VELIKI ŠTIRJE
Nikakor ni mogoSe reči zaradi"nekaj lenih"besedi,da se je snreme nila sovjetska zunanja politika. Spremenil"se pa je način njihovega govorjenja in obnašanja. Čeprav za=enkrat praktično niso"z vsemi navi dežnimi popuščanji - v avstrijski mirovni nogodbi, v razpravi o razo= ^ofcitvi,. na obisku v Beogradu in v povabilu kanclerju dr.Adenauerju -izgubili ničesar svojega, je vendar že to malo"novzročilo v svetu u = £anje, da bo"morda le mogoče doseči mir v Evropi. Stvar ugibanja j e, ‘ oe je strah pred atomsko vojno pripravil Sovjete k pameti; gotovo pa je, da bi z njo tako' oni kot svobodni narodi samo - izgubili. Pri ta= kem apokaliptičnem spopadu nač ni zmagovalcev.
To je poglavitni vzrok, da mora Zarad iskati mirne re'šitve zarle ienih mednarodnih vnrašanj in se zanašati ha vojno le kot poslednje. . sredstvo lastne obrambe. Kajti vojna sama no sebi itak"ničesar ne re= ši. Toda sredstva za mirno reševanje ne določa samo-Zapad. Tudi sovraž hik narekuje taktiko!
Priča smo, kako se svetovna javnost obrača pro<$ od vojne" in zahte mirno reševanje spornih vprašanj."Toda to obče mirovno rnzpolože = ^je ni vplivalo samo na Zanad amrak po vsej verjetnosti tudi na Rusi= jo in Kitajsko; čisto možno je, da je bandunški duh afho-azijskih mi= Lijonov mnogo doprinesel k mednarodnemu olajšanju. Končno se bo v na= slednjih desetletjih razvijala bitka prav za te lačne milijone in ce= Lo totalitarni režimi ne morejo mimo razpoloženja svobodnih narodov.
Odpor db vojne in nuja, da je potem pač na miren način treba re= šiti vprašanje sožitja, - je privedlo do tega, da se bodo veliki štir je sestali v Švici v drugi polovici julija. Vendar pa od takega se = Stanka ne smemo pričakovati čudežev; možno, verjetno je, da bo ta s"e= atanek samo uvod ali pričetek dolgotrajnega večletnega urejevanja stot Nih vprašanj, če bo seveda volja za to na obeh straneh. Prezident Ei= senhower je govoril o naporih za tako sporazumevanje, ki bodo lahko ■frajali" oelo generacijo.
Zapad se nahaja v toliko bolj nerodnem položaju, ker ne more ve= J-iko popuščati. On si namreč ni prigrabil celih dežela in podjarmil Mnogih evropskih narodov kot je to bil nrimer s Sovjeti. Logičen za = ključek bi torej bil: če naj kdo nonušti, notem mora to biti Moskva.
Vendar logika ne koraka vedno a politiko, tem manj Če imaš oprav ka s prevezanimi ljudmi.
Gotovo je končni cilj Zanada, da bi svet bil svoboden in da bi 2ivel v miru. Toda vprašanje je, kako priti do tega 'cilja. Ker smo izključili nasilno obliko reševanja, preostane torej s.amo razgovor , diplomacija.Kaj pa drugega?
Po mnogih znakih in izjavah pa tudi samih osebah sodeč lahko upa. too, da se ne bo več nonbvila naivnost Teherana in Jalte."Kljub temu amo pa lahko deležni neprijetnih presenečenj, ako bomo upali preveč.
smemo pozabiti, da niti veliki trije še ne vedo, kaj dejansko četr Ü sploh hoče in v kolikšni meri je voljan reševati spo®na vprašanja. Lore j je že bd same Moskve skoro vse odvisno, o čem bodo" sploh go.vo = Hli. Zakaj pa potem sploh gredo razgovarjat, bo kdo pripomnil. Kaj Ta naj sicer narede? Brusijo nože za snlošno klanje? Prej je treba po skusiti vse.

Kakor je desetero problemov, tako je stotero rešitev. Ena je lah ko bolj ugodna, druga manj. Sovjeti lahko ponudijo razpust Kominforme - kot so to storili med jvojno s Kominterno razpust je lahko samo navidezen in Zapad mora to pričakovati. Rokosovski bo še vedno šef poljske oborožene sile ih-ruski inštruktorji bodo še vedno v Budimpešti, Pragi in Sofiji. Toda kako bo Zapad dosegel, da bo prenehala med narodna zarota Moskve; še ima pripravljeno formulo za tako rešitev, kaj ponuja Moskvi kot svojo koncesijo? Podobno bo, če Moskva'ponudi razpust varšavske zveze. Naj zato preneha Atlantska? Dalje si Sovjeti prizadevajo, da bi ustvarili med obema blokoma nevtralni pas.Toda v njem naj bi bile predvsem države,ki že tako in tako pripadajo syobod= nemu svetu: če odštejemo Jugoslavijo, ostanejo 'še vedno Einska^Šved = ska, zap.Nemčija, Avstrija, pa Indija, Birma,Japonska. Kaj je priprav Ijena dati Moskva za"tak nevtralni pas od svojega? - Verjetno se bo= do razgovppi^tikali predvsem bodočnosti Nemčije, ki je osrednja točka bodoče Evrope. Toda to pot se nemško vprašanje ne bo reševalo brez Nemcev. Kaj pravijo oni? Kaj bi dala Moskva za to, da bi 50 milijonov zan.Nemcev uživalo mednarodno garantirano nevtralnost? Samo 18 milijo nov vzhodnih Nemcev,ki so ji že itak. v breme, je gotovo premalo. V" tej zvezi se postavlja vprašanje satelitskih držav. Ali bo Moskva"pri pravijena_,sploh razpravljati o tem? Öujemo,da ne. Toda Moskva je pri= pravijena razpravljati ö splošni*evropski varnosti; tudi dr.Adenauer nima nič proti taki razpravi in proti garantirani varnosti. Toda kako priti do tega cilja? Brez satelitov?
vIz Moskve so zavpili, da so satelitske države suverene in da ni mogoče govoriti o njihovi bodoči usodi. Takim nripovedkam o suvereno= sti Zanad vsekakor ne sme nasesti. Toda kako jih rešiti sovjetskega ; škornja? Moskva se/lahko odloči iz čistega namena varanja, da bo dala satelitom - prav v smislu beograjske deklaracije - nekaj več svobode in samostojnosti,kot pa so jo uživali doslej* Kako bo reagiral Zapad? Se bo sprijaznil z nekim T,neodvisnim komunizmom71 teh držav? Nevarnost je velika. Jugoslovanski primer je zapeljiv, Čeprav je v osnovi druga cen od satelitskega,če do njega pride.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da bodo veliki*trije v razpravi s Četrtim zmogli samo to, kar je možno.“ To je tudi politika: kombina= cija možnega. Zanad v tem noglpdu nima,-prostih rok» Toda od njegove spretnosti, modrosti in'previdnostije odvisno,koliko koncesij bo iz= vlekel iz Sovjetov, da pa pri tem ne bo žrtvoval niti miru niti ne ) svobode. Končno je morda usoda vsega svobodnega, sveta na tehtnici.
Poseben primer	_	r	.
Dvomimo, da bi Jugoslavija pri teh razpravah,igrala kakšno.važno vlogo. Beograjski sestanek ima. sicer lahko nejce posledice, kar zadeva satelite namreč, toda prevelikega pomena Titovi vlogi ne.gfe pripisovati. A eno se zdi pri vsej stvari jasno: S Titom ne bo'nihče pometal tako,kot so pometali z vladami pred vojno. Sam bo.odločal*o sebi. Kaj ti Jugoslavija ima svojo politiko, kakor nam je že neprijetna, in ni leprivesek enega ali drugega bloka. Potem je zanjo precej vseeno kako se bodo stvari razvijale na četvernem sestanku in kasneje. Da komunizma s takim sestankom ne bo kohec,( tega se gotovo nihče ne boji. Samo na dolgo, dolgo dobo utegnejo posledice teh četvornih razgovorov posredno vplivati tudi na Jugoslavijo. Toda o njej na sestanku sklepa li brez nje ne bodol , c
Tako smo spet pri-starem zaključku; na katerega smo že tolikokrat opozorili.• Namreč da je Jugoslavija primer zase in da Tita ne moremo tlačiti v isti koš s satelitskimi komunisti.
Toda to še mnogim vedno ne gre v glavo. Rajši se z njo zaletavajo v zid. Zato emigracija, ni naredila niti koraka naprej po““letu 1948. Obnavljajo stranke, sestavljajo odbore, pišejo programe, pri vsem tem pa pozabljajo, kaj se dogaja v njihovi domovini.
MLINI NA VETER
Don Kihot se je v svojem norčevskem junaštvu "boril z mlini na ve
ter,	ker“je mislil, da so grozoviti velikani. Tako pripoveduje Cervan
tes,	V aprilski SLOVENIJI pa beremo, kako se "Sm.R." bori s klerika = lizmom in se zaletava v KLIC TRIGLAVA, ceš“da je edini slovenski neko munistični časonis, "ki je prinesel veš napadov na slovensko duhovšŠi no". Pisec preje v dolgem članku razlaga, kako klerikalizem kot tak v "vseh kulturnih državah" več ne obstoja, kako duhovščina tudi v kršča nskih strankah nima premoči in da zlasti komunisti označujejo s kleri kalci vse, ki se bore za katoliška moralna načela.
Pisec nadalje ugotavlja, da duhovnik ne sme biti brezbrižen do glavnih političnih idealov in da ima, kot vsakdo, svoje državljanske pravice, toda pri tem ne sme izrabljati svojega duhovniškega ugleda . Pri Slovencih spada klerikalizem že v zgodovino, kajti katoliški la = Ioni izobraženci so prevzeli politično delo, pravi pisec; komunisti : pa mečejo v isti koš Cerkev, vero in klerikalizem. Nato se “pisec ob = regne ob KLIC TRIGLAVA, kjer da se "med drugimi krivičnimi napadi" nahaja tudi”eden v KT 148. Iz njega navaja dve trditvi - da je bila-večina SLS poslancev duhovnikov in da se še danes večina slovenske duhovščine v zamejstvu peča s nolitiko - in dokazuje, da sta neresnic ni.
Tako je z uspehom dokončal svoj boj z“mlini na veter. Kajti ko pogledamo grešno številko KLICA, z' rahlim presenečenjem ugotovimo, da sta navedbi točni; a”izvlečeni”iz pisma uredniku s podpisom XYZ. Ta finalni abecedni podpis se ni nrvič no javil v KLICU; njegov lastnik -je nekajkrat izražal zelo samosvoja mnenja in je prišel navskriž tu= di ž uvodniškim mnenjem časorisa.”A mnogokrat smo že poudarili,da za podpisane članke, predvsenTpa za pisma uredniku, nikakor ni nujno, da bi bila našega mnenja. Nasnrotno! Pisma služijo prav zato,da izražhjo poljubna, kritična, nasprotna mnenja brez cenzure in brez ozira na • to, kakšno je mnenje uredništva. Öetudi se z njimi ne strinjamo,“smo jih veseli, ker pomenijo, da se ljudje zanimajo za vprašanja. Öeprav smo drugačnega mnenja, se nam zdi koristno, da se sliši tudi druga plat zvona. Kako naj bi sicer ljudje izpuščali paro? Kako naj bi iz= menjavali mnenja? Kako bi mogli zagovarjati svobodo in demokracijo,Če tega ne”bi dopuščali?
Lepo bi bilo, ako bi to Slovencem na splošno, vključno "Sm.R.", šlo v glavo. Mnogi, ki berejo zapadne časopise, se zavedajo,da le v zaostalih totalitarnih državah trobijo časopisi v en rog od naslova do zadnjega oglasa. Ker smo svoboden časopis, smatramo za svojo dolž= nost, da damo tudi nasprotnim mnenjem prostora. Pričakujemo,da bralci to odobravajo In dobro ločijo med našim in drugim mnenjem. Upamo, da bo ta razlika prodrla tudi v tiste dežele, kamor še ni in kjer g. So. R. še ne loči med uvodnikom in pismom uredniku.
Tistim na ljubo, ki jim razlika še ni docela jasna, zapišemo, da je tudi po našem mnenju klerikalizem predvojne dobe minil, ket ga je čas odnesel. A kadar razpravljamo našo preteklost, ne moremo prezreti nekaterih dejstev, ki so nanjo odločilno vnlivala. Poleg tega vneto svarimo, kadarkoli se nam zdi, da se pojavljajo zastareli nazori ter od srca zagovarjamo načelo, da naj se duhovniki posvečajo tistemu, za kar so bili posvečeni. Le tako bodo služili ugledu Cerkve, le tako bo njen uspeh v slavo in čast božjo čim večji v sedanjih časih.. Dovolj je laikov, da se pečajo s svetnimi zadevami. V te& še z“g.Sn.R.striröa mo in če ljubi resnico, se bo morda potrudil, da popravi rahlo krivico, ko nam jo je storil.
Dodajmo'8e staro resnico, da mota vsakdo, ki se ukvarja s politi
ko, biti pripravljen na kritiko in opozicijo. Öe”torej duhovnik, kot vsak drug državljan, izkorišča svoje talente na političnem polju, po = tem se ne more sklicevati na svoje duhovništvo,kadar naleti na na =
sprotnike. Kritika v tem nrimeru nima nobene zveze s klerikalizmom a= li liberalizmom. Nekajkrat smo kritizirali politične poteze duhovni = kov. Z najboljšim namenom bomo tako 'delali tudi v bodoče, če bo po = trebno.
"NAŠ LOBT" V LONDONU
Niti leto dni ni minulo, ko je bila sprožena misel o slovenskem Domu v Londonu, pa'ga že imamo. Odbor za "Naš dom" je po nekaj posku= sih le uspel in kupil v jugozapadnem delu Londona večjo stanovanjsko hišo z desetimi sobami. Poslopje j c bilo ocenjeno na 2400 funtov, od česar je gradbena družba v obliki posojila krila 1500 funtov. Znesek je treba odplačati v 16 letih po 11 funtov in pol na mesee. Odbor ra= čuna, da bo to mogoče kriti z najemninami za stanovanja, prenočninami in prehrano, ki bo na razpolago obiskovalcem odnosno stanovalcem "Na= Šega doma". A kljub- temu bodo še vedno potrebni darovi, na katere od= bor tudi v bodoče računa in jih hvaležno snrejema.
Prvi korak k ureditvi slovenskega kulturnega središča v Londonu in sploh V Veliki Britaniji je bil tako storjen. Toda to je le zače = tek. Župnik č.g.Kunstelj je mnenja,"da potrebujemo Slovenci poleg Do ma tudi slovensko cerkev ali vsak kanelo. Kdaj bo mogoče uresničiti to idealno zamisel pa seveda zavist od radodarnosti angleških Sloven= cev in pa seveda od tega, kako bo potekalo odplačevanje posojila.
Ker število Slovencev v Londonu pa tudi v vsej Angliji ni tako veliko, da bi lahko pričakovali, da bo "Naš dom" vedno zaseden,- kar bi bila brez dvoma blagajnikova vroča želja, - bi morda kazalo povabi ti tudi Hrvate in Srbe, da posečajo in unorabljajo slovenski Dom. Öe bo na razpolago dobra domača hrana ob zmernih cenah, se bo marsikdo rajši zapeljal s Podzemno tja proti Ovalu kot pa se nastanil kje v središču mesta. Ker smo Slovenci pri južnih bratih poznani kot resni in Čisti ljudje, utegne Dom privabiti vedno koga, S primernimi oglasi v njihovem tisku lahko_dosežemo to, kar bo morda težje, če se omejimo izključno na Slovence.
V vsakem pogledu pa gre priznanje Odboru, ki se je lotil težkega in odgovornega posla.	-----------------------------------
KLIC TRIGLAVA 57,Totland Road LEICESTER
Izhaja l.in 3*‘nonedeljek v mesecu.
NA PREPIHU
V sami Jugoslaviji utegnejo bi= ti posledice sovjetskega“obiska za pletene.Ne mislim,da bi“prišlo do
______________________________ naglih,nepričakovanih sprememb ali
da^se bo življenje zasukalo no sov jetskem vzorcu.Toda vplivu sovjetske prijaznosti komunista se ne bo mogoče izogniti.Prva reakcija je pač občutek triumfa.Vse težave so bi le sladko poplačane z občutkom,da so imeli prav.Toda domače jugčslovan ske napake,zaletelosti in lumparije se bodo nadaljevale,ker so rod to talitarnim režimom neizbežne.Prav lahko se bodo posamezni komunisti spraševali,če ne bi bil sovjetski režim bolj uspešen.Ne bo jih sicer težko spomniti na barbarstva ruskih vojakov ob koncu vojne,a vendar.se utegne marsikomu kolcniti no vse temeljitejši oblasti,ki jo komunisti uživäjo v SSSR• .
Spomnimo se,kako so na Jugoslavijo na snlošno in celo na komuniste vplivale zveze z Zapadom. Kot se titovci niso mogli zavarovati pred nalezijivostjo svobode od Zahoda, tako se bodo težko otresli vzgleda totalitarnih navad na vzhodu. Prvi, zapadni stiki so in^bodo še 'škodo vali režimu, a koristili ljudem doma. Drugi stiki bodo""podobno škodo= vali režimu, a Še bolj škodovali ljudem, ker utegnejo poostriti komu= nistiČni pritisk. Sponad med obema strujama zato ni izključen. Titu utegne povzročati precej skrbi. On se namreč" ne more več-objemati z ruskim medvedom,čeprav nima več Stalinovo kapico na glavi.Tudi se ti= tor^ki sistem že precej razlikuje od sovjetskega,kakor je življenje v Jugoslaviji neka vmesna stonnja med zapadnim in sovjetskimi Same raz= like v razvoju zagotavljajo Titu neodvisnost.ETogoča je le popolna nod reditev - in v tem -orimeru bi Tito pač lahko plačal z lastno glavo. ^
MED VZHODOM IN ZAPADOM
(Od stalnih sodelavcev)
II. KAKO JE MISLIL NAROD?
_ Treha je na začetku ■poudariti, da je zelo tvegano pisati“o tem ,
je mislil in kaj misli naš narod o jugoslovanski zunanji politiki odnosno o politiki za^adnih velesil do Jugoslavije. Odprtih virov za Jgotavljanje tega enostavno ni. Organizirana opozicija ne obstoja,za= to tudi ni na razpolago zadeVhih političnih aktov; enako ni ilegalne= ga tiska. Edini vir so torej posamezniki,~s katerimi je v omejeni me= *■1 mogoče priti v stik in jih povprašati po mnenju. Tako izražena mne aja pa so različna. Vzrok temu ne leži samo v psihološkem razpolože = nDu ljudstva do režima ampak tudi v hudi zunanjepolitični ignoranci; ^arod namreč zaradi enostranskega režimskega tiska ali pa zaradi ome= Jene dostopnosti zanadnega časopisja ne more gledati na ves problem stvarne j še. V zadnjem času je sicer čutiti v tem oziru malo spremembe* Ker ljudje več potujejo po svetu, pa tudi anglosaški časopisi posta = Jajo razumljivejši Jugoslovanom, kar je končno tudi vprašanje obvla = «anja jezika. Seveda pa ni mogoče misliti, da bi ta sprememba našla ,ot v množice. Čutiti jo je mogoče samo pri posameznih intelektualci, ki se zanimajo za mednarodna vprašanja in ki jim bodisi posel bodisi 2nanje tujih jezikov omogoča, da stvarnejše ocenjujejo oziroma upošte va^jo mednarodne činitelje.
Odnos Zapada do Jugoslavije so ljudje gledali doslej predvsem v ameriški pomoči, vojaški in gospodarski. To pa so ljudje razumeli raz leno. Z ozirom na to bi bilo mogoče nekomuniste razdeliti nekako v~ ri vrste; a je treba poudariti, da to niso nobene organizirane skupi ne, am^ak samo skupek ljudi nekako podobnega gledanja.
Skrajna opozicija, če jo na kratko imenujemo tako, je obsojala jsako pomoč. Njeni glasniki so bili mnenja, da je treba Tita vreči za. yaako ceno in to čimrreje, čeprav z vojaško intervencijo. Daši pozna= Jo strahote vojne, so si jo želeli, jo komaj čakajo. Hudo jih je rrl= zadelo nedavno mednarodno olajšanje. Se prej pa so bili najbolj udar= Jeni, ko je Amerika pričela dajati dolarje. "Naj se režinTpaca v svo= JI lastni omaki, Četudi se nam pri tem godi slabo.Nobene pomoči!" Ta pupa gre tako daleč, da se veseli vsake slabe letine in vsake elemen mirne nezgode. Veselili so se oktoberske izjave v letu 1953. 'glede ^ata in vojaške napetosti z Italijo; upali so v oboroženi spopad.Za ^ovoljni so bili nad vsakim mednarodnim političnim porazom ali pret = ?Jo Jugoslaviji; obrnili so jo samo proti Titu in niso upoštevali, da jma v skrajni posledici lahko država kot taka in z njo narodi škodo.
ipa.k bi bilo misliti, da spadajo v to grupo kakšni "reakcionarni kle J-lkalci" ali bivši industrijalci, trgovci in bogati kmetje, ki nimajo eö svojega premoženja. V njihovih vrstah je mnogo zlasti starejše in ^eligence, pa tudi preprostih ljudi, ki so kakorkoli že prizadeti:go= JPodnrsko, socialno, politično in drugače. Med njimi so ljudje, ki so DHi pred vojno poznani kot zelo strpni in zmerni.
V drugo neorganizirano skuuino bi mogli vključiti one ljudi, ki 0 računali, da^je bila ameriška nomoč vezana na neke tajne pogoje in bo s to pomočjo nekoč, čeprav počasi, prišlo do'spremembe režima. J-o so torej tisti fili", ki jih je bilo toliko pred in-ned vojno, jih doslej vsa dogajanja še niso izpametovala. Čutiti pa je, da so poživljali hudo razočaranje, izgubljajo peršoektivo in se čutijo pre= ;orane. Kljub temu velikosti te skupine ni podcenjevati. Ne' smemo po= zabiti, da smo bili zapadno orientirani in da čustvenih vezi za zapad svet ni mogoče pretrgati na hitro.
Tretje opozicionalno krilo misli, da je bila tako gospodarska ka kor tudi in predvsem vojaška pomoč Jugoslaviji neobhodno potrebna, da je ta ohranila.svojo neodvisnost od Sovjetske zveze. Značilnost te skupine je tudi v tem, da ne vidi vse slabo kar je "rdeče", čeprav ni dvoma o njeni demokratični, prozapadni usmerjenosti. Ker sodijo v to vrsto Ljudi predvsem mlajše generacije, ljudje v svojih tridesetih a= li štiridesetih letih, je precej verjetnosti, da imajo nanje vpliv tako pred^kot medvojni Činitelji pa'tudi povojni komunistični. To u = tegne biti tudi^rod, ki bo doživel preobrat in bo tako tedaj mogel od ločilno vplivati na oblikovanje bodoče države in njenega življenja.Ti ljudje so "šli na levo", a so ostali pri demokratični zamisli'živije= nja, kiso mnogokaj zavrgli iz predvojnega reda in marsikaj sprejeli iz sedanjega kot nujno, zdravo. Zato se ni čuditi, da v gotovih nrime rih in pogledih ne nanadajo režima.
Iz dežja pod kap
Ta skupina torej da nekaj na "neodvisnost" Jugoslavij e, čeprav so vraži režim. Prav zato se je v črnih letih 1948-49. znašla na isti čr ti s Titom. Tedaj je namreč kazalo,da lahko vsak trenutek pride do sovjetske zasedbe. Po njihovem mnenju bi to pomenilo mnogo večjo in hujšo sužnost kot^pa jo nudi Titov režim; morda bi to celo pomenilo preselitev in uničenje malega slovenskega naroda, ki meji na zapadni svet. Tako je morda šlo za biti ali ne biti in ker sprva ni bilo pro ti Sovjetom nič drugega otipljivega kot samo Tito in njegova vlada, ni bila nekakšna tiha podnora zato nič presenetljiva. Prav tedaj nam rec iz emigracije prihajale v domovino najtemnejše analize. Emigranti so napovedovali sovjetsko zasedbo, češ da od Zapada ni mogoče pričako vati nobene pomoči, ker ta ni voljan pomagati drža .1, če mora istočas no podpirati komunis■uiom režim* Y *fcnki sitmaciji ni d!ejensko razen Tita bilo nobene aktivne postavke pro ti .Sovjetom. Ros, ljudje so -raču nali na možnost umika v Italijo, vendar je bila to slaba tolažba,če naj bi zadaj ostali narod postal žrtev sovjetskega srpa. Na vso srečo do okupacije ni prišlo in drždva je .krizo preživela. In od tistega časa je v teh ljudeh ostalo neko spoštovanje do titovske odločnosti, kakor že niso mogli' odobravati njegovega totalitarizma. Ali bi kak meščanski režim iz predvojne Jugoslavije mogel vzdržati v najbolj kri ticnih letih tak strahoviti kominformistični pritisk kot ga je vzdržal Titov režim? To daje tej tretji skupini misliti. Zanjo je bilo jasno, da je bila praktično.možna samo ena alternativa Titu: kominformisti . Osvoboditev Jugoslavije bi bila mogoča .seveda z zapadno vojaško inter vencijo, ki bi mogla preprečiti tudi kominformovcem prihod na oblast. Toda kakor so stvari stalne in še. sto ji jo v syetu, na tako enostavno intervencijo ni bilo mogoče niti misliti.. .	~
'Tako.so ti treues kur inči, ki pa nimajo, nič . skupnega s pred ali medvojno enako imenovanimi, videli edino realno politiko v danih oko= liščinah, da je Zarad podpiral Jugoslavijo. Njihovo mnenje je, 'da iz= razitih političnih pogojev ni bilo mogoče stavljati, ker je po drugi' strani snubila tudi Moskva in ker je v Komunistični partiji še vedno močna struja starih partijcev, ki niso.povsem pozabili Moskve. Kaže, da je ta struja prevladala^tudi.ob Ljilasovem primeru in da je bil Ti to tisti, ki je barko obdržal v vodah izven črnega morja.
Nekomunistični zagovorniki te zaradne politike pomaganja računa= jo, da se bo samo s tako Pomočjo'mogel dvigniti življenjski standard. Ko bo ta visok, bo to nujno pripeljalo do popuščanja notrnnjepolitič= ne ostrine, dvig na kulturnem področju pa do preraščanja jugoslovan = ske uradne doktrine v pravcu nekakega socializma.
^Seveda pa je za to treba časa. In še:.jugoslovanskega razvoja ni mogoče jemati ločeno od svetovnega dogajanja.
(Prihodnjič:	TAKO JE GLEDAL ZAPAD)
TUJI TISK IN OBISK
Prisotnost kakih sto petdeset tujih dopisnikov v Beogradu, ko so se tam mudili sovjetski obiskovalci, zgovorno priča, da je šlo za do= godek svetovnega nomena. Öe pri“tem še upoštevamo, da so nekateri Ča= popisi poslali po več svojih dopisnikov-strokovnjakov in komentator“= 3ev, potem ni čuda, da se je o beograjskih in brionskih razgovorih pi salo veliko po vsem svetu. Na splošno komentarji niso bili neugodni ^ mogli bi reči, da je bil nekak splošen zaključek, da je Tito dobro odrezal. V naslednjem sta poročili naših dopisnikov o odmevu v ameriŠ kem in angleškem tisku:
Uvodniku NEW YORK TIMESA“se ne zdi verjetno, da bi Jugoslavija po sovjetskem obisku ponovno postala satelit. Beograjska izjava ne go ^ori o stikih med nartijami,temveč med državami. Sovjeti so res mnogo Odpustili z izjavo, da bo odstranjena vsaka oblika propagande,če se aPomnimo njihovih strunenih napadov na Tita. Tudi ni verjetno, da bi 8e Jugoslavija nevtralizirala. Nekaj točk V izjavi je pač popolnoma v 8taislu sovjetske pronagande" in mirovne kamnan j e in nedvomno bodo okre pile sume v Jugoslavijo. Napačno na bi bilo prezreti, da je to stara jugoslovanska politika ih da zanikujejo, da bi bila nevtralistiČna.Ju goslavija ni obvezana zapustiti Balkansko zvezo ali zmanjšati svojo vojaško pripravijenosto Prihodnji meseci bodo pokazali jugoslovanske ^&mene, ne smemo pa pozabiti,"da je Jugoslavija zmagala v bitki s Kran Ijem in da bo to imelo svoje posledice, opominja uvodnik,
V dopisu iz Washingtona pravi NEW YORK“TIMES,da se tam zdaj kesa jo, da niso Tita povabili v goste,ko se je ponujal. Po sovjetskem o = 8isku bodo nedvomno obzirnejši in opreznejši do njega.
Washingtonski komentator Roscoe Drummond je ugibal,zakaj So se spvjetski voditelji s Hruščevim na čelu šli prilizovat v Beograd. Po Njegovem predstavlja Tito slav in nevaren zgled"za Kremelj, saj; je u= 8pel s krivo vero, da za komunistične vlade in partije ni treba,da bi “ile podrejene Moskvi. Stalin je poskušal Titu zaviti vrat,a Hrušče’“
§& poskuša skriti v svojem objemu. Ni rečeno, da občuduješ Tita,če pri 8haš, da je povzročil Moskvi mnogo neprilik. Drummond misli,da jih lo tudi v bodoče. Nevarnost, da bi zapravil svojo svobodo,je majhna. Ibajmo, da bo prišel čas, ko bo tudi svojim ljudem naklonil svobodo.
NEW YORK HERALD TRIBUNE piše v uvodniku^da je jugoslovanško-sov= jetska izjava prinesla malo novega,kar se tiče jugoslovanske politike; ^orda manj, kot so Sovjeti nričakovali. Toda Kremelj je vendar pridobi s tem, da so začrtali nevtralizem. A Tito ne zaupa papirju, temveč se Nanaša na oboroženo nevtralnost. Izjava bo le propagandne vrednosti,po ^obno kot azijskih "pet principov",s katerimi rdeča Kitajska mami ^2ijce. Zagovarja lepo koeksistenco,toda če bi Zap 1 razpustil NATO, ker da je obsojanja vreden vojaški blok, bi bil Tito nedvomno zelo ne 8beč n. Njegova neodvisnost je le toliko časa mogoča,dokler obstoja ti Ginkovita protiutež sovjetskemu imneriju. To mora ostati temelj evrop sk:e politike*-Ko ae je Hruščev vozil po Jugoslaviji, so'.se za deželo ^enimali tudi tuji dopisniki:
EPank Kelley je iz Zagreba pisal v NEW YORK HERALD TRIBUNE,da so v Sloveniji in Hrvatski priredili sovjetskim gostom zelo 'mlačen spre= 3em. Ljudje,ki so stali ob cestah, so zelo malo vzklikali in še to le ^itu, ki ga ni bilo tam. "Öe bi skušali ugotoviti,na katero stran Pripadajo" Jugoslovani v Sloveniji in'Hrvatski v hladni vojni med Vzho ^orn in Zapadom, bi morda najbolje napravili, če bi šteli križe in ka= belice Materi Božji, okrašene s cvetjem, ob glavnih cestah, po kate = ■^ih ao se vozili Rusi v svojih avtomobilih."
Öe mimogrede omenimo še vplivni pariški LE MONDE: Ta misli,da je beograjski sestanek ustvaril tretjo pot če že ne tretjo silo, ki goto Vo povzroča glavobol na obeh straneh Železne zavese onim, ki vidijo avet le črn ali bel.
Ka.j pravi Fleet Street?
Londonski TIMES je Lil v uvodniku mnenja, da more imeti romanje v Beograd na dolgo doLo velikanske posledice ne samo-za Jugoslavijo ±1 Rusijo temveč tudi za vse satelistek države vzh.,Evrope. Kaže, da so Rusi vsaj v začetku podcenjevali zadovoljstvo, ki so si ga pridobili Jugoslovani, ko so okusili resnično neodvisnost.
Uredništvo MANCHESTER GUARDIANA je pisalo,da si Kremelj odslej nič več ne lasti nezmotljivosti.Dovoljena je več kot ena'možnost mne= nja.Kar največ velja verjetno pri vsem tem romanju,bo učinek v vzhod= ni Evropi. Kolikor je mogoče gledati položaj v-Jugoslaviji v bodoče, ta ne bo mnogo snremenjen. Tito je pregloboko pogledal v kozarček ne= odvisnosti,da bi se ji zdaj odpovedal. Tem manj, ker mu je prinesla tak uspeh. Morda bodo Titu zdaj dovolili večji-stik z-njegovimi komu= nističnimi sosedami.To bo gotovo imelo nanje vpliv. Öim bo zavesa raz maknjena, bodo Jugoslovani gotovo poskrbeli,da bo skozi prerezo nrišlo čim več svetlobe. Seveda imajo Jugoslovani še vedno mnogo predsodkov, toda bližji so realnosti kot pa sateliti. Minulih sedem let je Jugo= slovane mnogo naučilo o svetu.
Titov ugled v komunističnem svetu se je gotovo dvignil, piše uvod nik DAILY TELEGRAPH!.Toda vse besede ne_utegnejo nič stati Ruse,razen da se sprijaznijo s svobodo akcije, ki s.t jo je Tito itak sam vzel. -Bolj-zaskrbijeni bi morali biti nad vestjo,Če bi Tito obiskal Moskvo kot pa obratno.Državniki se podobno kot nogometna moštva najboljše ob nesejo na domačih tleh. TELEGRAPHOV dopisnik iz Dunaja,Gordon Shepherd, riše,da je Tito videti močnejšitče sedi ha plotu,kot pa če stoji na zemlji, na katerikoli strani že.Se več: v privzeti si vlogi, da govori-v korist malih narodov, zdaj ne more prelomiti svoje besede.Sam se je po stavil na mnogo višji moralni podstavek kot pa mnogi zapadni demokra= tični državniki.
Vplivni nedeljski OBSERVER je poslal na bojišč' . tri svoje stro = kovnjake za komunistična vprašanja:
Lajos Lederer piše,da v Jugoslaviji razlagajo ta obisk,češ da so Sovjeti res željni odstraniti razdelitev sveta na ideološke bloke, ki je v sovjetskih očeh-iznadla kot osamitev ruskega bloka;tako so iz brali Jugoslavijo,da s primerom dokažejo svojo voljo,končati hladno vojno in se nič več vmešavati v notranje zadeve-drugih držav. - Dalje imajo v Beogradu vtis, da želi Rusija ohrabriti porast večje neodvisno sti pri satelitih v unanju, da'bo tako Za-nad lažje sprejel obstoječe komunistične režime (kot je sprejel jugoslovanskega) kot-dokončne;Ju= goslovani pa-naj bi pri tem pomagali to doseči,da ne bi prišlo do ka= kih večjih uporov. - Edward Crankshaw misli,da bo sovjetski ugled si cer omajan pri satelitih,toda pri vsem zasledujejo večji cilj:zaradi šah mata-v hladni vojni v senci hidrogenske bombe mislijo opustiti skrajne položaje,ki so jih zavzeli no-vojni in držali vse doslej kljub dejstvom; položaji so bili zavzeti v pripravah za neizogibno tretjo vojno,ki naj bi potekala po starih dogovorjenih pravilih;toda vojna je že nekaj časa smatrana kot nemogoča rešitev za karkoli.To rusko spremembo je ob blagoslovu nartije diktirala - vojska.
Richard Lowenthal piše,da je minul čas,ko je bila Jugoslavija zaprta pred sovjetskimi vplivi; toda tudi vrata satelitov 'liso več zaprta pred jugoslovanskimi-idejami. Kljub temu,da si je Jugoslavija razširila svetovno obzorje,predstavija nova sovjetska politika tvegam nje za tako malo državo v-tako hudi borbi.Toda mi vsi moramo tvegati v času, ko vojna napetost popušča in ko nudi olajšanje sovjetskega' režima možnost prave borbe idej. Stalinovi nalsedniki čutijo potrebo, uiti osamijenosti,v katero jih je on pripeljal, uiti-vojaškim breme= nom.Toda tega ne morejo narediti,ne da bi se sami izpostavili •nriti= sku zunanjih idej,ki jim nikdar niso bile dostopne zaradi ostre misel ne kontrole. To pa je treba pozdraviti kot priliko, ko^moremo prene= sti borbo na področje, na katerem je zapadna premoč večja kot bi kdaj koli mogla biti v orožju.
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/-