D o p i s i. Sv. Trojica v Slov. gor. (P o š t n e r a z m e r e.) Velikokrat se nahaja v vaSem velecenjenem listu marsikatera gorka, a resnična o naših posilinemcih. Ali jedne važne stvari še se dosedaj nihče ni dotaknil in to menda zategadelj ne, ker se tiče <generala» teh posilinemcev. Gotovo pač marsikoga neljubo v oči zbode, ko vidi pomikati se poštni toz od tukaj k Sv. Lenartu in od tam nazaj z jedino n e m š k i m napisom. Ali ni to dovolj izzivajoče in poniževalno za naše ljudstvo, katero je v celi poštni okolici edino slovensko? Zares hvaležni bi bili, ako bi se tega kateri naših zastopnikov na merodajnem mestu spomnil. Kar se nadalje tiče teh krasnih razmer, mora biti človek zares hvaležen, ako se ob nedeljah z vso silo prerije skozi gnječo «Snopsarjev», katerim se to hudičevo olje toči v veži pred poštno pisarno. — Za olepSavo pisarne pa bi gospod poštar lahko dobil vsaj žlahtnejše cvetke, kakor je oni, zmiraj postavljeni plevel, ki se mu modriž pravi. — Ali g. Golob si menda misli, da je še naš kmet zmeraj tako nerazsoden, da se ne bi spodtikal nad njegovim dejanjem. Pa »vsakSna sila do vremena* in tako se bode tudi naSe ljudstvo toliko spametovalo, da bode razsojevalo, kje so njegovi prijatelji, kje njegovi sovražniki. Okoličan. Iz Rogatca. (RogaSki Nemci) so si o priliki slovenske slavnosti brzojavno izprosili — čujte — orožnisko asistenco. Oho! Mi vstajamo, in vas je strah?! Se menda bojijo za svojo nemškutarijo, ka-li? No, ta pa mora biti že na trdnih nogah, če se je bati, da jo spravi že ena sama in sicer prva slovenska slavnost v krtovo deželo! Nam tudi prav! Ali ste se menda zbali, da smo vas prisli tepst in klat? O to si že odločno prepovemo, da bi vi nas tako sodili! — Sicer smo pa Slovenci mirni ljudje, samo ne izzivajte nas! Kdor pa sev6 iSCe, ta bi že tudi lahko našel. Ne bojte se, bomo vam pripravili Se večkrat tak nepotreben strah. Živeli junaki! — O priliki Ciril-Metodove slavnosti v Rogatcu je bil naprošen gostilničar gosp. Holzinger za stole in mize. Pa čudno! Rekel je baje, da namreč za »vindiSarje* nima miz in stolov. Ej, pojte no, g. Holzinger, ali jih res nimate??! O ko bi vi vedli, kako smo se dobro imeli brez vaSih miz in stolov! Gotovo bi nam jih bili posodili! Torej hvala lepa za uslugo!