Deželna učiteljska konferencija. ii. Predvečer. M_f- ežko smo cakali kranjski učitelji dne, ko se po 131etnem prestanku zopet zberenio k skupnemu posvetovanju o težnjah domače šole, o didaktično-pedagogičnih vprašanjih in o gmotnih razmerah stanii, katerernu gre vsa pozornost. in podpora tako na nierodajnih mestib, kakor tudi od strani našoga milega naroda. Zaželjeni dan (1. kimovec) je prišel in voljeni odposlanci in nmogi drugi napredni tovariši prihiteli snio od vsili krajev lepe doinovine naše v slovensko prestolnico. Nad sto tovarišev si je podalo bratsko roko pri veselem svidenju in obnavljala so se stura prijateljstva ali pa zvezala nova, kar je osobito na predvečer v gostilni ,,pri Zvezdi'' bilo videti, kjer sino se na poziv ,,SIov. iu"it. društva" prvič sesli. Tu je bilo vse živo in naudušeno, in kaj tudi ne? Vsakdo je irnel polno torbo novic, vsak globoko vrečo želja, a drugi zopet velik koš pritožb o ranah našega šolstva in pravnih raznierah učiteljskega osobja. Ko se na ta način nekoliko časa prav prijatdjski pogovarjamo, vstane gospod nadzornik Žurncr tor nasvetuje, da bi si izvolili predsednika, ki bi imel nalog, voditi pogovore tega večera in predlaga v ta nanicn g. prof. Levca. Predlog je bil z burnim odobravanjem in živio-klici soglasno vsprejet, v dokaz, kako zelo priljubljen je gospod profesor Levec med slovonskiin učiteljstvom, koje nm je iz dna srca hvaležno za njegovo veliko zanimanje, trud in delovanje na ljudsko-šolskern polji. Izvoljeni j>redsednik se lepo zahvaljuje za izkazano niu čast in zaupanje ter otvori in vodi posvetovanje s prirojeno mu govorniško spretnostjo in izkušenostjo. Zaznaniovula sta se zapisnikarja in člani stal- nega odbora ter naznanili posamezni nasveti, poslani gospodu deželnemu šolskemu nadzorniku. Po resneni tcm delu slišali smo tndi par prav lepib napitnic na g. predsednika, na zbrano učiteljstvo itd. in gg. pevci prepevali so nam pa priljubljene domače in narodne pesmice. 111. Prvo g-lavno zborovanje. V dan prvega zborovanja jo bila ob 9. uri pri sv. Jakobu slovesna peta sv. maša, kojo je daroval vodja in član c. kr. dež. šolskega sveta, prečastiti g. T o m o Zupan z asistenco, koje so se udeležili p. i. gg. člani visokega c. kr. dež. šolskega sveta, gg. delegatje in innogo druzega občinstva. Petje je oskrbel g. L. Belar s svojim zborom prav izborno, za kar niu gre neomejeno priznanje in zahvala. Točno ob 10. uri se je začelo zborovanje v redutni dvorani. Prisotnih je bilo 44 delegatov in nadzornikov. Zbor je počastil s svojo navzočnostjo preblagorodni gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r, gospod deželni glavar 0. Detela in p. i. gg. člani deželnega šolskega sveta. Prvomestnik skupsčine, gospod deželni šolski nadzornik J. Š u m a n, otvorivši zborovanje, pozdravi prav prijazno vse člane konferencije ter pravi, da je sedaj tretjič, od kar velja sedanja državna uredba ljudskega šolstva, da so so odposlanci učiteljstva zbrali v posvetovanje. Bilo jc to leta 1874. in 1878. Prej dolofiena doba treh let se je raztegnila na šest let in po preteku tega časa bi morala konferencija že sklicana biti. V prav lepih besedah pozdravlja vse došlece in se zahvaljuje gospodu deželnemu predsedniku ter deželnemu glavarju, da sta blagovolila zborovanje počastiti s svojo prisotnostjo; istotako pozdravlja častne goste, člane dež. šolskega sveta in deželnega odbora. Potein se spominja svojega prednika, ki je zaslužno deloval za povzdigo kranjskega šolstva ter prosi, da se mu ohrani hvaležen spomin. Sklicujoč se na razpis naučnega ministerstva z dne 8. vel. travna 1872. 1. (§ 12) omenja naloge deželne konferencije, po kateri ji pri- pada pravica, nova vprašanja v povzdigo in popolnitev šolstva razpravljati in dognati. Nadalje izraža nado, da se bodo obravnave stvarno vršile in zvesto opiralc na zakonite določbe. Poudarjajoč veliki pomen učiteljskega stanu za državo in za človeštvo sploh in navdušujoč zbrane, da hodijo po postavnih potih, vabi vse prisotne, najvišjemu pokrovitelju šolstvra, presvetlemu cesarju zaklicati trikratno ,,slavo", čemur vsi zbrani burno pritrdijo. Na to povzame g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r besedo ter reče: ,,l)ošli ste sem z blagini nainenoni, chi se posvetujete o sredstvih za povzdigo šolstva. Ker se mi vidi, da je učiteljstvo volilo najboljše moči v ta zbor, torej iskreno pozdravljam ,,cvet učiteljstva". Dalje naglaša, da so izvestno vsi prošinjeui najboljšega duha in da more z zadoščenjcin konstatirati, da se kranjsko učiteljstvo po točnem spolnovanji svojih dolžnostij odlikuje. On upa, da se bode tudi zborti dana naloga dobro posreeila. Učna uprava se bode zanirnala za sklepoin bode posredovala, da se bodo izvoli v okviru obstoječih zakonov. Zato želi zboru najboljšcga uspeba! (Prisotni odzdravijo mu z groniovitinii živio-kliei.) Gospod deželni glavar (.). Dct^la pozdravlja v iinenu doželnega. zastojta vso zborovalce ter naglaša, da blagor naroda sloni tudi na, trudoljubivosti učiteljstva, zato treba, da ga vsi faktorji vrlo podpirajo; tudi deželni odbor bode s pazljivostjo sled.il razpravam in sklepom deželne konferencije. Sklepa z željo, da bi posveto- vanje prineslo domovini obilo sadii in prida. Gospod predsednik inienuje svojirn na- mestnikom g. šolskega svetnika B. Hro- v a t h a. Zapisnikarjema se izvolita na pred- log g. prof. Levca vsklikom gg. delegata Petroveo in Ribnikar, katera zavza- meta na poziv predsednika svoj prostor. V tem, ko se prestopi na 4. točko vspo- reda: volitev stalnega odbora, stavi g. dr. Romili liujni predlog: ,,Deželna učiteljska konferencija izraža Njegovemu Veličanstvu najponižnejšo udanost". Gospod prvomestnik se naprosi, da izposluje, naj g. deželni predsednik to vest na Najvišjem mestu blagovoljno naznani. Nasvot, bil je seveda radostno in z živio-klici vsprejet in g. deželni predsednik se v iraeni vlade zahvali za lojalni izraz ter obljjubi, da bode tej želji z veseljem ustregel. Na to predava g. dr. F. Zupanc „0 šolski higijeni". V popularno sestavljenem izvrstneni svojeni govoru razjašnjeval je_ g. pororevalec jako korenito in obširno vse nevarnosti, kojc prete zdravjn šolske mladine in razpravljal tudi o sredstvih in potib, kako niore učitelj skrbeti za zdravje izročenih 11111 otrok. Kot strokovnjak je navajal toliko mienih podrobnostij osobito o tem, kako se bolezni v šoli po otrocih raznašajo, da lajiki navadno vse to prezirajo, kar utegne za zdravstvo med mladino in v šolski občini res opasno postati. Vsak stavek nam je kaj novega povedal, tako, da ji; bilo res težko slediti g. doktorju in si braniti v spominu lepo razvr.šceno tvarino. Sklenil je svoja praktirna navodila z nekateriini razjasnili o kratkovidnosti in kazal, kako treba uoiteljstvu spoznavati moči vida in kako se kratkovidnost pravilno presoja. Skupščinarji so poslušali poučno in strokovnjaški sestavljcno berilo jako pazno ter izrekli g. poročevalcu, ki si je stekel s tem predavanjem veliko zaslugo, svoje priznanje in svojo zahvalo, z burnini odobravanjem. Ves govor je dovel konferencijo in poslušalce do prepričanja, da ga je treba temeljito proučiti, ako se boee v zdravstvenera oziru v .soli kaj izdatnoga storiti, in prav radi tega predlaga delegat g. dr. Roniib, da so govor g. dr. Zupanca natisne ter razdeli med vsa šolska vodstva, da bi mogli teh nasvetov okoristiti se vsi učitelji, kar se seveda soglasno vsprejme, odbor se pa poveri, da stavi definitivne predloge o nasvetih. Pametno bi bilo tudi, da bi se to poučilo razposlalo tndi vsem krajnira šolskim svetom, kajti ti bi v _jrvi vrsti morali vedeti, kaj snio in kaj ne sme v šoli biti. Kaj poinaga, ako učitelj pozna vse nevarnosti, preteče zdravju šolske mladine, ako pa jih nekateri krajni šolski sveti prezirajo, če tudi jib učitelj s prstom kaže pri vsaki priliki. Med predavanjem g. dr. Zupanca vršila se je volitev odbora po listkih in predno se je pričela, nasvetuje g. nadzornik Žumer, da bi po želji mnogih bilo umestno, voliti 15 članov v odbor, da bi bili vsi šolski okraji v njem zastopani, a g. prvomestnik se glede na obstoječi, še veljavni opravilni red ne strinja s tem nasvetom, kajti po njem more biti le 9 odbornikov. Izdelati bi se moral nov opravilni red ter sprejeti novo določilo glede števila odbornikov. Vslcd tega predlagatelj svoj nasvet umaknc. Prvoniestnik poteni pozove zborovalce, da. zapišojo na listke 9 odbornikov. Glasovi so se cepili tako, da je bilo trcba ožje volitve, ker so dobili absolutno večino glasov, t. j. 21 od 41. pri prvi volitvi samo gg. dr. Romih 35, prof. Levec 32, Žiuner 30, Gabršek 29, Papler 21, Šetina 21. Gg. Bezlaj, Ribnikar in Letnar so bili izvoljeni pri ožji volitvi ter je dobil prvi 29, drugi 28 in tretji pa 21 glasov. Po končani volitvi izročili so ninogi di'k'gatje sainostalne svoje predloge g. prvoniestniku, da jih predloži odboru in potern je sklenil g. prvomestnik prvo glavno zborovanje, določivši na 3. uro popoludne odborovo sejo in drugo glavno zborovanje pa na drugi dan (2. kimovca) ob 9. uri dopoludne. IV. V deželnem muzeju. Ob sklopu prvega glavnega zborovanja naznani g. prvomestnik, da so gg. delegatje, ki so popoludne prosti in drugi gg. učitelji povabljeni ob 3. uri popoludne ogledati si zbirke v deželnem muzeji. 18* Uciteljstvo je radostno pozdravilo to vabilo in se mu z veseljem odzvalo, terabolj, ker jih je bilo mnogo vmes, kojim zaradi prevelike oddaljenesti od deželne stolice do sedaj še nikdar ni bila prilika dana, ogledati si tc zanimive zbirke v novem muzeji. Takoj ob določeni uri pričeli smo se zbirati v krasnem deželnem poslopji in g. Schulz razkladal nam je iz prijaznosti prav zanimivo vse razstav- ljene predmete in oddelke. Bodi mu ua tom mestu v inioni ueiteljstva izražena najtoplejša zahvala na njegovi prijaznosti! Tudi pohod deželnega niuzeja ,,Rudol- finuma" ostal' nani bodo v spominu in vsakdo bode vedel mnogo povedati doina o starinskih zanimivostih itd.*) (Dalje pr.)  *) Da bode naše poročilo liolj popolno, prosimo gg. rcferente, da nam prav ob kratkem (na dopisnici) naznanijo vzroke, s katerimi sj svoje predloge utemeljevali. Ured.