LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
glogajati ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n.	AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL..
UNDER THE ACT OF MARCH r.cd 187Q.
'J^fysloga tlacij

STEV. (No.) 74.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. JUNIJA (SATURDAY, JUNE 24), 1922.
LETO (Vol.) V7T7,
Odprl srce - odpri roke!
I a izrek našega nepozabnega goriškega slavčka smo ameriški Slovenci že premnogokrat culi zlasti po minnli vojni. ko smo ameriški Slovenci 7 (>pet prišli v dopis« »valno dotiko z našo milo slovensko domovino. In >e "v sakikrat, ko smo culi ta apel, se je tudi v resnici odprlo ameriškim Slovencem SRCE in'njihova radodarna ROKA. !>e nfkdar nismo pustili iti mimo nas nobene prošnje, da bi jo trdosrčno prezrli in zavrgli. Slovenec ;e radodaren — on ima humanitarno usmiljeno srce, ki mu ne dopusti, da bi šla mimo njega le ena slovenska prošnja. To nam potrjuje preteklost vse skozi, odkar je stopila noga prvega slovenskega naseljenca na ameriško tla — pa do danes. Od nas ameriških Slovencev je prejel že marsikdo pomoč. Se celo za tujce smo segali globoko v žep. l>a, tudi prošnje tujcev niso našle radodarne slov. roke in radodarnega slov. srca zaprtega.
ZATO SMO PREPRIČANI V DNO'SVOJEGA SRCA da. tisti Slovenci, ki smo zaposljeni in imamo srečo si s svojim delom služiti svoj vsakdajni kruh, ne bomo ostali gluhi današnji prošnji, ki jo objavljamo na tem mestu in sicer to pot:
Za naše slovenske trpine premogarje.
1\< j a k i in rojakinje! Kruta usoda brezposelnosti je zadela to leto. l.akor tudi lansko leto številne slovenske premogarske družine. V We.^t Yirginiji in Kansasu so odšli ti trpini na stavko, prisiljeni radi lakomnosti kapitalistov, ki izsesavajo ubogo delovno ljudstvo 00 kosti. Klic p.» življenju in klic po vsakdajntrhu kruhu jih je primoral. da so prijjeli za edino orožje, ki ga ima delavec proti kapitalistom — <la so odšli na'stavko. In kapitalisti ne samo, da so jih do tedaj izsesavali, ampak so njih zahtevo po kruhu, do poštenega življenja s svojim mrzlim in lakomnim i-rcem prezrli, imzaprli svoje premogorove, nekateri najeli stavkokaze ;n t/ko naredili načrt, ubogega trpina premogarja uničiti z lakotjo. Poštenemu človeku se studi, kar počenjajo kapitalisti z ubogimi 'trpini premogarji. Po državi \Y. Va. jih mečejo kompanisti iz stanovanj brez vsakega usmiljenja. Cele družine nimajo niti toliko, da bi si* kupile eno samo p »-steno večerjo. Xeki očividec piše, da se hranijo trikrat na dan s samim regradom. Ista povest se sliši iz države Kansasa. V obeh državah ie tudi več slovenskih družin, ki so gotovo tudi hudo prizadeti v tem slučaju. Pa istotako se že »bčutno čuti premogarsko stavko v* vseh pretnogarskih okrožjih, kjer so premogarji odšli na stavko zadnjo spomlad 1. aprila, ^tavka se leno vleče naprej in na njenim obzorju še" ni nikakega znaka » takojšni rešitvi tega vprašanja. Cas se pomiče hitro naprej, dnevi zginia ;<». a želodec pa se oglaša po kruhu sleherni dan. Potreba narašča in če se bo stavka le še nadaljevala bodo premogarske družine v položaju v ka terem jim bo obupati.)
Misel na ta obupni položaj premogarjev je nam velela: "'DOLŽNOST
DELAVSKEGA LISTA JE. DA STORI NEKAJ ZA DELAVCE TRPINE, KI POTREBUJEJO POMOČIT Zato delavski list "EDINOST". ki je last katoliških delav cev torej tudi premogarjev, si šteje v dolžnost, da ponese ta klic za pomoč za slovenske stavkujoče premogarje v slovarske naselbine med rojake po naselbinah, 'ki so toliko -rečni, da delajo in si morejo služiti vsakdajnega kruha, da naj se nekoliko zamislijo v bedno stanje stavkujočih premogarjev in jim^po svoji moči vsak priskoči na pomoč. Njih boj proti zatiralcem bednega delavstva ie pravičen in ako bodo poraženi sedaj, bodo to moralij čutiti vsi delavski ?1( ji sami na sebi še leta in leta. Zatoraj na pomoč sedaj dokler je čas. Uredništvo Edinosti pa bo skrbelo,'da bodo vsi darovi prišli v roke slovenskih revnih premogarskih družin.
Ob tej priliki še enkrat povdarjamo: Slovenci v Ameriki smo že marsikaterikrat darovali in to celo v namene, ko nismo vedeli zakaj se sploh pobira. Danes pa je pred nami prošnja za Ameriške rojake same, za slovenske premogarske 'družine, ki jih je stavka pahnila v obupen položaj ! Kdo ne bo segel v žep in pomagal svojim lastnim rojakom, ki so obubožali v boju proti kapitalizmu za svoje pravice? Rojaki njih zmaga pomeni zmago za'nas! Njih poraz—bo naš poraz! Zato tisti, ki delamo, pomagajmo premogarjem in pokažimo jim dobro voljo, da smo za njimi. Okrepimo njih moralo z našo dobro voljo! Darujmo jim, kolikor pač mogoče po naših močeh. Mi*bi predlagali, da se naj v vsaki slovenski naselbini zavzameta po dvajpoštena moža in naj se podasta okoli rojakov nabirati darove za trpeče premogarje. Kadar bomo mi delavci drugih strok v'potrebi, se bodo gotovo tudi premogarji nas spominjali, kakor so se že številnokrat. Vse darovalce, ki bodo kaj darovali v ta namen, bomo objavili v našem listu z imenom in svoto.
Rojaki! Sedaj 'pa na noge! Prijatelstvo se poizkusi v sili! V veliki sili pa so že številne premogarske družine. Zato še enkrat kličemo v slovenske naselbine vsem dobrim rojakom in rojakinjam : "ODPRI SRCE ODPRI ROKO, IN OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE!"'
Uredništvo "Edinosti."
Opomba: Vse darove se naj pošlje naravnost na naše uredništvo, 4ci bo skrbelo,'da bo vsak najmanši dar prišel v roke revnih premogarskih slovenskih družin.
BOJ MED PREMOGARJI IN STAVKOKAZIV JUŽNEM ILLINOISU.
RAZNE N0YIGE.
IZ JUGOSLAVIJE.
Po dose.lajnih poročilih 44. mrtvih.
Herrin, 111., 23. junija. — Zadnjo sredo popoldne se ie pričel boj med tukajšnimi stavkokazi in stavkujoči-mi premogarji. ki se je pa v kratkem ; razvil v pravcati« niasakriranje. Tukaj Šna premogarska družba v ller-rinu ie najela in baje v Chicagi mobilizirala nekaj nad 100 stavkokazov. ki jih je poslala v svoj premogovnik na delo. Premogarji videč načrte premogarske < ružbe. so se vznemi-j rili in glas ieze in srdu je šel od ust! I do ust. Začeli so kupovati puške samokrese in strelivo. Ker pa se j«, prodajalcem zdelo čudno radi tako velikanske zahteve po orožju, so isti odrekli vsako prodajo orožja pušk i.i streliva. Kmalu zatem so premogarji v velikem številu udrli v par trgovin s železu ino in s silo pobrali puške, strelivo itd. Premogarji v llerrinu. ("arbor,dale. Johnston C ity. Crainville. Carterville in še iz drugih bližnih camp so se začeli združevati in korakati proti premo-gorovu v številu kakih 5 tisoč. Do spevši pred ograjo premogokopa. sa se razvrstili pred in okoli pre-i mogo'ova. je v kratkem prišlo doj praske iti streljanje se je pričelo.
Po kratkem boju so se delavci in družbeni uradniki podali pritiskajo-, ■i armadi premogarjev. Kmalu zatem, ko so premogarji zavzeli pre-j mogor <v so odgnali s pozorišča-l stavkokaze in družbene urednike.: Med potjo je zavrela premogarjem; kri nad tatovi njihovega kruha, stavkokazi in poboj se je pričel.
I
Preživeli stavkokaz pripoveduje o svojem doživljaju.
Neki Joseph O'Kourke. chicažan. pripoveduje ves ranjen v bolnišnici, sledeče: "Jaz sem bil poslan sem po Berttrand Commissary Co. iz Madison St. Chicago, in sem bil nastavljen. kot uradnik v premogorovu. Meni se ni nič povedalo o kakih nemirih ali v kake namene, da bodo nas sploh porabili. Jaz ne zamerim popolnoma nič premogarjem, ker oni so upravičeni, da se postavijo za svoj kruh. Zamerim pa družbi, ki je nas zlorabila in poslala nas v nevarnost in v sramotno službo, da bi jim pomagali krasti kruh ubogim premogarjem. Ko smo dospeli k premogorovu so nam začeli deliti orožje in na stražni postaji so imeli instalirano strojno puško. Premogarji so nam poslali opomin, da naj zapustimo premogorov, če ne bomo prisiljeni ga zapustiti. Toda tega opomina se nam ni pokazalo. Za vse moje posledice in poškodbe dolžim družbo, ki me je najela in importirala iz Chicago."
Tako torej izpoveduje stavkokaz. Črna stran lastnikov se že kaže kaj, da so nameravali. Da njihov namen ni pošten glasno govori in priča iz-
ANGLEŠKI POLJSKI MARŠAL Ruski pisatelj Nikolaj Klimenko WILSON UMORJEN.	. je imel včeraj v Mestnem domu ob
London, ->3. junija. — Kakor blisk R uri zvečer predavanje o temi: \ seje šinila včeraj popoldne med svet| slovansko vprašanje in skorajšnje novica, da je angleški poljski maršal vstajenje demokratske Rusije. G. Sir Henry Hughes Wilson padel za- Pre<iavatelj je v krasno preglednem det od krogi je pred njegovo lastno! g°vo™ P°<Jal razvoj vseslovanskega palačo v Londonu. Umora so obdol-j Sibanja v Rusiji z njegovo globoko ženi Sinnfeinerji. Morilca sta i,iia ^ično podlago, ki hoče bratske lju-na mestu prijeta pod imenom eden bezni P^ebno do slovanskih naro-Conollv in drugi McRrien. Wilson dov- Poc,al ie tllcli pretresljivo sliko je bil pred kratkim odbran za po-1 bo,jševiške Rusije, ki vara svet s veljnika britske^ekspedicije*ki je bi-|Pomoči° denarja iz dragocenosti, ki la poslana na Irsko v Ulster, da na- so iih "ropali cerkvam pod pretve-pravi mir. Javnost sluti, da je to sej da bodo ST^dujočim pomagali, 1 le začetek "izpolnjevanje zapriženej so iih v Amsterdamu za svoje stran-osvete Sinnfeinerjev. ki so jo napra ! karske "amene prodali. Orisal ic vili ob smrti McS\viney-a.	končno pota. ki vodijo do odrešenja
, iz sedanjega boliševiškega pekla. Od-Maršal Wilson je bil zelo mar- rešenje pa pride po njegovem mne-kantna osel« v angleških vladnih njn ne po carizrnu a]j kaki zunanji vojaških krogih. Med vojno je bil vojni intervenciji, temveč vsled na-skoro ves čas član zavezniškega voj-; prcdujočega razkroja rdeče armade nega sveta, ki so z francoskim ter vsled še neizčrpane življenske si-maršalom Fochom vodili ,skupne) je ruskega kmečkega ljudstva, v če-nastope zavezniških sil. Leta 191« ! gar rokah počiva usoda Rusije in februarja je. je bil imenovan za na- Slovanstva čel 11 i ka angleškega vojnega štaba. Pri sklepanju versaillske mirovne
pogodbe je bil angleški vojaški' sve-1 Vladna raca. "Jutro" je objavilo t »valeč.	°<J vlade lansirano vest. da je uni-
____jatski škof v Križevcih dr. Njaradi
]»remeščen v Ameriko in je vsled tega to mesto vakantno. To poročilo ni resnično. Škof dr. D. Njaradi ni demisioniral in je sedaj na potu v Rim. Res pa je. da mu je bila po-
IRSKA JAVNOST V STRAHU.
\ s<> irsko javnost je pretresla iz-nenadena novica o smrti maršala Wilsona. Irci so v strahu in pričakujejo strogih drakoničnih odredb od	nitdena škofijska stolica v Ameriki, angleške vlade, kot kazen za zavrat-	ker v Križevcih skoro ne more ži-ni umor maršala Wilsona.	veti: vlača niti je namreč odvzela
____posestva, njemu in cerkvenim usta-
UPOR MED ČETAMI GENERA-	Ilovam ?)a ne dn-ie P^rebnih sred-
LA WU PEI FU.	i	?teV Za «dr«vanje.
Po včerajšnih vesteh iz daljnega iztokaeso se čete kitajskega generala Wu uprle in kradejo, ropajo in morijo po okolicah na svojo roko. Dosedaj pravi prvo poročilo so oropali in opustošili uporniki že pet ki tajskih mest. Nad 10 tisoč ljudi s^ že pomorili in niasakriranje se še vedno nadaljuje. Tudi več katoliških misijonarjev je zajetih in po u-pornikih odgnanih v gorovje, za katerih usodo nihče! ne ve. Kitajski domačini pripovedujejo, da takega še ni bilo od boksarske vstaje.
Maščevanje zaročenca. V Belgra-
du se je kavarnar Trifkovič zagledal v neko mlado dekle, ki se je na prigovarjanje svojih staršev z njim zaročila. Par dni pred poroko pa ga je obvestila, da ne čuti do njega nobene ljubezni in ga prosila, da naj je ne poroči. Kavarnar se je na videz pomiril; čez par dni pa je prišel na obisk k njenim staršem in pri tej priliki zabodel deklici nož v srce. da je takoj umrla. Zločinca so zaprli.
Slov.
TURŠKI NACIONALISTI PREZRLI MIR IN PRIČELI Z BOJEVANJEM.
Carigrad, 23. junija. — Mustafa Kemal Paša vodja turških nacionalistov je prekinil mirovno poganje z Grki in zapovedal svoji vojski oditi v boj proti Grkom, tako naznanja poluradno poročilo iz Carigrada. Kemal Paša 1 pravi, da edino orožje naj odloči grško-turški spor radi anatol-skega okrožja.
poved gori imenovanega stavkokaza samega. Počakajmo še malo. prihodnji dnevi znajo nam še kaj več odkriti.
Čeden državni uslužbenec. Pred letom je pobegnil iz beograjske kaznilnice kaznjenec Dušan Radivoje-vič iz Ripnja in vsaka sled za njim se je izgubila. Povodom nekih razboj-stev v bližini Beograda je pa policija le posvetila nekaj pozornosti domačiji ubeglega hajduka, ki je bil že skoraj pozabljen. Napravila je hišno preiskavo in v veliko začudenje je našla zločinca doma. ker je ravno dospel z brzovlakom iz Djev-djelije. kjer že precej časa upravlja službo železniškega nameščenca. Na razbojstvu v bližini Beograda je bil torej nedolžen, vrnili so ga pa le v kaznilnico; vprašanje, kako je mogel priti v državno shtžbo, bo pa ostalo nerešeno.
-v*
ppjuiBiji... L1 1 «mmm



EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1S79.
Odgovor na odgovor Dr. Kern-a.
(Dalje.)
mati, je sebi. možu. otrokom in človeški družbi navadno v večjo nesrečo, kot srečo.
Nasprotno je pa žena-raati po tradicionalnem nravno-verskem receptu, ki ga oznanjam jaz. kot duhovnik, tudi sredi kopice otrok, ki jih komaj reci i in oblači in je vsa njena skrb njim obrnjena, srečna, da. takrat najbolj, ko je sredi mej njimi. Takih mater, ne Vašega kova. si danes vsak zeli, kdor z odprtim oceani -leda žalostne sodobne socialne razmere, ker ve. da je družina in nje kraljica, mati. ctlica, ne družinske in socialne sreC'e < z.
samo svoje, ampak tudi reče. kakoršna pač je. Odtod klici no
natu za njihovo cenjeno pomoč in izkazano naklonjenost. Xaj Vam vsemogočni Bog stotero poplača, kar ste storili dobrega za katoliški tisk. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
al
"Ženska ima pravico do sreče na tem svetu. V sedanjih razme ti po mestih med revnimi sloji, je z veliko družino (6 clo io otrok) ečja sužnja brez prilike d<> večje izobrazbe in duševnega razvoja."
I akn \ i,	doktor. Ženska ima pravico do sreče na tem svetu. J
m. če treba z obema rokama. Da bi jo vodila pot do sreče preko Mm,va sre^a doma. Ce j«
Pod j
kontrole pi rodov, kakor menite Vi. enako odločno zanikam. To je utopija, ■ !evet:i dežela sreče, ki je ni. Ne krščanska liiorala, kakor \'i mislite. • "■';	/na moderna morala, je grobokop ženske sreče.ne samo
"n.^transkv, temveč tudi tostranske. Moderni materialistični moralisti, mei katere spadajo po svojem nauku in praksi tu<li socialisti in Vi z to:
Chisholm, Minn. — Na tukajšnl
materi, ki se čujejo iz sodobne bankrotne družbe, kakor iz hiše, iz katere I High School so letos graduirali trije so odnesli dobro mater. Ceh protikatoliška boriteljica za ženske pravi- Slovenci in sicer: Mr. Jo eph Vužek |ce, zgoraj omenjena Miss Kllen Key, priznava, da so moderne žene-ma-! ml... Miss Ana Griznld in Miss Ma-tere \ asega kova, nestvor: '"Materinstvo," tako niše. "je eden izmej osnov- rie Lamut. Prva dva sta dovršila, z
mh zakonov narave. P,rez zdravih in nravnih mater, ki so voljne inl- dliko. Castitamo! zmožne roditi zdrave in vzgojiti n ravne c t roke. ni mogoč rod in t., vpra- j Dne 15. junija zvečer se je peljal sanje je za evropsko-ameriske nan-le problem bodočnosti." In na dru- 'rojak Frank IMovich s svojim mo-gem mestu pravi: "Ženo mater treba vrniti možu. otrokom, domu." Po- t.»r-biciklom, nasproti mu je priš»l tem udari po socialističnih težnjaii. ženo zenačiti možu pri delu in za- neki ličau z autmnobilom in zapeljat j sluzkti-. vzgojo otrok pa izročiti državi. "Omenjeni socialistični ideal." Udoviča tako nesrečno, da je t *-: tako piše, "je pod >ben premogovmku. kjer so prošle duševne in social- d< viču v dveh krajih nogr> z! mii.
!:u* ve"et < »kamenele, v 1 ... (\:x z laj le š kot gonilna sila "za stroje Udoviča so prin^' v Road bolnišni-
1 m »rab ne/'	u	!	-i	. 1 -i
j1	je", voznika automoojia pa v zapor
>a. družina ie u rišče utlejstvovanja žene in matere, tam je tudi njen i ?od kode- je bil izpuščen pr.»ti po-
hoče najti morajo biti njen bližnji vzor vzvišene 1 roštvu SrOo.OO. Oblasti
n naj-ii»vite;sih da-pr< »testant—Friderik
da nazaj
ženske osebnosti, ki jih opevajo pesniki in ,e v resnici nahajajo mej svetnicami. njen zadnji vzor pa nasledi,vanje Kristusa. A da'ne boste mills. gospod doktor, da so te zarnu* besede kako nazadnjaško klerikalno mnenje srednjega veka. Vam povem, da tako piše ede
_____,:a*niih socialnih pedagogov, vseučiliški pn»tesj|
mi, so za žensko to, kar so trgovci s človeškim mesom za dekleta. Ti ob- ^ i'jem hoerster. v svojem delu: Krziehung und Selbsterziehun«- str 1- = ljubit jejo dekletom v svetu zlate gradove, da jih izpeljejo izpod domačega ! M1	l>otično poglavje ' Weibliche Erziehung" bi Vam prav toplo pri-
krova, po^-m jih pa v javne hiše prodajajo kot koze. Da. prav podobno ' Poročal v študij, morda se am bodo le oči odprle in boste spoznali delajo apostoli moderne1 brezbožne morale. S sladkimi obljubami, kak.-r !,nt ll° sreče, ki jo kažete ženi Vi. ni pot k sreči, ampak v nesrečo kača v. raju. stopajo pred žensko, kot njeni osvoboditelji iz suženjstva. njeno suženjstvo.	< Dalle.)
Možu boš povsem enaka, to je njih vada. Žali bog jih je le preveč, ki jim nasct aj«.. kakor neizkušena dekleta trgovcem s človeškim mesom. To - . ii->te nesrečne žrtve, ki so razvile zastavo radikalne ženske emancipacije. < samofSvojitve izpod moževe oblasti, kateremu ie Stvarnik podredil ženo. 1 !u ne k- t su/ni«>. ampak k- >t enakovredno družico.	**
Možu boš popolnoma enaka k To je za te vrste ženstva, kakor ice cream za'otroka v poletni vročini. Y moških hlačah, z jahalnim bičem v roki in cigaret. > v ustih se šetati po ulicah, to je. kakor pravi Mif.s Ellen Key poulični tip, fotografija take ženske. Najznačilnejša poteza njene ! • ' be kot družinske matere pa je amaternelnost. to je borba proti materinstvu. r.iti mati, zlasti večkratna mati. to je za nje nekai zastarelega.
Rev. Hugo Bren. O. F. M.
vse preirmo ravnajo s takimi automobilisti. I' d vplivom preveč zavžitega "mopn-shina" drvijo avtomobile, kakor nori in potem ni čudno, da so vedre nesreče.	Poročevalec.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

nt
»i.
•e ve<
t; t
: atavizem, ostanek iz njene živaljske in poznejše suženjske dobe. ia taka ženska ne zameta živaliskega vživanja. < ) ne. ona se In-če izživeti. Samo živih sadov tega vživanja ne mara. ker >0
•ticn«
Frontenac, Kans. Ker ^e nihče 1 1 ; ne (»glasi i/ naše naselbine, sem se'ha. rronenil iaz nekolika opisati tukaj: j* *•? ne razmere. Kar tiče dela, ne bom hn t
»no p nnagali c
"V sega skupaj
•■ici	Krt
1 . ... t!
razmere.
»menjal, ker so sk«»ro vsem znane L ti atentat na njen lepoto, ker ii branijo na v. rožami posuta živlienska pota. 1 škt
\ takem življenju naj žena najde svojo zemeljsko srečo. Ko bi bil el« 'Vek res samo višje razviti koritar. ožin una koritarica. kakor uči mate-nalizem. bodi.. Toda materializem in z njim ta nauk ie danes v teoriji že
■neti
1>ren
socializem in kaki materialistični
I >ne junija >e je t ukazni cerkvi I 'res v. Srca |e/.us. \ ega vršila <\ . r.irma, pri kateri ie bilo birmanih

nanre
lek
za na-
t-5 otrok, i šo naselbino.
— Naznaniti im; m tudi žalostno novico, da je ene 3, junija zju-
klepa se ga le se okoreli zdravniki. kf4so v razvoju filozofije vedno za par stoletij zadaj. V praksi .-o njegovi sadovi res šele dozoreli. Vse se drenja okrog korit življenja. A res je tudi. da se ti>tih. ki so >e prvi pririnili do njih. že loteva občutie zgubljenega sina in hrepenenje po Očetovi hiši. Celo vrsto, gospod dok-I
ior, bi Vam jih lahko navedel, ki to očitno priznavajo. Koliko je pa ta- traj na naglima umrl tukaj dobro rili, ki čutijo, a jih je -ram priznati, ea so >e varali. Nietzsche, eden naj ^nani in sjK-štovani rojak Frank Jarc 1 <>li ciničnih ateistov, a tudi eden najbolj odkritosrčnih filozofov, je očii- starosti 54. let. Doma ie bil iz va l no izpovedal: "Vodovje vere odteka, a pušča za seboj le močvirja in mla Zgornjega 1'odboršta ]»ri Mirni-
o b. •! j šega vspe-se je naredilo na r je za našo far-1 'n t ze'<» po\'ol*nf». Selilo/ ju 111 všeč tempe-a, pa !;aj se hoče. ko pa ki imajo vladna vajeta \ rokah boljšega ne privoščijo. K >-nečtio poz<lravljam v-e farmarje ši-rotn \merike, tebi list Ivdinost pa ennj.obi'o \-speha in novih n are tč nikov.	Jvrra Artach.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
\ sem naročnikom dolenjskega lista "SEDAX K )S'I " naznanjamo, d • se je nam naznanilo, da preneha iz-jhajati radi pomankanja finančnih sredstev. Vsi tisti, ki .-.o se po nas naročili na ta list. naj blagovoli io vzeti to naznanje. Par rojakov je še zadnje čase poslalo naročbo za ta li>t. ker tega denarja nismo odposlali radi obvestila na upravniŠtvo dotičnega lista, nai nam blagovolijo dotični naši naročniki naznaniti, kako naj razjKtlagamo z doi
»p<
d en:
ariem za
»enaniost.
a s • n ni ia thač
J. L., Pittsburgh, Pa.: 1'ismo prejeli in \ am svetujemo v tem ozir -.. da greste h kakemu zanesljivemu advokatu v Vašem mestu. Razložite mu v s •'. stvar in od n i ega boste dobili potrebne nasvete.
lun
l
ZAHVALA.
mi 1 h enih 1 rat.
>v v
K-
J cliji pri Novem mestu.
Zahvaljujemo st naiprisrčnej I>osIane milodare vsem blagim Zapustil jrovalcem, ki so s- spomnili na
ern Kveleth dne i,^. junija s č. g.'zavoda.
t. unrteni
tin
naj p
aoorei
Sloveči nemški tnodroslovec — nekatoličan. Kucken, piše: "Za- fK>(^1 Tri l>'denjskem. Pogreb se ji oave. igra šport, so le nadomestila pravega življenja, ki s strastnim hip- i ^ršil (>. junija iz liiše žalosti na kamin razdraženjem skušajo zakriti notranio praznoto. Tf»da pregnati ču stvr. praznote, se ne pravi praznoto premagati. V vsem tem razdraženju 'kojnik je bil več letni naročnik 1".-ne žive duše resničnega življenja, ampak so notranje mrtve duše."
\ teh mlakužah. mej temi mrtvimi dušami, človek zastonj išče sreče.
New Duluth. Minn.
I --------j • ' » (4 I V. V I I«
\ segame-gočni I'.. Ii. \\ inkier jem in Pa-. plača tisočero vsem, ki s< m Rev. I.eskovcem evelethskim in usmiljenega srca do bližnje- . ^upnikom. Ko smo dospeli v Du- ; :s.,sebn<» dr» bednih tr3>mov v -Ink ! 'ntb in ker smo imeli nekoliko časa. K. !iko gorja bi	manj na sv,-
liško pokopališče v Frontenacu. I snin 51 n:t.iprv<' ogledali mesto Du- tu. če bi vsak, katerega je Bog obd -
"uth. Ogledali smo si tudi stanova- j ril z premoženjem, "vsaj nekaj p- -I dinosti in Ave Maria in edan društva	s'' Pokojni Monsignore Buh daril v prid in olajšanje tem ubogim
sv. Roka štev. 13J.. KSKJ. in še dveh nvv]u Zares je krasna okolica vse sirotam. Kajti vse. kar se dobre-»
kupno v	1,1 lepoti, ia cas je nam j stori, bo stotero povrnjeno.
p() kmalu p teke! in morali smo se lo-I Ker prihaja v bolnico zmirom več Father Benvenut so se podali bolnikov, so tudi stroški
št b< Ij zastonj ženska, dokler ima tako srce. kakor je ima in drugačnega | Irugih društev, kateri so ga ji <1 a t i ne morete. Gospod doktor! Ce greva midva danes okrog družin, j opremili k zadnjemu počitku.
ki žive po Vašem receptu, jutri pa okrog družin, ki žive po receptu, ki ga kojnik zapušča žalujočo soprogo	. ............ i,, J| p^.u | oouukov, so niai strosKi zmirom
oznanjam jaz. kot duhovnik. Vam stavim glavo, da bova našla mej žena- desetero otrok izmed katerih je ena	!'n,tr <I,,m" v Chicago in Father T.e- |večji. Draginja ne poneha. Zatora;
c 111.
ka
mi \*ašega kova. z enim ali dvema otrokoma, enem bolj scerkljanem in hčerka že omožena. \ scukranem. kot drugem, neprimerno več gorja in solza, kakor pa mej že- Konsin zapušča enega brata, \ l*ron-rami-materami. ki jih imajo p« d tucata. ali pa še več. a jim niso samo p >- tenacu dve sestri in v državi ( olo-r< "'nice, ampak tudi matere, v polnem pomenu besede. Meni je to lahko (rado 3. Iz Pueblo. Colo., je prišla limljivo, veliko lažje, kot bi mi bilo nasprotno.*	|nri P^t,rreb Marija Ukovič. sestra po-
Žene-matere Vašega kova, so navadno versko brezbrižne, če ne veri i ,<0JT1t'^a I ranka. sovražne, ker jim ona prepoveduje tako prakso in jim ne dovoljuje sv. ; I dragemu rojaku in sobratu želim > zakramentov. Tak človek naj si usta raztegne od bahanja, niirUega počitka, naj mu bo lahka kak je srečen brez verskih spon, laže. Statistika samomorov to priča. I ameriška zemlja in naj mu sveti več-Pr« .testant Hiltv pravi, da moderni človek ravno zato »ne more biti več n*"luč! Žalujoči družini, pa naše sam s svojimi mislimi, ker ga samega prevzame globoka žalost, da vča- ST^aboko sožalje! .-ih kar obup. (Das Cdueck III. s. 119.) In na drugem mestu piše. da je	Martin Čanzel. zastopnik-
vedra radost v vseh stoletjih posebna prednost krščanstva in živ dokaz za	-
njegov božji izvor in da že zato krščanstva ni mogoče nadomestiti, ker ni Willard, Wis. — Cenjeni g. tired- R nik jer drugod najti Še vedrosti (ist. s. 261). To velja o čuteči ženski bolj i nik Ed'nosti: — Prosim Vas malo kot o hladnejšem moškem, dasi so samomori mej moškimi pogosteji. prostora v našem priljubljenem lis-
Drugič pa ženi-materi po Vašem receptu manjka fizičnih in psiholo-I tu Edinosti, škili predpogojev za tostransko srečo; ker si s takimi praktikami provzro- Kot predsednica tukajšnega far-ča fizično in psihično nenormalnost. Dr. med. Surbled pravi: "Die Ona- nega altarnega društva me veže dol-nisten haben das schlechteste \'erstaendnis fuer dar Geschlechtssvstem žnost. da se tem potom vsem. ki so der Frau, das \vird niemand bestreiten. Die forthwaehrenden Erregun- kaj pripomogli k naši veselici, da se gen des Uterus, welche niemals ihren natuerlichen Abschluss bekommen, haben die schwersten Stoerungen dieses Organes in Gefolge: Entzuen-dungen, Lagenveraenderungen, Geschwuelste, Krebs usw. Andereits er~ schuetert das reinsinnlicheLebenohneRuhe und Ausspannungauf aieDauer das Nervensystem det Frau und fuerht zu den verschiedenen Stoerungen der Hysterie und manchmal zu dem Unglueck des Wahnsinns. Die un-lieilvollen Schaeden der Onanie vom rein medizinischen Standpunkte aus, sind noch nich klargestellt, aber man wird eines Tages erkennen, dass sie furchtar sind." (Die Moral in ihrer Beziehung zur Medizin und Hiygie-ne. III. S. 132 f.) Da ta zdravnik ni edini, ki je tega prepričanja, morate Vi kot tak tudi vedeti. In če ne, berite strokovnjaška mnenja tozadevnih specijalistov, n. pr. Dr. R. A. Gibbonsa, Prof. Mcllroy-ja, Dr. Arthur Gilesa, Dr. Mary Sharlieb-ke, Dr. F. W. Taylor-ja, katerih izjave dobite pri Dr. med. Halliday G. Sutherland: Birth control. P. J. Kenedy
& Sons, 44 Barcjay St., New York.
državi Wis- PN< ,vec l)a nrizaJ v h-veleth. Jaz palne moremo zato. da k naši zahvali em ostal v New Duluth pri Father jprikl«»pimo tudi ponovno prošnjo za
Pirnatu, kjer sem bil
prisrčno dt^- blagohotno naklonite* milodar« 'n"	Zat€ m sem se podal k na-iVs-jm dobrosrčnim slovenskim roj i-
Šemti zastopniku Mr. Špeharju s ka- kom. ki imajo sočutje in ljubezen do termi sva pričela agitirati za naše ubogega bližnjega, naš revni zav 1 ! ste. za katere sva dosegla krasni i prav toplo priporočimo, kajti tudi v speli. ^Tr. Špeharju se pa obenem njim bodo veljale besede Tezusa Kri-tudi najlepše zahvaljujem za njego- ! stusa : "Kar ste storili kateremu teh VO gostoljubnost, ki mi jo je izka- mojih najmanjših bratov, ste meni za1 tekom mojega bivanja v Dulu-!storili/*
tint \ veliki meri. Hvaležen sem pa Kandija. fine r. Junija kuj. tudi iskreno č. g. župniku Rev. Pit ' -	Fr. Wilibald Belec.
je tako krasno in z velikim vspehom završila najprisrčneje zahvalim. Vsem ženam in dekletam, ki so se toliko trudile, da so pripravile dovolj okusnega prigrizka bodi v imenu našega društva najlepša hvala. Posebno pa se moram zahvaliti Mrs. Perovšek in Mr. Perovšku ki je toliko časa žrtvoval, da je skupaj zvozil sladoled in vse potrebno za veselico, in vse to brezplačno. Tudi Mrs. Seliškar sem dolžna zahvale za njen velik trud pri tej veselici. Zahvalim se pa tudi vsem ostalim wil-lardskim rojakom in rojakinjam, ki Po telesu in duhu ruinirana in poleg tega še versko bankrotna žena- so se te veselice vdeležili in tako
O mpinmanaiil

DENARNE POŠILJATVE.
4

1000 kron
3-9°
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na naibližnjo domačo pošto preiemnika in sicer tr» izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno r^načite na navndilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
5°° kron ..........•.....$ 200 50	lir	..................$ 3.35
100	lir	.........6.25
500	lir	.................^. 29.00
1000	lir	...............57.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 7SP- Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $7500 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street
5000 kron ................ 19.00
10000 kron ................ 38.00
Chicago, m

f	^^wpipwi1'JU -	. 1 Ml. HJJWPfl
i M ji iimmmmmrnmi.......................... .....
EDINOST"
SVARILO POTNIKOM V STARI KRAJ.
Nemškem dlje časa, to potrdilo bo navadno zadostovalo, da dobi zgoraj navedeno dovoljenje s strani finančne oblasti.
Cehoslovakija.
Vse čez 3000 češkoslovaških kron oziroma enakovredno svoto tuji valuti treba prijaviti ob prihodu v zemljo. Odhajajoči potniki morajo do-jbiti od t. zv. Bančnega Uradništva i •dovoljenje za izvoz denarja preko 13000 kron. Ako turisti ali potniki
. . prinesejo zlatega denarja s seboj, oziroma prihaja »o ; . -	, -	,
ti. ,n 1 r.,t < ' • 1 r> 1- X	• 1 smejo ga tudi odnesti, ali osebe, ro-
lm na kratek obisk. Kadi tega je sil-1	^ -
>sti da se vsi potniki v Ev-
Prepovedi glede izvoza denarja v raznih državah.
\\»w York ( Jug. Od. F.L.I.S.)__
Mu.»g«, evropskih držav nalaga dandanes ko važne omejitve na izvoz V;-.Uit nc-vranic ) in deviz (čekov in drugih plačilnih stvoA '1
)U
1:
redstev v lnozeni-omejitve se ne tičejo le . nastanjenih v dotičnih drža-marveč tudi tujcev, ki potujejo
»zi
držs
i\ e
nc ro
p<» informirajo o teh omejitvah, k • si hočejo prihraniti jako resne epribke in zgubo denarja.
večkrat, da so
jene v Cehoslovakiji. ne smejo na nikak način izvoziti zlata.
linij*
»rajo put
: je ze svoiem potu v stari kraj vati skozi razne ^*rop-
Avstrijska republika.
Avstrija zahteva, da mora vsakdp. ki odpotuje v inozemstvo, dobiti dovoljenje od avstrijske finančne ob-
SRŠENI.
\ glavi znanega otrobaria "K. T. B." se je zadnje dni kolesje zopet zavrtelo v napačno smer. Temu se seveda ni čuditi, če pomislimo, da se
cija, ko je neki koritar svojemu so-'
drugu iz pod nosa "boljšo polovico" odpeljal . . . Če- se je kateri izmed teh dveh sodrugov, — ki sta tekmovala že za poročeno devico — pisal Mulek, mi pa ni znano! O tem b:
pravkar luna umiče s dvojim svetlim morda Mulek vedel sam kaj več po-obrazom in, da bo v kratkem mlaj. i vedati. Kadar se bliža mlaj. tedaj v glavi	* * *
otrob.arja Muleka vedno kaj zavre. Človek se mora včasih jtudi zapi-kakor pri "ljubljanskemu pijančku", jt,ni barabam smejati, ker tudi te ki ie rekel za "figa-birtovim" plo- imajo večkrat v letu svoj god. Po toni: "ko bom iz sebe izstresel. oa ljubljanskih beznicah ga obhajajo o bom boljši . . ." Dober tek!	pondeljekih, na Lawndale ga obha-
* * *	j a jo pa vsako sredo!
1 a znana otrobarska para pa tudi prerešetava važno Marconijevo za- Pravii°' (la	več ne
devo, ki je hotel priti v brzojavno ,:,z Pravim da	! X- I)r- vellk
dotiko z Marsom. Otrobar pravi" °ll<leZ -1C ŽC' če vzameni° fla new" "Ako so na Marsu inteligentna bitja y°r*ki Mark Twain 1li v eni z?ldniih in neverno zakaj Ivi ne bila . . ."
. doživeli prav bridke iz-prišli ob svoj trdo zaslu-
i nepoznavanja dotič-
kti-nje ženi t1 en ar r nih uredb.
naslednjem navedemo nekoliko Ir/av. ki nalagajo take omejitve. Seznam ni popolen, ali vendar vključuje one države, skozi katere potniki i/ Amerike največ prehajajo.
Francosko.
lasti, ako hoče odnesti s seboi čez	t , • , , , ^ -
3 ^^jska autoriteta kai takega konstatira,
jo.ooo avstrijskih kron. Izvoz zla-
lat v New težkočah. katerim bi bili podvrženi potniki skozi Italijo z ozirom na de-
Jugoslavija.
Francoska vlada prepoveduje v glavnem izvoz vsega srebrnega in zlatega denarja, naj že bo franc >ski i inozemski, kakor tudi izvoz več kot 5000 frankov v francoskih nov- nar# ^ nosijo s seboj, čanicah oziroma enakovredne svote v inozemskih novčanicah (bankovcih. - Kdorkoli je prekršil oziroma j Uvoz valute vsake države je do--kuša prekršiti to odredbo, utegne voljen v neomejeni količini. Ravno biti kaznovan z zaporom od enega tako je dovoljen tranzit tujih valut r.e-eoa ..o dveh let ali z globo od ,,reko Jugoslavije pod pogojem, da > '. < 50. o frankov ali z obojem; potnik ob vstopu v zemljo prijava ko-\\*ega -e dotičniku zapleni ves ličino valut, ki jih nosi s seboj, in da : • denar in bankovci, kakor tudi , tem dobi potrdilo dotične vhodne 1 ;et:ova potovalna sredst\a.	carinarnice; tako potrdilo služilo bo
Potniki pa. ki prihajaj*> na fran- kot dokaz o tranzitu in dotičtii pot-• >ko le r.-; ii kratkega obiska, oziro- nik sme izvoziti uneseno valuto najina le na pnlindu v kako drugo dr- dalje tekom meseca dni. Drugače je v«-, morejo ob svojem vstopu v prepovedan izvoz srebrnega in zla-;.il;ii prijaviti francoskim carin- tega denarja, dolarjev in kronskodi-skim uradom, koliko zlatega in src- narnih novčatiic. \ svrho potova--neira denarja, novčanic, čekov, nja pa sme vsak potnik vzeti s se-
>tev. G. N. vtaknil svojega "finan-
c t 1.1 /*•	1	. carskega nosu" v chicaške razmere.
Saprabolt! (e pa taka meteorit- -	* * * •
I'bogi samosrajčnik Proletarec zo-. .	potem ni nobenega pomisleka, da bi pct vcs S()lzatl tarna, da bo v kra-i
tega 111 srebrnega denarja je prepo-|ne 1>ni t Pa prav;:0 da	Slo- i -111- 1
i,t„ -1 , ••. i |>i.i\ijo \1.iMi1, na	^10- tkem prišel na boben, ce ne bo povedan. Ni pa mkakih omejitev za v„nn: 1-	1 -si
,„• 11	• -	: ... ixc,u' nimamo kimstnih ljudi?! nK>či. Mi smo to že davno vedeli,
tu ce glede uvoza in izvoza tujih va- j-..:	\Tf.i„i- - ^-,...-..1» 1« »
,11+ t •• , , , , • ! aj pa naS Molek- Saprabolt!	I kljubtemu. da Pogorelec, Zajček in
Int. Avstrijska vlaqa baje namera- +	^	3
va spremeniti dotične uredbe.	7> . . . ... . t	. i dni-e enake vc,ičine širiJ0 Marksr>vo
i\tiski noijseviki so tekom svojega j utopije med nezavednimi ljudmi. Le
Švica in Italija.	"naprednega" vladanja zapravili že bedaki in ljudje brez razuma, še su-
č • •	-i 1 -1	\ Iv st* rusko prenn»ženje. Sedaj, ko so
Švica nima nikakih omeiitveirh ] .	1	. J	-
,, , , , ■ , • " .. . ze vse zafuckali in ne morejo naiti uredb glede denarja, ki ga potniki	.	3
■	i-	. • - nobene vrennosti več. so zamislili
smejo odnesti iz zemlje. Kar se tiče	.
Tt ... ..	1 -	1 • 1 -	novo idejo. Izkopali bodo kosti umr-
italiie, italijanski (leneralni Konzu- .	...	.	'
v- ,	M , hh Kusov in jih prodajali na licitan-
^ orku ne zna o nikakm .	. 1
ti. In s temi se meteorist Molek stri-
Gliha vkup štriha ! * * *
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnit?, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS,
PLUMBAR
2042 W. 22nd St.: near Hoyne Ave.
Chicago, 111.
Tel. Canal 4108.
iejo denar za Proletarčeve brozge!
nja!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim cenjenim naročni j kom in dobrotnikom naših listov, kakor .tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da
Vsi delegat je. ki so pri otvoritvi!jih b° V kratkem oh5skal naš Poto"! konvencije Amerikanske Delavske! ™}n] .2astoPnflk	Frank Zupan-1
I?ederacije molili, bodo po pravilih "patentiranih" Lawndalskih koritar-jev suspendirani! Čakaj ti stari (iom-pers. da izreče svojo sodbo o tebi Mulek — obstal boš in želel boš. tla
VELIKO POTNIKOV.
j V STARI KRAJ ODHAJA j veliko rojakov- Ako ste tudi j Vi namenjeni tja, tedaj najbo-I lje storite, ako potujete skozi I podpisano tvrdko, ki je znana I zaradi točne postrežbe in priporočena od onih, ki so že potovali.

rn'iriev itd. nosijo s
boj d<
1
8'xx) kron oziroma 2000 di-k-erem slučaju «■ • »1 >ii<» potr- narjev. Potniki v Združene Države
bi izginil, kakor kafra raz površja in izpred njegovega obličja! In ko ti bo se povedal "golo resnico", da ie neki župnik v Penila proglasil stavko za smrtni greh! ^ika <e vam! Zakaj se pa ne ravnate pri takih prilikah po zgledu konvencij, ki jih vo-diio r awndalski koritarji?! Pred j našimi » črni je namreč t -ta konven-
PRODA SE 2. LOTE
cic. ki je pooblaščen pobirati naroč nino za vse naše tri liste, oglase m vsa druga naročila, ki so v zvezi 2 našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočam o in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naš' liste!
Uprava Ave Maria. Edinosti in
Glasnika P. S. J.	\
_ ~ l •>'
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Slovensko banko" ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave., New York City.
ki ji'i vpravičuje, da smejo zo- smejo vzeti s seboj 100 dolarjev i/vo/.iti t i svoj kovani denar, gotovini in državljani Združenih Di
na lepem kraju, na
husine
se
m!
ulici"
na Lake St. Proda se jih po jako čeke itd., ko zapustijo žav. ako se vračajo domov, 500 do- zmerni ceni. Ako bi katerega roja-
\h tudi v tem -lučaju, pirjcv. Izvoz vseh drugih valut je ka veselilo kupiti eno ali pa obe lo-prines''i v Francosko francoski
vce, ,. J-i
r r. ozn"« * n a za časa svojega m n i r i na 1'ranc sketn zamenjajo >v >-i.i« zemsko valuto \ francoski de r. ne smejo ti potniki izvoziti 'z
ar je v 1 >; >])< »lnoma
voboden. Rrez posebne- ltc> n«J obrne za pojasnila na
ga dovoljenja ne smejo se izvoziti !evize (čeki na inozemstvo) v vrednosti preko jooo francoskih frankov nikakega francoskega zla- oziroma odgovarjajoče vrednosti v
irugi valuti.
deci naslov:
Mr. Frank Globočnik, 309 Central ave., Chisholm, Minn.
ali več kot deset frankov v srebru n ne več kot 5000 frankov v fran-skih bankovcih. Ako imajo več leraria \ francoski valuti, morejo a prebitek dobiti čeke ali kreditna »isnia na inozemstvo, ako dokažejo. ' -o c'otičr«a denarna sredstva pri-ies:i s seboj iz inozemstva.
■ vadi tega ie silno važno za vse i itnike skozi lrrancosko, ki imajo s e' 'i kakršenkoli zlat ali srebern i.jn francoske ali kakršnekoli •vce drugih držav, presegajoče rednost «'d 5000 frankov (po kvota-eiji od o. junija 1922 enakovrednih
ie
PRODA SE DOBRO UREJENO FARMO!
V St. Louis County, North Minnesota Farma obsega 165 akrov zemlje. ~o. akrov je čiste zemlje za oranje. drugo ostalo je loža. topol in breze. Hiša je 18X22 z dvojnim nadstropjem, velika stala 26X46. Na stali je prostora za 20 tonov sena. Izvrstna lopa za spravljati orodje In ; dolarjem V da prijavijo, kar ima- drvarnica. Voda je pri hiši in velika francoski carinarnici ob reka se nahaJa kaklh čevljev od
jo denarja.
'jem prihodu v lje. S tem bodo na varnem in le ta-• <e izognejo sitnari jam in denar-itn zgubam ob svojem izstopu iz francoskega ozemlja.
Nemčija.
Potniki, ki zapuščajo nemško o-zemlje, morajo imeti posebno dovoljenje od nemških finančnih oblasti, ako hočejo odnesti s seboj več kot 20,000 mark ali istovredno svoto v inozemski valuti (20,000 mark enako $67.00 po kvotaciji od 9. junija i<)22.) Ni treba pa tega dovoljenja, ako si je potnik ob svojem vstopu na nemška tla zagotovil od nemške carinarnice potrdilo, iz katerega je razvidno, koliko denarja v zlatu, srebru ali papirju, čekih itd. je prinesel s seboj. Pod varstvom tega potrdila potnik sme izvoziti enako svoto v enaki valuti tekom štirih tednov. V slučaju, da bi se potnik pomudil na
francosko ozem- !hiše-. <?d Šole je T-.niili° in od cerkve 3. milje. Zemlja je lepa in rodovitna, rodi vse šenico, rž, ajdo, ječmen. krompir, zelje, peso in sploh vse. kar se na kmetiji pričakuje. A-ko katerega izmed rojakov veseli si kupiti lepo farmo za primerno ceno, se naj obrne za natančna pojasnila na sledeči naslov:
Mr. Frank Globočnik, 309 Central ave., Chisholm, Minn.
EMIL KISS. BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO
od
Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikanske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti.
PIŠITE PO CENIK.
EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y.


POMOČ
bo nudila vsem tistim, ki bodo lačni in žejni v nedeljo, dne 2. julija o priliki polaganja vogelnega kamna slovenske šole in Narodnega doma v Chicagi pri:
Mrs, Heleni Kiišar
Soft drinks & Ice Cream Parlor
4
1847 West 22nd Street,

Chicago, 111.
r
Opoldne se bo serviralo izvrstno gorko kosilo, kakor tudi cel dan gorka in mrzla jedila.
Serviralo se bo tudi vsakovrstne pijače in okrepčila.
C. enjenim gostom se ob tej priliki priporočam v naklonjenost !
POZOR IGRALCI HARMONIK! „"7
iiii14!!w •	va r ] a m na vec pisem, da se vedno izdelujem in po-
Jt^m? pravljam harmonike in to stalno od 1. 1894, vedno *	v Clevelandu, O. Medtem časom še nisem za no-
■ beno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tu-
___^ ^	; di že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v za-
^.v-C!?^^ meno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno oda-ste drugam naročilo na:
^ *	JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Street,
Cleveland, Ohio

Michael Železnikar
jAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI".
Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite" pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj.
1849 West 22nd Street,
Chicago, III.
&
&
a -a
St
'A
BENJ. EICHHOLZER
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
tr
t*'
ŠT &•
sr
gr
&
& & &
ST
V ^
& M"

.......—
SBkhL
fifjf^v 1 frfciirrMirži
/

EDINOST"
J. M. Dovič:
KOVAČ IN NJEGOV SIN.
POVEST.
(Dalje.)
"Xo, zdaj smo prišli tudi pri župniku v zamero. Meni ni več prestati. Povem vam. mati in oče. da jaz ne ostanem več doma. Kdo bi živel tako kakor v peklu? Jaz poj dem v samostan." ,
"Aa. ti v samostan", se Kolenec divje zasmeja. "Nikdar ne — moja Lei v samostan. Doma boš in .moža boš dobila."
"Ali ti je toliko za svoje stariše, Rezika?" nadaljuje mati. "Dokler s, bila mlada, sva bila dobra. A zdaj. ko sva se midva postarala, pa naju hočeš zapustiti? Tako srce imaš ti?"
1 udi doma ni bilo več pravega sporazumi jen ja ud tistega časa.
Rupert in Rezika sta kovala nove naklepe, toda brez upa do zmage. I Le Barba se ni dosti zmenila za vse to in je bila vesela, da je Martin zopet prišel domov.
"S tem se da kaj govoriti", je dejala, ki) je šla s perilom z vode.
"Saj je Martin tudi mož na svojem mestu", je dejala Rezika. "Vse ga uboga, kar reče on, in odkar je domači Jožek bolehav, le njeg-a vse posluša. No, Cmok je njegov priatelj in to je dovolj."
"Bodi še ti, Rezika?!"
_ In Rarba se je zlovoljno nasmejala.
Rezika pa je bila notranji boj, valovi so se zaganjali v barko njene- ; ga srca, potopiti so jo hoteli —. Oh. ali ni več rešilne deske?
VIII.
Bilo je avgustove dneve. Pri Rebrovih so pričakovali strica župnika. Že mnogo let ga ni bilo doma; letos pa je obljubil, da pride za teden dni domov. Zeljno so ga pričakovali. Oh, toliko so mu imeli povedati, 1 p< »tožiti!
Marsikaj se je izpremenilo tekom leta. Reber je bolehal, Reberna je postala zamišljena, Jožka je zapuščal spomin, le Micika se je brzo razvijala.
/e-so mislili, da bode Jožek veselje in ponos starišev in hiše. Toda j nesrečni prepir s sosedovimi je tako zagrenil mirno življenje na Rebri.
Jožek sam je šel po strica. Župnik se je prestrašil svojega nečaka, j Tako ie bil čvrst, močan, zdrav, vesel, bistre glave, ko se je poslavljal pri rjem, odhajajoč k vojakom. In zdaj? Suh. bled. z brazgotin«)-na čelu. zamišljen, slabega spomina. Pogovarjala sta se na vozu, pa župnik je takoj opazil, da ga spomin trenotno zapusti. Komaj je povedal, da ima Kolenec svojo kovačnico, že je zopet črez pet minut ponavljal1 taisto. Vesel se je župnik vsedel na voz. češ, da za teden dni odloži svoje skrbi, toda pogovor z Jožkom ga je užalostil. ► "Ta že ne bo gospodaril na Rebri", si je mislil.
Kmalu sta obstala z vozom pred domačini pragom. Vsi so župnika-strica z otroško vdanostjo pozdravili in mu poljubili roko. le oče Reber mu je molče podal žuljavo desnico.
Naiprvo se je oglasila Micika in Jiitela pripovedovati stricu vsako-jake doirlače novice. Povedala mu je. koliko imajo piskov, koliko pujskov, kazala mu je. kakšna oblačilca so ji kupili mama, kako so čebele rojile, kako so kapelico ovenčali ob procesiji.
Mati Rebrna je zopet potožila, kako so jim Kolenčevi nasprotni, kako je postavil kovačni^>, kako se Cmok čudno vede. kako gre sosedovim vse narobe, kako je z Jožkovo bolno glavo.
Globoko je vzdihnila naposled žena, rekoč: "Bog nas poskuša!"
Brat je zopet razkladal svoje težnje in skrbi. tak<t da je hitro preminil, prvi dan počitnic.
Župnik Reber je bil že blizu sedemdesetleten, pa še vedno trden možak. Sivi lasje so mu venčali glavo, ki je že lezla med rame. Bistre, črne oči pa so še vedno veselo in živahno gledale v beli svet. Najrajši je sedel na vrtu pri čebelah, ali pa je korakal pred novo kapelico lurške Matere božje in snoval načrte, kako bi se lepo in okusno dovršila. Stanoval je v hišici, koder ie prebivala pred leti njegova umrla sestra Agata. (M-kar ie ona umrla, ni nihče stanoval v nji. Le Cmok je včasih zlezel skozi duri v podstrešje.
Župnik je že prej večkrat imel misel, in tudi zdaj je ponavljal, da bi se dal upokojiti in stara leta preživeti v domačem logu. Postaral se je, opešal je. in da ni imel pomočnika, bi že davno ne bil več mogel opravljati svojih službenih poslov. Že parkrat je izrazil željo po pokojnini, toda sosedni tovariši so mu odsvetovali, češ. saj ima pomočnika.
V domačem krogu so dnevi hitro potekali. Vse se je nekako predru-gačilo s stričevim dohodom, vedelo se je. kakor bi častitljiv starček done-^el mir v Rožni log. In res se je za to tudi prizadel. Nič ni pomagalo.' da so mu domači ugovarjali, naj ne hodi za Kolenčevimi. Povabil je s! pismom Kolenčevega brata notarja, da pride za kak dan iz mesta v Rožni
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovnnj-ske slike.
Da imamo na razpolago f za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa de!a točno in po najzmerneiših ce nah.
Vsem se priporočam
log, ker se ima z njim več važnih stvari pomeniti. Notar se je odzval povabilu in napovedal dan prihoda. Tudi njemu se je zdelo, da brat ne hodi vec pravih potov in skoro mu je bilo žal, da je preveč netil ogenj sovraštva med sosedoma. Pisal je župniku, da se ta in ta dan popoldne ustavi pred Popustkovo gostilno in tam naj ga počaka.
Tako je tudi bilo.
\ nedeljo popoldne so se pozdravili v stranski sobi pri Popustku župnik Reber in notar Kolenec, župnik Kleniški in župan Rogelj.
Najprvo se je oglasil za besedo župnik Reber in predlagal, da sprejmejo povabilo domačega župnika, ki je želel, da gredo v župnišče na razgovor.
Domači župnik jih je posadil okrog kamenite mize na vrtu v hladnici in kuharici ukazal prinesti dobrega vina. Jeziki so se kmalu razvozljali, od vremena in letine so prišli na razmere v Rožnem logu, in takrat je poprijel besedo domači župnik ter v ognjenih besedah dokazal škodljivost večletnega prepira med Kolencem in Rebrom.
Župnik Reber vstane in pomoli roko notarju : "Ali ste voljni prevzeti "logo pomirjevalca, gospod notar?"
"Jaz sem za spravo, ker tudi sam uvidevam, da je treba temu enkrat Konec napraviti. Toda ulogo pomirjevalca sprejmite vi, gospod župnik, ker to bolj pristoji vašemu stanu kakor mojemu."
"Ah jaz tudi težko pomirjujem, ker sem brat Rebrov, kakor tudi vi, ker ste brat Kolenčev. Prosil bi torej domačega župnika in župana, da bi prevzela to nalogo."
Župnik je bil zadovoljen posredovati, župan Rogelj pa se je branil, češ. da je njemu težko tako delo. Naposled je pa vender obljubil, da bode župniku šel na roko.
In tako se je zgodilo. V tem ko so na župniškem vrtu trkali s kozarci v znamenju sprave, se je tam za gostim grmovjem ob vrtni ograji premikala človeška podoba.
"Ze mislijo, da je vse poravnano in poglajeno, kakor tlak v župnikovi veži. Mislijo, pravim, toda korak do izvršitve je še velik. Teh mož. ki so zbrani ob kameniti mizi, nima nihče tako velikega koraka. Račun delajo brez krčmarja. In ta krčmar sem jaz!"
_ Človeška podoba se je zasukala in sklonila po koncu. Kakih petkrat <e je prestopila in že ie bila na cesti.
Mrak se je delal in zavladala ie precejšnja tema. Vendar je bilo dobro poznati, da ta podoba ni bil nihče drugi kakor kovač Cmok. Saj žup-nikova kuharica ga je dobro poznala, ko je korakal po cesti mimo okna.
Dosti je bilo govorjenja po vasi tisti dan popoldne. Kaj takega pa že davno ni bilo, da bi notar stopil v župnišče. Ko so ise pri župniku poslovili. je notar še obiskal svojega brata. Dobil ga je že pri Popustku. Nekaj mu je pošepetal, potem pa se kmalu odpeljal nazaj v mesto.
C mok se je zadovoljno zibal v veži. ko so prihajali in odhajali gostje. Delal je proti vsakemu gostu slane in neslane opazke. Ko je odhajal notar, je zaklical kovač :
j ZA SMEH IN KRATEK ČAST Dobil napačno številko.
V nekem mestu na zapadu je vprašal neki gospod na telefon vodjo nekega gledališča: "Ali imate še kaj prostora ?"
Odgovor na telefonu: "Yes, dovolj !"
Gospod: "V kateri vrsti?" i Odgovor: "Najbo v katerikoli ho-
čer
i Gospod : "Ako tako. potem mi o-hrani 4. sedeže na sredi dvorane."
Odgovor: "A, sedeže hočete, jaz sem mislil, da hočete grobov, to ie
pokopališče. Sedežev grobov dovolj!"
nimam«
Phone: Stagg 6697.
MRS. JURAY
IZKUŠENA BABICA 103 Melrose St., near Bushwick ave.,	Brooklyn, N. Y.
Vsem slovenskem materam so toplo priporočam o prilikah porodov v Brooklvn-u in New Vork-u. Sem Vam na razpolago noč in dan. Kadar hi me potrebovali, pišite ali me pa pokličite po telefonu.
Neomejena ljubezen.
Junijska nevesta: "Dragi moj 1 ček, ali me boš v mescu decen tudi tako ljubil, kakor me liubiš da i v gorkem juniju?"
Ženin: **>e bolj te bom ljubil, gi srček! Vsaj december ima dni. junij pa samo 30. Torej v cembru bo najina ljubezen za en daljša, kakor v juniju!"
jub-ibrti
h
Q	■ .....»» .^m*. ^ft — .»^i
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
CLEVELAND, OHIO
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO.
V	društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in ?iooo smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V* mladinski oddelek se sprejemalo otroci od i.*~i6. leta starosti. Dr, zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih.
Predsednik John Widervol, 1153 East 61st Street.
Podpredsednik Joseph Žulič.
Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St.
Blagajnik John Melle.
Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave.
Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša n Joseph Ponikvarf — Zastavonoša Ant. Drecnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar«
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA
štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O.
V	društvo se sprejemajo člani od «6 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500. $1000, $1500 in S^ooo,
! smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa S14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedelio * Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, in< Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek. tajnik Tohn Vtdervol. 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml., blagainrk A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol. Ant. Strniša iti Tosef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. T. M. Scliškar. Zastavonoša Ferd. Misič. Redar John Peterim.

PO POSEBNI CENI


/-
P ce J
/
1
m

mecen.
FOTOGRAFIST
si sedaj lahko kupiti črevlje v naši črevljarski trgovini.
Ravnokar smo prejeli veliko j / •	v svežo zalogo vsakovrstnih po-
letnih črevljev za može, žene, dekleta, fante in otroke. Ima-'	J mo v zalogi najboljše nizke
"Oxford" črevlje za može in fante vsakovrstnega tipa. Isto-tako za dekleta in žene se dob: v naši trgovini najboljše vsakovrstne "slippers-e."
Posebno za Vaše dekleta in fante dobite pri nas izvrstne
------močne poletne takozvane
"TENNIS SHOES", ki so narejene nalašč za poletni čas. Te prodajamo sedaj za posebno nizko ceno.
''TENNIS SHOES" prodajamo sedaj za može in od-rastle fante od $1.25 do $3.00. £ a mlade fante in dečke od $1.-25 ao $2.25.
Pridite in oglejte si našo poletno zalogo vsakovrstnih črevljev, ki smo jo pravkar prejeli. Prepričani smo, da boste zadovoljni z blagom in cenami. Pridite po črevlje v našo trgovino in videli boste, da bo to samo v Vašo korist, ker kupili si boste za Vaš denar dobre in trpežne črevlje s katerimi boste zadovoljni.
J. KOSMACH.
t8<>4 W. 22nd St., Chicago. Ill
Rojakom se priporočam pri nakutM raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZI < KLJUČAVNIC IN STEKLA
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zn* » traj, pokladam stenski papir Najboljie delo. nanižje cene Rojaki obrnite *e vselei na <vniec« roiaka'
I
SLOVENSKI FANTJE V CHI- j CAGO!
Telovadno in izobraževalno društvo

1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 3534.
JOSEPH PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street,	Chicago, I1L
"OREL"
Vas uljudno vabi v svoj krog! Če hočete imeti veliko zabave in telovadbe, pridružite se nam! "Orel" telovadi vsaki pondelek in vsako sredo večer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Pridite nas obiskat!
Silvester Hrastar, načelnik.
Ant. Bogolin, podnačelnik.
SLOVENSKA DEKLETA
V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno in ta*n-buraško društvo "ORLICE** vas uljudno vabijo v svoj krog. Tu boste našle veliko zabave in razvedrila. Učimo se telovadbe in godbe! Pridite nas obiskat! Telovadbo imamo vsaki četrtek zvečer v cerkveni dvorani sejo vsaki prvi in tretji torek.
Julia Kochevar, predsednica? Mary Kochevar, podpredsednica; Cirila Kuiar, tajnica; Ana Tomazin, blagajnica.
_I . . _i__■_;______.	.	._