DEŽURNI 316-690
Življenje in delo mladinskih aktivov v naši občini je postalo izredno razgibano. Akcija za akcijo gre mimo nas in vse teža-ve, ki jih imamo bodisi pri orga-niziranju, bodisi pri sodelovanju v akcijah, bolj ali manj uspešno rešujemo. Sklenili smo, da v tem našem kotičku pričnpmo z novo rubriko, ki bo prav gotovo pri-tegnila vašo pozornost. V besedi in sliki bomo namreč pričeli predstavljati mladinske aktive naše občine in upamo, da bomo uspeli zajeti resnično čimveč mladinskih aktivov. Seveda pa želiir.o pri tem vašega sodelova-nja. Pišite nam o delu svojega aktiva, pišite nam o organizira-nosti, o akcijah, ki jih priprav-ljate, o vlogi in pomenu mladin-ske organizacije, skratka pišite nam o vscm, kar je v tesni po-vezanosti z vašimi hotenji.
Za začetek smo izbrali mla-dinski aktiv gimnazije Moste. Pa ne zato, ker je delo aktiva naj-bolj organizirano, temveč prej zato, ker je gimnazija Moste naj-bližja OK ZMS. Našemu sodelav-cu (se pravi meni) pa sc v tem presnetem mesecu ljubezni ni ljubUo hoditi prav daleč. Ven-darle, led je prebit, krizo bo pre-živel in spet bo pričel z delom.
Pogovarjal se je torej naš so-delavec z nekaterimi dijaki mo-ščanske gimnazije in iz tega po-govora je nastal prispevek, ki ga objavljamo.
V pogovoru so sodelovali: , Srečo Kirn, predsednik šolske dijaške skupnosti; Meta Volk, predsednica mladinskega aktiva ter člani mladinskega komiteja Iztok Sorli, Tone Gorše, Roman Lupinc, Mirjam Hočevar, Vlasta Krošelj, Daniel Rojšek in Neven-k? Radojevič.
,,Ko smo imeli mladinsko konferenco, smo si zastavili zelo dober program, ki pa ni bil samo program šolskc dijaške skup-nosti, ampak tudi program mla-dinskega aktiva," je povedal Sre-čo.
,,Dokončno smo sprejeli tudi statut ŠDS, temelj na katerem bi gradili samoupravljanje na šolj. Veliko nam pomeni tudi to, da jc mladinska organizacija na šoli pričcla z resnejšim delom in da so tudi mladinski funkcionarji v šoli postali resnejši in zrelejši."
Hoteli smo izdati tudi mla-dinski časopis, vendar jc ostalo samo pri hotenju, ker časopis ni iz.šel. Da, pri formiranju uredni-škega odbora smo storili veliko napako, saj smo vanj postavili samo dijake četrtih letnikov."
KIRN: ,,Jezi me, da je mla-dinski aktiv zaspal prav pri po-vozavj z drugimi mladinskimi aktivi, saj smo si v programu za-stavili nalogo, da bi imeli čimveč stikov. Nameravali smo tesno so-delovati z vojnim internatom, saj je na naši šoli veliko gojencev tega internata."
LUPINC: ,,Tpžko je pri nas, kajti dijaki so obrcmcnjcni z učcnjem, imajo pa tudi svoje in-tercse. Dijaki pojmujejo samo-upravljanje samo kot svojo ko-rist, kot svoje pravice, nc pa tudi kot dolžnost. Ni nobene "amo-iniciative. Večina dijakov ne misli na jutri, vsako delo potcka po liniji najmanjšega odpora."
VOLK: ,,Se vedno je slab učni uspeh izredno pereč pro-blem na šoli. Sklicali smo vse sla-be dijake in se pogovorili z nji-mi, pa tudi z najslabšimi razredi smo se pogovorili. Vendar si di-jaki niso upali ali pa niso hoteli s problemi na dan. Tudi na kon-ferenci nam to ni uspelo. Uspeh se je sedaj kljub temu nekoli po-pravil."
KIRN: ,,Če naj se dotaknem idejnosti pouka, te bo verjetno presenetilo, da je vsaj zame naj-bolj idejno organiziran pri mate-matiki, fiziki in filozofiji. Pri matematiki in fiziki imamo seminaije, kjer se kaže dijaška samoiniciativa. Pri fiziki imamo celo dijaško ocenjevanje. Pri filo-zofiji se tudi ustavimo ob vsa-kem odprtem vprašanju in se nc ustrašimo težav. Razčistimo vsak problem. Posebna zahvala gre lovarišem profesorjem Mede-novi, Skulju in Golji."
ŠORLI: ,,Res imam občutek, da profesor Skulj veliko vlaga v svoja predavanja in je prava avto-riteta. Res pa je, da velikokrat kontaktiramo s profesorji na ne-prav način. Dosti več se da do-seči s pogovorom kot s pobalin-stvom."
K.KN: ; Krožki so zelo dobro organizirani. Veliko je dijakov, ki ne delajo nikjer, so pa tudi taki, ki delajo v več krožkih hkrati in še v mladinskem akti-vu. Sedaj se trudimo, da bi dali več poudaika prvim letnikom."
ŠORLI: ,,Fizikalni krožek, ki deluje v okviru praktičnih znanj, bo letos poslal na tekmovanje v Celju 12 tekmovalcev, šolsko športno društvo dela bolje s pri-hodom novega profesorja telesne vzgoje, dobro pa delajo tudi dra-matski, literarni in geografski krožek in klub OZN."
KIRN: ,,Rad bi povedal tudi nekaj, kai mi že dolgo leži na srcu. Naša gimnazija je večkrat zapostavljena. Nekateri, ki smo prišli z drugih gimnazij, vidimo, da ni pravzaprav mcd bežigraj-sko in moščansko gimnazijo no-bene razli-ke. Šola je neupravi-čeno na slabcm glasu. Ne vem, če še na kateri drugi gimnaziji direktor tako dobro pozna svojc dijake,- kot jih pozna naš. Tu imaš resnično občutek, da nisi števtlka, ampak človek z vsemi pravicami in dolžnostmi. Tudi dijaki med seboj ne dclajo no-benih razlik. Še vedno namreč prevladuje avtoriteta strahu. Na bežigrajski ali kaki drugi gim-naziji imajo profesorja, ki zelo veliko dijakov vrže. Ker pri nas takega, profesorja nimamo, smo torei na slabem glasu."
ŠORLI: ,,To je res. Jaz sem tu na moščanski gimnaziji odličen, hčerka mojc sosede pa jc dobta ali pravdobra na bežigrajski. Vendar jaz tam še dober ne bi bil. V zadnjem času pa tudi ne prihaja več toliko gimnazijcev z drugih gimnazij v našo, tcmveč precej odhajajo. Mnogi si še ved-no niso na jasnem, da gimnazija usposablja človeka za nadaljnji študij. Za to je treba tudi de-lati."       t
KIRN: ,,Tudi 00 ZK deluje sedaj dosti bolje. V osnovni organizaciji je sedaj precej mla-
dih, veliko pa jih nameravamo sprejeti na novo."
VOLK: ,,Delo mladinskega aktiva je po kriterijih uspcšno -neuspešno - precej usppšno. Vendar pa je sedaj doba mrtvila, saj se bliža konec šolskega leta. Mladinski aktiv je še vedno omejen na oz^k krog ljudi. Ob-čutek imam, i • dijaki še vedno ne jemljejo mi linske organiza-cije kot svojo.
Politična šola ludi ni uspela popolnoma, predvsem zaradi ne-odgovornosti tistega, ki je s stra-ni občinske konference ZM pre-vzel odgovomost zanjo. Veliko bolje so uspela prcdavanja, ki smo jih organizirali sami s po-močjo delavske univerze. Po tej kratki dobi mrtvila bomo še bolj vneto zagrabili in prepričani smo, da bo mladinska organiza-cija kmalu postala skrb vseh dija-kov in ne samo ozkega kroga."
Pogovor sem zapisal približno tako kot je potekal, brez olep--šavanj in sprerninjanj. Opravi-čujem se, če sem kako stvar iz-pustil, vendar zaradi pomanjka-nja prostora resnično nisem mogel zapisati vsega. Upam pa, da se bodo besede predsednika mladinskega aktiva gimnazije Moste uresničile. Ne samo na gimnaziji, ampak tudi drugod, saj mladinska organizacija ni in ne sme biti stvaf posameznikov.
Mladinski aktiv podjetja SAP je na svoji prvi seji razpravljal o delavskih domovih v Crikvenici in Opatiji, ki so bili zgrajeni iz srcdstev devetih podjetij občine Moste-Polje in so bili dani v upravljanje počitniški skupnosti Moste-Polje. Zgrajeni so bili zato, da bi bil delavcem dosegljiv poceni dopust. Iz nepojas-¦njenih vzrokov pa je bilo usta-novljeno podjetje Jadran turist, ki sedaj upravlja s temi domovi.
Sprejet je bil sklep, da družbe-nopolitične organizacije podjetja SAP zavzemajo svoje stalLšee in zahtevajo prck občine Moste-Polje, da bodo domovi vrn}eni delavcem. Posebne sklepe naj bi sprejeli tudi mladinski aktivi ostalih prizadetih podjetij.
Se ena novica podjetja SAP Novo predsedstvo je pripra-vilo zelo pester program dela, ki ga misli lctos v celoti uresničiti. Že na prvi redni scji predsedstva aktiva ZMS SAP jc predsednik aktiva Borut Pečnik predlagal komisije, ki bodo delale v okviru mladinskega aktiva. Vse komisije sovpradajo s komisijami na OK ZMS Moste-Polje.
Prireditev pod naslovom Dan mladih občanov že potckajo in odigrane so bile že vse športni; tekme. Upamo, da bo tudi kul-turni spored uspel vsaj tako, kot so uspela športna tekmovanja, saj se je le-teh udeležilo skoraj dvakiat toliko ljudi kot lani.
Komisije pri OK ZMS kljub poletnemu mrtvilu dclujejo s polno paro. Pripravljajo obširne progamc za obdobjc po počit-nicah, pa tudi med počitnicami samimi bo dela več kot dovolj.