiško bolnišnico. Priprave sa prestave na Pl«ra?n§ s® v petnem teku Naši Planinci in okoliški vaščani se z vso resnostjo pripravljajo za dan proslave, ki je v' Notranja struktura goveje v zvezi z odkritjem spomenika črede prikazuje dozdevno in- padlim žrtvam, tenzivnost živinoreje, tako do- segajo plodkinje 58 odst. od skupnega števila goveda. Na takšno razmerje vpliva velika večina malih gospodarstev, katerih mnoga nimajo površin niti za eno kravo, ki jo pa le nekako preživijo, ponekod celo no dve. Ne mamka na tudi nekmetov. ki redijo krave. 4000 konj ie preveč za naš okraj. Konj. če ne dela 200 dni v letu obremenjuje gospodarstvo. S 3000 konji bi danes lahko prebili, medtem ko višek konj občutno obremenjuje že Pota, ki vodijo iz Šutne proti Planini so v treh smereh popravljena. Potrebno je le še nekaj sto metrov preko Gradišče-ka in Šutenskega vrha dogoto-viti, pa bo to pomembno delo končano in želje naših gorjanskih vasic izpolnjene. V tem tednu bodo začeli z asanacijo vodnjaka, tako da bo tudi Planina z zdravo in pitno vodo preskrbljena. Spomenik bo postavljen na lepi tratiti sredi vasi. Pripravlja se material, ki ra, medtem ko je sam spomenik že gotov. Pri pripravah za proslavo na Planini lahko rečemo, da sodelujejo vsi delovni ljudje našega okraja s prostovoljnimi prispevki. Zato naprošamo vse so se pričeli na Ložcah pod vrhom Bohorja zbirati stari znanci — borci in aktivisti iz NOB. Ze v zgodnjih jutranjih urah so prihajali od vseh strani. Godba iz Senovega, prav ista, ki je za časa borbe igrala partizanske koračnice po teh krajih, je kmalu spravila mlado in staro v prijetno razpoloženje. Med drugimi sta se zbora nekdanjih borcev in aktivistov udeležila tudi takratna člana okrožnega komiteja ZKS in okrožnega odbora OF za Kozjansko tov. Miha Berčič Maks in tov. Franc Cer-ne-Klemen. Slavje je bilo predvsem pomembno zaradi tega, ker je na Ložcah ta dan zagorela električna luč. Z marljivim delom so vaščani uresničili svoje davne sanje. Marsikje v dolini, prav ob električnih vodih, še brlijo petrolejke, na Bohorju pa se bleščijo žarnice. Predsednik občinskega ljudskega odbora Senovo, tov. Karel Šterban, je v svojih besedah orisal pomen borbe, v kateri so ljudje teh krajev vneto sodelovali, prav o tem pa sta govorila tudi tov. Berčič in Černe, ki sta se spominjala nekdanjih dni, zvestobe Loščanov ter vsega, kar veže na ta predel naše zemlje mnogo borcev iz najrazličnejših enot naše armade. Ko so luči zagorele, je na obrazih kre- lje, ki ga pač ni mogoče opisati. Na Telčah... Telče so vas, ki leži v hribih. Med okupacijo je vas mnogo trpela, še danes so vidni sledovi teh težkih časov. In prav v tej odročni vasi so vaščani še pred leti začeli zbirati sredstva za napeljavo elektrike. Kraji so pasivni, zato je ta akcija bila še večjega pomena. Po nekaj letih pa se jim je želja izpolnila. V nedeljo, 26. julija, so priključili električno napeljavo v Telčah. V poznem mraku so se pričeli zbirati vaščani. V hišah je bilo vse praznično. »Že ves dan letajo ljudje od hiše do hiše in ne govore drugega kakor o luči,« je dejal tov. Ciril Muc, ki ima mnogo zaslug, da elektrifikacija Tele ni ostala samo neizpolnjena želja. Luč je zagorela. Tov. Muc je v kratkem nagovoru pozdravil vse, ki so prišli od blizu in daleč ter je povedal, koliko truda je stala ta velika delovna zmaga. In prav zaradi tolikih naporov je ta zmaga še bolj pomembna, ker kaže pot, po kateri naj gredo tudi prebivalci sosednjih vasi, da bo luč zasvetila po vseh vaseh te okolice. V imenu okrajnega odbora SZDL Krško je prebivalstvo pozdravil tov. Lojze Jazbec ter mu čestital k velikemu uspehu. Z BIZELJSKEGA krajevne organizacije ZB, ka- d;rektor Okrajnega zavoda ™ kor tudi druge množične orga- l £ocia]no zavarovanje Krško tov. mzacije, ki so prejele bloke za • T * Pnh„_ razprodajo, da se potrudijo jih ■ Dne 28. julija se je na pobudo j sindikata pravice in dolž.nosti članov sindikalne podr. kmečkih j zavarovancev in delodajalcev, delavcev in uslužbencev KZi člene o pokojninah in invalid-Bizeljsko vršil v Zadružnem j ninah; prav tako pa se je do-domu sindikalni sestanek, na j taknil vprašanja nove uredbe o katerega je bil povabljen tudi j spremembi dajatev socialnega čimprej vnovčiti ter nam obra- Uvodoma je tov. Jože Puhar čun poslati najkasneje 10. avgusta 1953. V slovo Danes se videmski in krški kopalci poslavljajo od umazane Save, ki jim je nudila prijetno kupanje, Celulozarji so poleg tovarne postavili velik olimpijski bazen, ki bo na razpolago vsem, ki se želijo osvežiti v čisti ___________________ vodi. Pravijo, kar seveda tudi je potreben za ureditev prosto- 1 drži, da se bomo lahko letos kopali zastonj, ker še ni kabin. Veseli smo, da tako skrbijo tudi za tiste, ki sovražijo umazano Savo. Otvoritve bazena letos ne bo, a kljub temu se bodo lahko v nedeljo po vrnitvi iz Kostanjevice prijetno osvežili v novem bazenu. -š cj0 I poudaril, da današnji zavodi za : socialno zavarovanje niso več nekdanji aparat ozkih krogov, pač pa so last samih zavarovancev kakor v podjetjih, kjer je po volitvah v DS in UO podjetja in tovarne začelo upravljati delavstvo samo. Tudi današnji zavodi so osnovani na sličnih in njim zelo sorodnih metodah, saj so postali zavodi in sredstva, s katerimi zavod razpolaga, last zavarovancev samih, kar je bilo izvršeno preteklo leto ob izvolitvi delegatov v okrajno skupščino, iz katere smo si sami izvolil; Izvršilni Lavrenčič Olaf: Krško in Krško polje v luči zgodovine Obzidje je imelo 3 stolpe, od katerih sta dva bila kot ječe za meščane, a v enem, ki je bil brez strehe, so zapirali čarovnice. Sežigali so jih - ob potoku Žla-povec, k; se pri stadionu Matije Gubca izliva v Savo. Drugo izročijo pa pravi, da so jih. tudi zažigali na prostoru ob cesti, ki so si Krčani obdržali pravico ribolova v Savi in pobiranja suhljadi in grabljenja listja v gozdovih. Vsakih 7 let so pa proslavljali praznik, ob katerem so se spominjali na čase, ko so imel; večje pravice. Ob tej priložnost; se je zbralo vse mesto z mestnim sodnikom na čelu in pelje v Krško, 'približno 200 m obšlo vse mestne mejnike. Nato od mosta na /levo nasproti so odšli v graščino, kjer jih je transformatorske postaje. Pro- grof po nepisanem pravilu mo-cesi proti čarovnicam so mesto ral pogostiti, nakar so se vrnili stali mnogo denarja, tako da se v mesto Ustavili so se pri bro-je mestna blagajna kaj kmalu du, kjer je največji meščan mo-izpraznila. Morali so zaprositi ral zabresti d0 pasu v Savo in kranjskega vicedoipa v Ljubija- trikrat udaril s palico po vodi ni za pomoč, a so dobili odgo- kot znak. da jim je ostal edino vor, naj ustavijo procese proti še ribolov v Savi Pri tem je čarovnicam. j moral izreči: »Ribce bomo pa le Z razvojem mesta se je širilo še fongal«. tudi obrtništvo, .ki se je združevalo v cehe kot v ostalih za-padnoevropskih deželah Najmočnejši cehi v Krškem so bili: usnjarski čevljarski in krojaški ceh. Insignije in pisma so ohranjena do danes in shranjena v ljubljanskem muzeju. Štiriletna francoska okupacija ni prizadela Krčanom posebnih preglavic. Sava je bila meja med Ilirijo’ in Avstrijo. Iz teh časov je ohranjena zgodba, ki se je baje resnično dogodila Francozi so hoteli ponoči priti Šli so in morali so si dobiti vodiča. Naleteli so na čevljarja Balanta in ga prisilili, da jih popelje na Rako. On se je pro-tivil, a to mu ni nič pomagalo. Moral je iti. Seboj je še vzel trske, da je Francozom svetil. Bili so že prav daleč, noč je bila temna, kar zagleda Balant pred seboj mlako. Gorečo trsko vrže v vodo ter pobegne. Francozi so za njim kričali, a on je pa bežal nazaj proti domu in bil vesel, da je odnesel zdravo kožo Francozi so pa verjetno do jutra tavali po gozdovih in kleli Balanta. V kroniki zasledimo, da je v letih 1814 d0 1816 bila silno slaba letina. in pojavljala se je lakota. Leta’ 1824 je Sava prestopila bregove in naredila precej škode Krčanom in okoliškim vasem. Leta 1826 so se pa po naših krajih klatili roparji in bili strah in trepet ljudem. To so bili Uskoki, k; so plenili graščake in bogate kmete. Ob nekem napadu na Veliko vas so poslali v Krško sla z naročilom, da jim mesto pripravi bogato večerjo Nad mesto je legel silen preplah in strah. Bili so pripravljeni že na naj hujše in z velikim strahom pričakovali večera a Uskokov ni bilo od ni- bil hud potres, ki je naredil precej škode, razdejal nekaj hiš, toda človeških žrtev ni bilo. V splošnem pa je mesto in okolica mirno in spokojno živelo svoje vsakdanje življenje dalje Leta 1848 je šlo mimo mesta brez kakšnih večjih izgredov. Sicer so dali duška k sprejeti ustavi z obhodom po mestu, a bili so kaj kmalu razočarani, ker gesla francoske revolucije so ostala pač samo gesla, ki so bila zelo daleč od stvarnosti. Svoboda, enakost, bratstvo je veljalo samo za velikaše, a kmet je moral ravno tako garati in dajati sedmino. zavarovanja za otroški dodatek. Tbv. Puhar pa je zavarovancem ozir. članom sindikata tudi pojasnil, da ni minilo niti mesec dni, odkar se je vršila okrajna skupščina zavoda ter jim je tudi v kratkih obrisih povedal zaključke skupščine ter nakazal probleme,. s katerimi se vsak dan bori zavod. Tak pereč problem je med drugimi tudi dostavljanje dokumentov za izdajo delavskih knjižic. Dogodi se večkrat, da podjetja dostavljajo Posredovalnici za delo pri OLO zelo slabo izpolnjene dokumente. To otežkoča delo komisije za izdajo novih delovnih knjižic. Dalje je poudaril, da naš zavod stoji predvsem pred težkim finančnim problemom. odbor, kateremu bomo zaupali katerega rešuje na sejah Izvršil-vodstvo tako važne družbene ni odbor z različnimi ukrepi, ustanove. Dalje je tov. Puhar seveda pa le-ti ne gredo na skopo jasnil članom omenjenega 1 do zavarovancev Zakaj so cene na trgu v Kršl/em na'višie? Ze dolgo se ljudje sprašujejo. ! Prodajanja sadja na drugih zakaj je v Krškem . na tržnici } mestih, kakor n. pr pri mostu in drugje naj se prepove, in to vse najdražje. To lahko vsak ve. ki kupuje na tukajšnjem Zaradi brzega toka Save njene precej globoke struge se je začelo razvijati splavarstvo. Prihajali so splavi iz Savinjske doline in dovažali les za potrebe Krškega in okolice, a mnogo so ga zvozili' tudi naprej na Hrvaško. Pristajal; so pod današnjo restavracijo »Triglav«. Velikokrat je bilo čez 20 splavov v pristanu, takrat se je enolično življenje spremenilo, kajti običajno so prihajali ob! trgu. še najbolj pa oni, ki potujejo v 'Zagreb ali Ljubljano, in da je v Brežicah vse cenejše, celo zelje. Zakaj? Ali bi se ne dalo nekako urediti, da bi bile cene tudi na in ' krškem trgu zmerne. Ali nima I tržno nadzorstvo • pri tem nič opravka, ali se lahko prodaja, kakor se hoče? Nujno je tudi, da se na trgu prepove prodajanje sadja in drugega na litre; t0 je nepravilno in je povsod odpravljeno. Mogoče se bo v kratkem prodajalo mleko na kilograme? Prizadevamo si tudi da se zgradi nova tržnica Načrti so gotovi, do takrat bi pa bilo umestno in potrebno, urediti še | v Rako Mahnil« so jo kar peš | koder Verjetno so "h hoteli večjih sejmih m ,akrat se je j star0 kj j0 uporabljamo trgovalo na debelo. Prerekanja •trebno bj bi.Q jQ posuti s pe-je bilo dovolj, kajti splavarji so skom recjno čistiti in tudi mize bili robati. Krčani pa dobrodušni Od nekdanjih mestnih pravic čez Trško goro po bližnjici. Za I samo prestrašiti. Leta 1840 je (Nadaljevanje sledi) bi bilo treba večkrat poribati, saj se prodajajo, na njih hrambem predmeti. iz higieničnih razlogov. Da ni samo na trgu najdraže, se lahko vsakdo prepriča še v prodajalni KZ v Krškem. Tudi tukaj bi lahko bile cene zmerne. Poslovanje te poslovalnice dosega ravno nasprotni učinek od svojega namena, t. j. znižanje cen kmetijskim pridelkom So primeri, ko privatni pridelovalci prodajajo svoje pridelke direktno potrošnikom po relativno primernih cenah vse dotlej dokler ne stopi v akcijo ta poslovalnica KZ. katera dvigne cene za 5 do 10 din pri kg Se večja nepravilnost pa se pokaže v zimskih mesecih ko je povpraševanje po sveži zelenjavi zelo veliko, ni pa dovolj domačega pridelka Takrat kupuje poslovalnica na zagrebškem pre- j trgu in prodata 'c zelenjavo ' tukaj znatno draže, , V Krškem je potrebna ustanovitev tujskega orcmetnega društva Pri Rozaliji pod Trško goro je Tujsko prometno društvo prejšnje čase lepo uredilo cesto In postavilo klopi. Pri cerkvici so bile klopi in mize, kjer je marsikdo s tega mesta užival krasen razgled v bližnjo okolico na krško polje, na Videm in dalje proti Brežicam. Sedaj ni klopi in ne miz, razgled je oviran z visoko zaraščenim drevjem, ki bi se dalo posekati ;n razredčiti, da bi bil možen razgled. Namestiti bi bilo treba vsaj dve klopi; izletniki bi bili tega zelo veseli, pa tudi domačini, ki kaj radi hodijo na to prijetno točko. bj pozdravili to ureditev. Od tod pelje pot v Trško goro, bi bilo treba speljati drugam, obsekati je treba grmovje in, trnje, ki ovira reden prehod/j odkritju spomenika Borisu Ki-Tudi druga pota kličejo po po- ! driću v Rogaški Slatini je bil pravilu, saj ima občina dva ce-, popoldne odigran pokalni nogo-starja. ' metni brzotumir, katerega se je Na poti k Rozaliji je že lep' udeležilo tudi moštvo TVD kup gnoja; najbrž si misli bliž- j Partizan Krško poleg še 9 ude-nji sosed urediti gnojno jamo. i leženceV: Zelezničar-Maribor, Ali je umestno, da se ta gnoj Ljutomer, Kovinar-Store, Ru-zlaga ob taki poti? Poglejmo še k studencu Rozalije, kjer je mrzla pitna voda. Tudi tam je bila klopca, sedaj je ni več, pač pa vidiš perice, lci ŠPORT Lep uspeh „Partizana “ Krško na nogometnem turnirju v Rogaški Slatini V nedeljo, dne 19. julija, ob dar-Velenje, Bratstvo-Hrastnik, Kladivar-Celje. Zelezničar-Celje, Konjice, Rogaška Slatina komb. Rogatec. Žreb je določil Krškemu moč-perejo perilo, drugi zopet solato! no moštvo Kovinarja iz Štor — Ali ni več v veljavi odredba mestne občine o prepovedi pra- pa je nujno potrebna popravila, nja ob vodnjakih? Kdo to kon-Vodo, ki ruši cesto ob nalivih, trolira? Kdaj bo red asa leslseirslsem gradiš ? Pred kratkim je bila na gra du komisija za zaščito zgodovinskih spomenikov. V upravi KDZ Leskovec je komisija izrazila željo, naj pazijo na grad in park, ker je zgodovinskega pomena. Zal pa besede ne zaležejo... 24. julija je bilo eno izmed . dragocenih dreves v parku zelo poškodovano. Zlikovci so ga olupili in mu napravili pol metra širok pas. Drevo se bo zaradi tega posušilo. Kdo je temu kriv? Morda KDZ? Ne, krivi so V SOBOTO BO V MEDVODAH ZAČEL OBRATOVATI PRVI AGREGAT L avgusta bo na hidrocentrali v Medvodah stekel prvi agregat. Turbina z 12.650 KM je izdelek delovnega kolektiva Litostroja, generator pa kolektiva tovarne Rade Končar. Razne električne naprave in opremo so dobavile tovarne Elka in Munja iz Zagreba in Iskra iz Kranja. POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne boste ostali v jeseni brez njenih knjig. Člane sprejemajo poleg povrjenikov tudi vse knjigarne do 5. avgusta 1.1. Kasnejše vpise bomo zaradi določene naklade le težko upoštevali. Glavni odbor Prešernove družbe NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Poleti se mnoga živila kaj hitro pokvarijo. Predvsem so izpostavljena kvarnim vplivom vsa živila, ki vsebujejo beljakovine. Prinašamo nekaj nasvetov, kako je treba taka živila hraniti. Sir zavijemo v platneno krpo. namočeno v slani vodi, ali ga potopimo v posodo s posnetim mlekom. Meso in razne vrste klobas namažemo s kisom ali limonadnim sokom. S tem zadržujemo .razpadanje za nekaj časa. ogiblje pa se tud: mrčes nekateri otroci, katerih starši stanujejo v gradu. Niso napravili le tu škode. V tem letu su celo poruval; 2b hruškinih sadik, katere so preprodajali ali pa kar pustili ob nasadih. Lotili so se tudi buldožerja, ki so mu pobrali več delov. Ali tega ne bo konec? Starši, zavedajte sc, da iz malega pride veliko I Pazite sedaj na svoje otroke, ker pozneje bo prepozno! Pogled na sam grad je še bolj žalosten. Ali se res ne da dvorišče vsaj za silo urediti? Vse leži navzkriž. Se slabša so stopnišča. Le malo dobre volje bi bilo treba, pa bi bil grad tak, kakršen bi moral biti. Upam. da bo zadruga 'poskrbela za red, da bo odslej vsak obiskovalec odnesel naj lepše vtise. Opczorilo Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Krškem bo v krat- 1 kem sklenil pogodbo z zdravni-! člana II. slovenske lige. Po začetni nervozni igri se je razvila borba za zmago. Krško je ostro napadlo in zabilo tudi gol, ki ga sodnik ni priznal zaradi »oifside«. Tekma je postajala zelo živahna, vsak se je zavedal, da ima za nasprotnika dobro vigrano moštvo in je dal vse od sebe ter se boril za vsako žogo. Iz nevarnega napada se je rodil uspeh 1:0 za Krško, iz gneče pred našimi vrati je obramba bila prisiljena dati lasten gol. Kovinar je igral na zmago ter navalil na vrata, od koder je v drugem polčasu padel še drugi lasten gol. Manjkala je še ena minuta do konca tekme, ko je Jožko podal žogo na desno krilo, kjer jo je v zaletu ujel Tonček, in silovito streljana bomba je šla tik pod prečko v gol. S tem je bil rezultat izena- le, da se streljajo po 5 enajstmetrovk na vsaki strani, da se določi zmagovalec. Nasprotnik je zabil 4 in Krško prav tako 4, potrebna je bila še ena, Žičkar je strel obdržal, Jožko pa je odločil rezultat na 7:6 za Krško. Tako se je plasiralo moštvo v polfinale z mariborskim Železničarjem, ki pa ni bil odigran zaradj naliva. Tudi nadaljevanja tekem ni bilo. Prireditelj bo petim zmagovalcem podaril spominska darila. Ostali rezultati so bili: Železničar (Mrb):Ljutomer 6:2 Rogaška Slatina:Hrastnik 4:1 Kladivar.Velenje 3:1 Konjice:Zelezničar Celje 5:3 V moštvu Rogaške Slatine je igral za branilca član Partizana, Beograd, igralec državne reprezentance, ki je sedaj tam na dopustu. Preteklo nedeljo je gostovalo moštvo Krško v Novem mestu, kjer je odigralo revanžno tekmo z istoimenskim moštvom. KOZJE—PODSREDA 8:1 V nedeljo sta se v prijateljski tekmi srečala nogometno društvo Kozje in Podsreda. Kozje je pokazalo znatno boljše moštvo in doseglo visoko zmago 8:1, ki bi lahko bila še večja, če ne bi Kozjani tolikokrat zadeli v prečko. Pripominjam, da je bila tekma izredno lepa z obeh strani ter v pravem šport- A w pripoveduje... čen in sodnik je odžvižgal ko-j nem duhu. Takih tekem si že-nec. Propozicijc so predvideva-! Umo še več. Da ne pozabimo na gradnjo Obrtniškega doma r Ljubljani K zamisli za napredek obrtništva, M jo je zasnovala obrtna zbornica LRS v Ljubljani, se je pridružila tudi okrajna obrtna zbornica v Krškem s tem, da zbira prispevke za gradnjo obrtniškega doma v Ljubljani. Pred nekaj meseci so obrtni- kom specialistom za očesne bo- : za sektor Sevnica organizirali lezni s tov. dr. Srenger Željkom primemo prireditev in čisti do- iz Zagreba, da bo vršil dvakrat j biček odvedli v ta namen, mesečno specialne preglede za- | varovancev, kakor tudi zaseb- j nih pacientov Okulist bo vršil j nrireiHft„OT:, ordinacijo redno vsak prvi in P,.. 7qs, vsak tretji torek v mesecu od i - n T 14. do 20. ure v Splošni ambu- ®r™VOm V Lesli0VCU lanti v Krškem (bivša bolnica). Prva ordinacija bo dne 18. 8. 1953 (tretji torek v mesecu), naslednja ordinacija pa bo dne 1. 9. 1953 (prvi torek v mesecu) itd. Naročamo vsem ambulantam in zdravnikom, da od prejema tega obvestila dalje ne pošiljajo več zavarovancev na okulistične preglede v Ljubljano in v Celje razen v nujnih primerih, temveč jih napotijo na preglede k pogodbenemu zdravniku. Obenem prosimo tudi ambulante, da takoj javijo tukajšnjemu zavodu povprečno število bolnikov, ki bi prišli v poštev za preglede pri pogodbenem zdravniku okulistu. Predvsem je treba pri tem računati na tiste paciente, ki se pošiljajo na preglede zaradi nabave očal in zaradi zastarelih — kroničnih očesnih bolezni. Jasno je, da razne očesne poškodbe tu ne pridejo v poštev, ker je odrediti Za sektor Krško in okolico je organizirala obrtna zbornica s m odborom dne 12. julija 1953 obrtniško prireditev s srečolovom v Leskovcu pri Prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za gradnjo obrtniškega doma v Ljubljani, je docela uspela. Zatorej čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo prav vsem obrtnikom, ki so materialno prispevali, ter sodelavcem bodisi pri prireditvi sami kakor tudi pri zbiranju dobitkov. Predvsem se zahvaljujemo'tistim sodelavcem, ki niso iz vrst obrtništva, pa so se le pozivu odzvali in tud: svoje delo v redu izvršili. Obsojanja vredni so pa tisti obrtniki, ki so se sicer zamisli odzvali ter tudi prevzeli dolžnosti, niso jih pa izpolnili, ostali pa celo odklonili vsako sodelovanje. Ker imamo že dalj časa prijateljske stike s predstavniki ljudske oblasti in zastopniki obrtne komore v Samoboru, smo ob tej priliki tudi te povabili v Krško, da so predstavniki ljudske oblasti izmenjali svoje odnoša- takojšnje zdravljenje in ni mo- je kakor tudi svoja gledišča gle-goče čakati ordinacije pogod- j de gospodarske in obrtniške po-benega zdravnika I litike, ki jo bosta oba okraja skušala na osnovi izmenjanih izkušenj v bodoče še bolj spro-v-ajati ve obrtniškem življenju. Priporočamo tovrstno prireditev tudi tov. v Brežicah in okolici, da ne zaostajajo v tej zamisli, ker je to le njim v korist v splošnem ekonomskem pogledu kakor tudi v političnem napredku za bodočnost obrtniškega kadra. Obrtna zbornica Krško PRECITAJ IN POMISLI! Le kratek čas je še do 9. avgusta 1853, ko bo žrebanje srečk srečelova Rdečega križa okraja Krško! — Pripravljeni so lepi dobitki: radijski aparat, kuhinjska oprema, 6 m sukna za obleke, 5 prm suhih drv, B toni premoga, 100-litrski hrastov sod, 200 kom. strešne opeke, dežni plašč, vetrni jopič, večkrat po 3 m sukna, večkrat po 4 m blaga za ženske obleke, več moških srajc, več garnitur ženskega perila, več parov moških in ženskih čevljev, večkrat po 2 prm drv, razna posoda itd. Ne zamudite priložnosti, da poizkusite svojo srečo! Srečke so po 20 din in se prodajajo v vseh večjih krajih v vseh občinah našega okraja. Prodaja bo zaključena 4. avgusta, zato pohitite z nakupom! Ce kupujete srečke, koristite Rdečemu križu in sami sebi! Izžrebane številke srečk bomo objavili v »Posavskem tedniku« dne 15. avgusta t. L Okrajni odbor RK Krško Ta teden sem neki večer pri šel truden domov, se udobno ulegel na divan in odprl radio. Slučaj je nanesel, da je ravno oddajala Moskva, ker so bile prečitane brzojavke, ki sta jih poslala Malenkov in Molotov Kitajcem in Severnim Korejcem, v katerih čestitajo k odličnemu uspehu in zmagi, ki so jo dosegli branilci miru s podpisom premirja na Koreji. Začel sem se na ves glas krohotati, tako da me je ođ smeha skoraj zvijalo. Vsa preplašena prihiti Kunigundica in me začudeno vpraša: »Kaj se je vendar zgodilo?« Smejoč ji odgovorim: »Pomisli, draga Kunigundica. po navodilih kremeljskih oblastnežev so severni Korejci in pozneje tudi kitajski prostovoljci začeli borbo za Južno Korejo. Verjetno je sovjetska imperialistična politika s to vojno hotela preizkusiti trdnost Zveze narodov. V teh treh letih vojne na Koreji je milijone Korejcev ostalo brez strehe nad glavo, goli in bosi, lačni sredi zime in poletij, pregnani iz domov, katere je vojna porušila, da ne govorim o sto tisočih Korejcih, ki so jih »osvobodili« z merilnim orožjem — in sedaj, čestitajo k temu uspešnemu in temeljitemu uničenju korejskega prebivalstva in zemlje!« Ko sem se zadnjič vračal domov, me na poti ustavi skupina ciganov in radovedno sprašuje, kam so v Brestanici zakopali 51 kg pokvarjenega prekajenega svinjskega mesa. Začudeno sem jih pogledal to jim nisem mogel verjeti, da se je to meso res pokvarilo, ker nisem o teto ničesar slišal. Ce pa kdo kaj ve, kam so meso zakopali, naj mi prosim sporoči, da bom obvestil tisto cigansko družino. Sedaj pa prosim, da mi pomagate rešiti sledečo uganko: ekonom dobi za krmljenje krav 500 kg otrobov, porabljene otrobe dnevno izknjižl. Ob inventuri je bilo ugotovljeno, da je 800 kg otrobov izknjiženih, a v zalogi je še vedno ostalo 250 kg. Rešitev uganke pošljite na uredništvo Posavskega tednika za Pepčka. Kdor bo uganko pravilno rešil in nakazal način, kako je možna taka uporaba otrobov, bo dobil primemo nagrado. Pozdravlja Vas Pepče. POZIVAMO občinske odbore SZDL ter odbore drugih političnih in Ijud-skoprosvetnih organizacij v občinah Blanca, Brežice, Podsreda, Studenec, Velika Dolina in Zabukovje okraja Krško, da nemudoma postavijo na svojem področju poverjenike Prešernove družbe. Po naši evidenci v teh občinah doslej ni še niti enega našega poverjenika. Novi poverjeniki naj takoj javijo svoje naslove in koliko članov PD predvidevajo pridobiti, da jim bomo poslali potrebne tiskovine. Storite vse, da bo tudi pri Vas izvedeno geslo: V VSAKO HIŠO KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! Glavni odbor Prešernove družbe KINO BREŽICE 1. in 2. avgusta ameriška kov-bo’jka »Smoky«. 4., 5. in 6. avgusta italijanski film »Tri intimne zgodbe«. Lla Amanda — Antonella Lualdi. Pretresljive izpovedi treh žena. Mladini prepovedan. 7-, 8., 9. to 10. avgusta ameriška barv. kovbojka: »Preko Mis-sourija«. — Clark Gable, Rihard Moltanban, John Ho-diak, Adolf Menj.au. Pojasnilo: Uprava sporoča svojim obiskovalcem, da predvaja filme takoj za premiernimi kinematografi Zagreba. Pri izredno dobrih filmih se predvajanje v Zagrebu podaljša, kar je vzrok, da mora tudi naše podjetje preložiti predvajanje takega filma za isto dobo. Tako je s filmom »Kapetan Ho-ratio«, katerega bomo predvajali od 14. do 17. avgusta.. Upamo, da smo s filmom »Operacija Cicero« uspeli zadovoljiti cenjene obiskovalce. Vse nabavljene vstopnice za film »Kaoetan Horatio« veljajo za predstave v zgoraj navedenem terminu. Uprava. KINO SEVNICA 1. in 2. avgusta ameriški film: »Prostor na soncu«. V okraju Krško: 8. avgusta na Studencu, 4. avgusta v Bistrici ob Sotli. V okraju Kla-njee: 2. avgusta v Velikem Tr-govišču. V okraju Trbovlje: 3. avgusta v Zagorju. MALI OGLASI Ugodno prodam srednje težiti kmečki voz, malo rabljen. Naslov: Ivan Knez, Artiče. Ugodno prodam polovico hiše in polovico vrta v Stari vasi, Videm-Krško, Kardeljeva 93. Hiša je ob glavni cesti blizu postaje. Naslov v uredništvu. OBJAVA Občinski ljudski odbor Studenec razpisuje mesto blagajnika. Ponudbe dostavite do 10. avgusta. Poleg prošnje naj interesenti pošljejo karakteristiko. Plača po uredbi. Stanovanje preskrbljeno. ZAHVALA Zahvaljujem se poslovalnici DOZ Krško, ki* je mojemu sinu ‘Zvonimira. Kerinu, učencu osn. šole Vel. Podlog za poškodbo desnega kolena izplačala invalidnino 20.000 dinarjev. Zavarovanje šolske mladine toplo priporočam. Kerin Alojz, Vel. Podlog 4, p. Leskovec pri Krškem. Brod se je počasi praznil. Zamenjali so jih drugi. Pavle, ki je čutil, kako se bliža jutro, je nestrpno priganjal. »Zdi $,6 mi, da je razbit... izvleči ga je treba na sipino,« je dejal kmet Zabredli so v vodo do pasu. »Nikdar nisem imel rad plaže.. .« se je Djurdje poskusil prisiljeno pošaliti. Dno broda je škrtalo po produ; le neopazno se je pomikal dalje. Končno je nasedel; nič več ga niso'mogli premakniti. »Pridite sem. ga bomo spodnesli!« je kmet prevzemal vodstvo. Niso ga mogli niti premakniti. »Še destj ljudi je treba!« sc je oglasil kmet Pritekli so partizani s sipine, se zgnetli drag ob drugem, napeli vse silo in ga dvignili. Voda se 'e prelila čez krmo. Ko so ga spustili, jo bil prazen. »No. zdaj pa je treba izvohati, kje je navrtan,« je zaskrbljeno dejal kmet in stopil na brod. »Ima kdo svetilko?« Vuk mu je da! žepno svetilko in kmet si je pričel ogledovati dno brocla Dolgo je stikal to prct-Mnla! da jo Te našel. »S čim naj zamašimo?« »Bi šlo s cunjo?« »Bi, samo velika bi morala biti.« »Odrezali bomo od kakšnega plašča.« »Ne, tukajle je moj jopič, saj je tako in tako že star. Plašč boste vi še potrebovali!« N.e da bi se za hip premišljal, je kmet slekel jopič, ostal samo v ovčjem kožuščku brez rokavov, ga s sekiro razparal ter začel s toporiščem nabijati cunje v luknjo in jo zadelavati. Petelini so že klicali iz vasi V vas. V rečni zajedi se je nekajkrat zamolklo oglasil ponirek. Kosava se je čedalje bolj zaletavala. »Je končano?« je nenehno nestrpno spraševal Pavle. Mokre hlače so mu zmrznile in otrdele. »Še malo, še malo,« je odgovarjal kmet. »Kaj na bomo storili, če zaradi ledu ne bo šlo?« je Sima vprašal Pavleta. »Če ne_ bo šlo? ... Kako ne bo šlo! Slo bo! Ne delaj preplaha!« »Saj mora iti, človek božji, si mar nor?« je nekdo dodal. »Eh, mora!« »Toda če ne bo?« se je vmešal tretji. »Dovolj!« je Pavl^ presekal govorjenje; izmed vseh se je on najbolj bal, da brod ne bo mogel preko reke. ICo je kmet zamašil luknjo in dejal, naj vzamejo s seboj posodo za izmetavanje vode, če bo treba, so brod potisnil v reko. Vuk je odšel s prvim vodom in prepeljal tiste, ki niso bili nič v vodi, Pavle pa je z ostalimi počakal na naslednjo vožnjo. Brod se je počasi pomika! k drugemu bregu; v nekaterih trenutkih tako počasi, da se je Pavletu zdelo,; kakor bi stal. »Pavle, brod se je ustavil,« je nekdo dejal. »Ni se ustavil, kaj si nor? Molči1« je kričal Pavle. Z velikimi napori je brod komaj prišel k bregu. Precej časa je poteklo, da se je vrnil. Z njim se je vrnil tudi Nikola, ki ga je obenem s kmetom poganjal Tisti, ki so že bredli in bih mokri, so naglo prenesli ostale in odrinili. Mesec se je že nizko spustil; nastopil je mrak pred svitom. Brod je počasi lezel, si s težka sekal pot skozi kot. testo gosto ledeno navleko, ki se je lepila na boke, se vlekla za brodom in mu ovi- rala gibanje Sredi reke je šlo nekaj hitreje, toda nekaj met.rov pred bregom se je ustavil. Možje z drogovi so napenjali vse sile, toda brod se ni premaknil niti za las. Drog so jemali v roke drugi, ki so se imeli tza močnejše, a je bilo vse zaman. Voda je bila na tem mestu .globoka, breg strm in niti pomisliti ni bilo mogoče, da bi bredli. Na brodu se je pričelo prestopanje. Sprva nemo, brez besed. nato pa glasno: »Kaj pa sedaj?« »Veslajte s puškami!« »Odtrgajte deske!« »Jaz bom preplaval!« »Kaj naj pa jaz, ki ne znam. Naj si obesim puško na vrat to skočim?« »Tišina, tišina/tovariši! Da se mi nihče ne premakne,« je srdito kričal Pavle to grozil tistim, ki so se nesmiselno predevali po brodu, Strah pred vodo jo strah posebne vrste; možje, ki so hrabri v boju, so na vodi lahko strahopetci. To je nemoč pred silami narave in je dejansko bolj obup kakor strah. Pavleta ni nihče poslušal. Nekateri so pred krmo veslali s kopiti, z rokami odrivali ledeno kašo, ki se je sprijemala in se počasi nabirala: nekateri so, s cevmi pušk poskušali odtrgati deske s tal na brodu; drug: so vlekli za žico usmer-jevalko, tretji pa, ki sami niso vedeli, kaj naj store, so stali in z najbolj nesmiselnimi gibi in predlogi ugovarjali tistim, ki so se česa lotili. V prvih trenutkih niti Pavle sam ni vedel, kaj naj misli in česa naj se loti, pa je neprenehoma ponavljal: »Tovariši, brez preplaha! Samo brez preplaha! Izmotali se bomo!« Toda, kako naj se izmotajo, tega tudi sam ni vedel. Vedel je le, da mora tako govoriti. Kljub obupu, ki se je tudi njega loteval, je jasno videl, da je prišel trenutek, ko hrabrost ne zadostuje, ko odločata hladnokrvnost in domiselnost. Pavle se je trudil, da bi se zbral in bil čimbolj hladnokrven. Sedel je na ograjo in poskušal najti izhod v spominih na svoje izkušnje z brodovi in čolni na Moravi. Izhoda ni videl, pa je nenehno izpodbujal ljudi in varal sebe in druge. Glas mu je zvenel proseče in drhteče. Na bregu so partizani z Vukom tekali sem in tja, brskali po snegu, iskali drogove, deske, veje, — iskali in niti sami niso vedeli kaj. »Spustimo brod po Moravi! Ga bo že glavni tok prinesel k bregu,« je nekdo predlagal. »Ce pa ga ne bo prinesel in bo zamrznil sredi Morave, kaj pa potem?« »Nič. Enkrat moraš umreti.« »Enkrat, toda ne tako!« »Kaj naj nas mar tukaj pobijejo. .. kakor v kletki!« »Tako neumne smrti nikdar nisem pričakoval. Pavle, kaj bomo storili?« »Samo norci gredo v takšnem vremenu čez Moravo.« »Molči, ne brbraj!« je zakričal Pavle. »Niti moj oče me ne bi več nagnal čez vodo, ne pa štab!« »Kaj bi smrkal! Samo na svojo kožo misliš! Te ni sram pred kmetom!« »Čemu mi pa soliš pamet! Ti si zaveden, jaz pa tepec, kajne?« »Jaz bom plaval, drugega izhoda ni.« »Pomirite se tovariši, če vam pravim. Niti besede več!« je zakričal Pavle. Da ne bi stali v brezuspešnem obupu in da bi vsaj nekaj počeli, je dejal: »Dajmo, vsi skupaj veslajmo s puškami, vi z drogovi pa dobro poprimite« Vse je bilo zaman; brod je samo malo pomuzal s klinom. »Usmerjevalka se bo pretrgala! je prestrašeno dejal kmet, ki je bil prej umolknil. Mesec je že zahajal. Sede! le na vrhu Goča in obrnil k Moravi obraz noln ledene ravnodušnosti. Vzdolž reke. no polju, po celi moravski kotlini so se kopičile megle. »Česa naj se lotimo?« se je nekdo jezil. (Nadaljevanje sledi)