Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J- V. V. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
m Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U.U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. J 1.153. Telefon 4586
Brez demokracije ni kulture
Jasno in vedno jasneje vidimo: okrog nas in v naši stanovski organizaciji je sleherni kulturni dvig mogoč samo v duhu demokratskih načel. Vse sodobno življenje nas dan za dnevom trdneje prepričuje o pravilnosti tega stališča.
Če bi še kdo izmed učiteljstva mogel imeti o tem kake dvome, ga je naša zadnja glavna skupščina temeljito poučila o nasprotnem. Kar si je naša opozicionalna manjšina dovoljevala v Zagrebu, pomeni naravnost korak v primitivno barbarstvo, ki ga ni mogoče opravičiti z nikakim razlogom. Ne glede na to, da je manjšina v svojem nastopu absolutne neodgovornosti preprečila vsako stvarno razpravljanje na skupščini, vtisnila je pred javnostjo vsemu učiteljstvu nezaslužen žig sramote in kulturne manjvrednosti.
Za vse to se ima jugoslovansko učiteljstvo zahvaliti peščici tako zvanih tovarišev — po večini iz Beograda in okolice —, ki so hoteli za vsako ceno in brez argumentov oktroi-rati velikanski večini svojo voljo in sicer voljo po oblasti in samouveljavljanju, ne da bi predložili večini niti najmanjšega istvarnega razloga za svoje anarhično postopanje.
Zopet in zopet hočemo Slovenci tej neodgovorni grupi poudariti, da zgolj razgrajanja in demonstrativno samoogorčevanje za nas ni bil in ne bo nikdar upoštevanja in spoštovanja vreden argument ter da smo si v Sloveniji ustvarili po tem njihovem zadnjem nastopu jasno sodbo o kvaliteti takega tovarištva in take kulture.
V imenu stanovske časti in kulture ugovarjamo proti sličnim metodam in izjavljamo pred vso jugoslovansko javnostjo, da madež, ki je padel na učiteljsko čast, ni v ničemer povzročen po zadržanju skupščinske večine, ki je bila ves čas tolerantno pripravljena poslušati in upoštevati pošteno kritiko onih, ki so skušali z nekulturnimi sredstvi dokazati, da se baje bore za neko moralno regeneracijo naše organizacije. Prišli smo na glavno skupščino, da bi slišali osnovano kritiko o tolikokrat izkričanih nevzdržnih razmerah v naši centralni upravi in z najboljšim namenom, prožiti taki stvarni in potrebni kritiki poslušno uho, a smo naleteli mesto tega na huronsko razgrajanje ljudi, ki hočejo biti najboljši med nami in pravični sodniki nad nemoralo drugih.
Tudi lansko leto smo doživeli podoben žalosten primer v Skuplju. Po enodnevnem demonstriranju in oviranju dela, so se umaknili »kritiki« s pozorišča v momentu, ko bi bilo treba z argumenti dokazati, kaj je »gnilega v državi Danski«.
Z ogorčenjem se vprašujemo, kakšne smotre zasleduje ta visoko nad drugimi stoječa skupina s svojim početjem. Večina je bila vsak čas pripravljena poslušati njihovo kritiko in uvaževati vse, kar bi služilo šoli in stanu. Zakaj se ta kritika ni predložila glavni skupščini? Zakaj se ni storil niti poskus take kritike?
Slovenska delegacija bi se gotovo — to izjavljamo na svojo učiteljsko in demokratsko čast — uprla vsakemu terorju od strani večine, ki bi hotela preprečiti manjšini svobodo kritike in lastnega izpovedanja. Vemo pa, da to ne bi bilo potrebno, ker sta bila toliko vodstvo skupščine kakor večina pripravljena, dopustiti vsaki kritiki, da se prosto in neovirano uveljavi.
In kritike ni bilo od nikoder. Manjšina naj bo prepričana, da znamo Slovenci tako postopanje označiti s pravim imenom. Bliža se izredna glavna skupščina. Udeležili se je bomo zopet z nameni pravih demokratov in kulturnih ljudi. Slovenci hočemo slišati argumente in zato pozivamo manjšino, da jih pripravi. Za vsako pravično besedo sodbe in obsodbe bomo našli v sebi tovariško in stvarno pripravljenost, da pomagamo resnici in poštenju do veljave. Hvaležni bomo vsem, ki bodo prispevali svoj del k takemu razčišče-nju. Hočemo, da triumfira poštenje in za ta smoter je prav tako potrebno delo manjšine kakor večine.
Prvega je
VSEBINA:
Na mizi je razgrnjena plačilna pola in po vrsti prihajajo po plačo.
Prvi je najmlajši, pripravnik. Po 3 letih čakanja je bil nastavljen. Dvajset dni je delal zastonj, ker je prispel dekret prepozno, drugi mesec so mu odtegnili plačo v neki fond, danes pa dobi prvo plačo. Roka se mu trese, ko prešteva denar. Pravi, da mu bo sicer nekaj zmanjkalo za najnujnejše, toda danes vendar ne bo mislil na to. Poizkuša biti vesel...
Druga je učiteljica, poročena z učiteljem. Njena rubrika za draginjsko doklado je prazna in stanarine tudi ne dobi. Na ustnicah ji trepeta vprašanje: Povej mi, ali je tudi moje delo samo polovično? Zakaj se od mene zahteva toliko kakor od ostalih? Zakaj se deli plača po možu in ne po delu? Kmetica pomaga na polju, da ne propade dom in kmetija, delavka streže stroju, da ji ne stradajo otroci. Ali učiteljica mati služi za svoj luk-sus ali za obstoj družine? Pošteno delo bodi pošteno plačano!
Sledi ji učiteljica, ki je samska. Ravno toliko dobi, da živi, samo živi. Ako je namreč
sama, ako nima staršev, ki so v potrebi, ali sorodnikov v bedi. Kdo je danes tako sam? In če je, pomislite, ljudje božji, ali ni težko, če je človek tako sam!
Vstopi učitelj. Ta ima družino: hčerka končuje trgovsko šolo, sin študira univerzo, dva sta pa še doma. Za hčerko plačuje več kakor bo pozneje zaslužila, za sinov študij se zadolžuje. Ah, ta družina! Pravijo, da je družina celica družbe. Zdrava družina je pogoj zdravega naroda in močne države. Potemtakem otroci niso samo luksus očeta in matere, ampak ima interes na zdravih otrocih tudi država. Saj bo hčerka bodoča mati in sin mora po končanih študijah k vojakom. In vendar leži vsa skrb za otroke samo na ramah staršev. Milijoni so določeni za razmah industrije, velika je skrb za povzdigo kmetijstva. In za družino?
Odpadla je doklada za ženo, znižale so se doklade za otroke. Nasprotno pa rastejo cene vsem potrebščinam, večajo se skrbi. In večji je tudi moj obup.
In tako gre dalje ...
-nik.
Politična ali stanovska zavest
Nad 3000 članov je bilo prisotnih na zagrebški skupščini. Recimo, da je porabil vsak udeleženec samo 500 din, toda gotovo je potrošeno mnogo več; to bi pomenjalo. da je učiteljstvo povsem zastonj potrošilo nad 1,000.000 din. Za vse to se imamo zahvaliti manjšim na učiteljski skupščini.
Ali so učiteljski žepi tako polni, da jim je bila potrebna taka izpraznitev? Ali so učiteljske rodbine v tako dobrem gmotnem stanju, da ne bodo takega razmetavanja občutile? Ali je naš in naših družin življenjski standard tak, da potrošitev najmanj 500 din nič ne pomenja?
Povzročitelji razpuščanja skupščine so naši moralni in materijalni krivci. Mi jih obtožujemo. »Narodna prosveta«, 15. sept.
Veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da se je jugoslovansko učiteljstvo ne glede na politično pripadnost včlanilo in zedinilo v nadstrankarski stanovski organizaciji — v Udruženju jugoslovenskega učiteljstva. S tem je izpričalo stanovsko in politično zrelost in v veliki meri pridobilo na ugledu pred javnostjo in na zunanji moči, katero predstavlja 20tisoččlanska složna organizacija. Površen opazovalec bi morda imel vtis, da je učiteljska organizacija tudi v notranjosti složna in močna. Toda čas vedno bolj in bolj dokazuje, da temu ni tako, da učiteljstvo še ni dovolj zrelo za nadstrankarsko stanovsko združenje. Če pogledamo druge stanove, ne takih, kjer je v isti organizaciji včlanjenih več kategorij enega stanu, n. pr. železničarji (tu je v eni organizaciji več podskupin, ki jih tvorijo uradniki I., II., III. kategorije, Ivaničniki, slu-žitelji itd.), temveč preceniti moramo homogene stanovske edinice: združenja inženirjev, zdravnikov, odvetnikov, lekarnarjev itd. V teh stanovih je složno in tovariško sožitje in resnično prijateljsko žrtvovanje enega člana za drugega, ne glede na politično pripadnost. Naj navedem le en primer: iz političnih razlogov je bil premeščen neki zdravnik. Njegovo mesto je bilo razpisano. Toda zanj ni prosil nihče in ni hotel nihče tja, tako da je mesto dobil nazaj premeščeni zdravnik. Pač lep vzgled stanovske edinosti in nesebičnosti! Primerov tovariške složnosti, ki mora biti nad političnim prepričanjem, imamo pri teh stanovih več.
Za pravo stanovsko delo in tovariško slož-nost je treba zrelosti in nekoliko nesebične ljubezni do sotovariša. Učiteljstvo ne bo povsem složno tako dolgo — dokler ne bo povsem podredilo politične interese stanovskim. Vsak zdrav in pameten politični nazor je spoštovanja vreden in vsak človek je s svojim nazorom lahko najboljši tovariš, državljan, človek. Vsak učitelj si v svojih razmerah in v skladu s svojim karakterjem izdela tak politični nazor, ki mu najbolj prija ter se njemu zdi najboljši. Dokler ga ne vsiljuje drugim, je to njegova osebna zadeva, ki ne more nikomur škodovati in zato nikogar ne tangira. Toda ta politični nazor ne sme imeti nobenega vpliva na stanovsko zavest posameznega učitelja.
V učiteljskem udruženju nastopamo vedno stanovski, gledamo na probleme s stanovskega vidika. Še več, tudi kretamo se najraje v stanovski družbi. Prav karakteristično je, da vedno vprašamo najprej, kaj je nekdo po poklicu in se prav prisrčno razveselimo, če najdemo tovariša. Žalibog, da vedno ni tako.
Okrepiti moramo resnično stanovsko zavest. Še vedno je med nami politični nazor odločujoče važnosti. Učitelj naj ima svoj politični nazor! Toda dokler ne bo stanovski interes tako močan, da bo nadkrilil političnega, dokler ne bomo najprej učitelji, šele nato pristaši raznih strank, tako dolgo ni pričakovati resnične složnosti v naši organizaciji. Poudariti moram, da ne smemo stremiti le po zunanji složnosti. Naš ideal je preporod vsakega posameznega člana, privzgo.jitev stanovske zavesti in odgovornosti in podreditev vseh političnih interesov enemu edinemu interesu — stanovskemu. Ko bomo to dosegli, šele takrat si bo učiteljstvo priborilo ono mesto v današnji družbi, ki mu pripada po njegovem delu in odgovornosti. Učiteljstvo opravlja najvarnejše poslanstvo, t. j. vzgaja in oblikuje mladino ter jo pripravlja za bodoče aktivno udejstvovanje v človeški družbi. Kakršen je učitelj, tak bo narod, ta parola pridobiva dan za dnevom na svojem pomenu. In vendar je učiteljski stan zapostavljen in preziran!
Zakaj?
Ker sam ni dovolj stanovsko zaveden.
Dokler bo posameznik izrabljal svoj politični vpliv, tako dolgo bo izrabljal tovariš tovariša. Vsak člen velike stanovske verige
mora biti trden in zdrav, šele tedaj bo organizacija močna na znotraj in zunaj. Uporabil bom staro prispodobo o verigi, ki ima en slab člen. Taka veriga ne more dvigniti in držati nobenega bremena, četudi so ostali členi nepoškodovani. Iz tega sledi: vsak posameznik mora biti na svojem mestu. Vzgojiti mora samega sebe. Slab človek pa je slab na vsakem mestu, naj je še na tako odgovornem. Ne kamenjaj drugega, dokler ne vidiš svojih napak.
Brez demokracije ni kulture.
Prvega je.
Politična ali stanovska zavest.
Učitelj borec.
Proti širjenju neresnice.
Slovensko učiteljstvo v prvem letu svoje organizacije.
Pedagoški tečaj za učiteljstvo v Ljubljani.
f Zora Mlekuž.
Zadružništvo in mladina.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Pojasnilo in zahvala. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Tovariš, poglej vsak vase in si odkritosrčno odgovori: ali si sam tako pošten, da ne bi storil zlega svojemu tovarišu — če imaš večji politični vpliv — čt* se od tega nadejaš koristi? Ali bolj določeno: ali bi se mogel premagati in ne bi reflektiral za lepo mesto, s katerega je bil pregnan tvoj tovariš po krivici? Ali bi stavil svojo stanovsko zavest nad politično prepričanje? Ali si toliko tovariški? Da, prijatelj, ko boš sebe tako vzgojil, da boš človek tudi tam, kjer te nihče ne vidi in ne kontrolira, potem boš tudi tovariš v sili in trpljenju in boš vreden član organizacije.
Tovariš, misli kakor hočeš, imej svoj pogled na svet in bodi mu zvest, toda nikoli in nikdar ne dopusti izrabljati svoje politično prepričanje v škodo svojemu tovarišu! Vedno ti naj bo tovariš, ki živi in trpi kot ti, več kot tvoj politični nazor. Tvoj tovariš živi — tvoj nazor ne! Zato daj prednost živemu človeku.	—dl.
Česa so se veselili nasprotniki? Ali sloge in skupne borbene volje zavednega učiteljstva? Ne, njihovo veselje izvira drugje! Njihov »pokret« je gnan s posebno močjo, a »nov« je v toliko, ker je uvedel nove metode v naše stanovsko življenje, metode, ki so dosegle kulminacijo z razpustom XVIII. glavne skupščine.
»Hrvatski učiteljski dom«, 21. sept.
Učiteljski manjšini na letošnji glavni skupščini je uspelo, da se dobro afirmira v zgodovini učiteljske organizacije. S svojim nastopom je izzvala razpust skupščine. Povzročila je akt upravne oblasti, ki se do sedaj še ni dogodil, čeprav pozna slovensko učiteljstvo svojo organizacijo že 75 let, hrvatsko 74, a srbsko 57 let.
Take stvari se ne pozabljajo.
»Narodna prosveta«, 15. sept.
Učitelj borec
Star, a še vedno aktualen članek
Iz knjige »Zreo učitelj«, napisal Davorin Trstenjak.
Učitelj je že po svojem poklicu najple-menitejši borec. On se bori s svetlobo duha in žarom svojega srca proti največjemu ljudskemu sovražniku proti duševni temi in duševnemu suženjstvu. Sovražniki svetlobe in svobode so močni in ie zato učiteljeva borba velika, težka in tragična.
Učitelj se bori neustrašno in hrabro za prosveto in svobodo duha, kjer samo more, in dela s tem tudi proti praznoverju, s katerim je ljudstvo zelo okuženo. Brez te borbe ni zrelega učitelja, brez tega ni apostola prosvete. Polje učiteljeve borbe je prostrano, toda njegovo glavno torišče je med ljudstvom. Tu zbira svojo glavno moč ter z njo dela na preporodu naroda, da ga osvobodi iz zablod in duševnega suženjstva. Učitelj je lahko znamenit književnik, toda ako med narodom, kjer deluje, ne vrši svoje dolžnosti v malih in velikih stvareh, je zgrešil svoj cilj.
V tej borbi je učitelj često žrtev svoje morale. Bori se proti nemorali, a oni, ki ljubijo temo, ga proglašajo za nemoralnega. Učitelj širi najčistejše ideale, toda sebičniki ga proglašajo za brezbožnika.
Če bi bil učitelj borec čist kot sonce, bi ga njegovi nasprotniki vendarle proglasili za izrodek in ga vlačili po blatu.
Trnjeva krona čaka vsakega borca, predvsem pa učitelja.
Težka je borba, toda ona prekali in plemeniti učitelja. Četudi je ta borba težka, vendar je v uspehu in zmagi velika sreča.
Borec za prosveto, svobodo in moralo je mučenik. Nikomur ni tako lahko škoditi kot učitelju. Malo zaščite ima, a krepke zaslombe nikjer. Toda to ga navaja, da uporablja vse svoje sile, da se zanaša na svojo moč in da se bori okrepljen s svojo duševno in moralno krepostjo.
Kdor v tej borbi vztraja, pa čeprav bi bil preganjan in pogažen, mu je vendarle zavest čista in mirna: izpolnil je svojo dolžnost. Tak učitelj je zrel. In čeprav še toliko trpi, vendar ostane moralni zmagovalec. Ni sramota pasti v borbi, nego je sramota ne poseči v borbo. V učiteljskem življenju je mnogo tragike. Čim večja je njegova tragika, tem večji junak in večji zmagovalec je.
Učitelj se mora boriti tudi za učiteljske pravice, za učiteljski napredek in svobodo, kakor tudi za svobodo šole. Brez tega ni zrelega
učitelja. Zato zahaja marljivo na učiteljske sestanke in zborovanja, kjer neustrašeno dviga svoj glas in ne gleda na to, ali mu bo to škodilo. V tej borbi mu je učiteljski stan prvo in vse.
Pravi učitelj, učitelj z dušo in telesom, dela vedno za svoje duševno in moralno spo-polnjevanje, toda ne zato, da se povzpe na čim višji položaj, da preskoči svojega tovariša, nego zato, ker občuti notranjo potrebo in da more učiteljstvu in šoli čim več služiti in koristiti. Zrel učitelj je vedno na straži, se vedno oborožuje, a borba mu je vedno potrebna.
Zrelega učitelja najbolj krasi živa učiteljska zavest, telesna in duševna energija in krepak značaj. On je vedno pripravljen na žrtve. Čim več žrtvuje, tem srečnejši je. Ne pritožuje se nad nehvaležnostjo sveta, ker ničesar ne dela zaradi hvale, nego skuša iztrebiti čim več zlobe in drugega zla iz družbe. Mirna vest in zavest, da je izpolnil svojo dolžnost, mu zadostuje.
Bosanski učitelj Ilja Perzic je pokazal kaj je učiteljska zavest in kaj pomenja žrtvovati se za svoj poklic. Sklicana je bila prva učiteljska skupščina v Sarajevu leta 1906. — Živa učiteljska zavest ga je gnala na bratsko zborovanje, toda od kod vzeti denar za stroške? Prodal je kravo, ki je hranila njegove otroke, in je odšel, odšel bolan. Trpel je na srčni bolezni. Na tej skupščini se dvigne Ilija, da spregovori in brani učiteljske pravice. Zastane mu dih, prime se za srce in sede. Kmalu za tem je izdihnil.
Vsa borba učiteljeva in vse njegovo delo ter vse njegove žrtve so posvečene življenju in sreči njegovega naroda, humanizmu vsega človeštva.
Velika je sreča, ko se človek v poznejših letih spominja svoje moralne moči, s katero je premagal vse težave in krivice ter preganjanja za resnico in ljudski napredek. Smatram, da je ravno v tem najlepša in najvrednejša vsebina človeškega življenja.
Že v umetniškem ustvarjanju pedagoga je globok temelj za svobodo, a do svobode kakor tudi do vsakega napredka se pride z borbo in žrtvami. Vsak pravi pedagog je po svojem notranjem nagonu in po svoji priro-dni potrebi borec za svobodo. Svoboda je
KONFEKCIJA PAULIN
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 1
<
nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek. Cenjenim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo.
prva potreba svobodnemu razvoju. Pedagog je po svojem poklicu borec. On je pionir pro-svete. Njegova zvestoba učiteljskemu poklicu, njegov čut dolžnosti, njegova vdanost in navdušenje za pedagoške ideje ga silijo, da stopi v borbo. Kot hoče biti vsak umetnik svoboden v svojem ustvarjanju, tako tudi
pravi učitelj ne trpi nikake sile, ki ubija pedagoško ustvarjanje v višjem smislu. Mnogo je še ozkogrudnosti birokratskega skrbstva, drobnih predpisov, papirnate in staromodne pedagogike, a proti vsemu temu se bori učitelj. Borba je njegovo življenje in njegov poklic, a zmaga njegova sreča in plačilo.
Proti širjenju neresnice
Neki tednik v Beogradu se je zelo ponižal in priobčil vest, da glavni odbor JUU ni pristal na to, da ise položi venec na spominsko ploščo kralja Zedinitelja na kolodvoru v Zagrebu. Neki člani iz manjšine JUU uporabljajo to po sreskih učiteljskih društvih za agitacijo in širjenje nezadovoljstva napram glavni upravi.
Prej nego se nastopi proti onim, ki razširjajo take neresnice, ugotavlja glavna uprava sledeče: .
Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Zagrebu še ni uresničil svoje namere, a na spominsko ploščo na zagrebškem kolodvoru se venci ne polagajo. Glavna uprava JUU je s tem tudi računala.
Patriotsko dolžnost napram Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu je učiteljstvo kot doslej vršilo tudi sedaj in je v tem vedno in povsod prednjačilo. Zato s prezirom odklanjamo vse insinuacije te vrste, katerih namera je jasna in podla. Proti poedincem se bo ukrenilo vse potrebno.
Glavna uprava JUU obsoja ta postopek in obžaluje, da je sploh mogoče posluževati se tako nizkotnih sredstev; zato opozarja predsednike sreskih učiteljskih društev in članstvo na gori obrazloženo.
Za Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu 26. septembra 1938.:
Tajnik:	Predsednik:
Milinko Lazič s. r.	Ivan Dimnik s. r.
Slovensko učiteljstvo v prvem letu svoje organizacije
Gotovo bo zanimalo kakšne sadove je rodil prvi občni zbor slovenskih učiteljev na Kranjskem kar se tiče učiteljske organizacije.
Pomembnost tega občnega zbora se je pokazala že prav kmalu. Kaj hitro je bilo videti, da je ta prvi občni zbor, katerega se je za tiste čase udeležilo res rekordno število učiteljev, bil tako važen za nadaljnji razvoj učiteljske organizacije, da moramo ta dogodek smatrati za začetek udruženja. — Zato je tudi leto 1868. naše prvo organizačno leto.
Pripravljalni odbor je namreč po sklepu tega občnega zbora predložil dne 25. oktobra
1868.	»slavni deželni vladi« pet primerkov društvenih pravil ter jo istočasno zaprosil, da se sme ustanoviti učiteljsko društvo.
Deželna vlada je ustanovitev društva dovolila s svojim odlokom št. 7536- z dne 18. novembra 1868.
Zato je prinesel »Učiteljski tovariš« dne 15. decembra leta 1868. »Vsem učiteljem ljudskih šol in blagim šolskim prijateljem na Kranjskem« sledeči poziv:
»Pri prvem splošnem zboru ljudskih učiteljev v Ljubljani 15. septembra 1868. leta se je enoglasno potrdilo, da se vse šolske in učiteljske zadeve najlažje in najstanovitnejše izvršujejo z združenimi močmi, in da naj se tudi na Kranjskem, kakor po drugih deželah, osnuje učiteljsko društvo; zato naj pripravljalni odbor učiteljskega zbora pravila tega društva predloži slavni c. kr. vladi, in ako bodo potrjena, naj se to javno naznani.
S pismom 18. novembra nam je kranjskim učiteljem slavna vlada dovolila učiteljsko društvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Začasni odbor to novico vsem ljudskim učiteljem, v glavnih in malih šolah, na Kranjskem veselo naznanja in jih bratoljubno vabi, da bi vsi od prvega do zadnjega — in tudi drugi šolski prijatelji obilno — pristopili k društvu. (Tu je treba opomniti, da so bili po § 4. društvenih pravil predvideni: pravi, podporni in častni člani. Pravi člani so učitelji, podporni člani neučitelji, dočim se častno članstvo podeli za posebne zasluge šoli in uči-teljstvu). Urednik »Učiteljskega tovariša« bo začasno sprejemal ude, vpisnino in letnino ter bo njih imena naznanjal v svojem listu od novega leta 1869. naprej, o katerem času se bo jelo šteti tudi prvo društveno leto. — Zunanji udje plačajo 1 gold. vpisnine in 1 gold. letnine; udje v Ljubljani in okolici pa poleg vpisnine 2 gold. letnine. Naše geslo naj bo: »moč in napredek v združbi«. Bog daj srečo!«
Tako je bilo od 15. septembra pa do konca koledarskega leta 1868. vse pripravljeno za nadaljnji razvoj in delovanje učiteljske organizacije. Prijavilo se je ta čas dovoljno število članov, da je bil že 31. marca leta
1869.	sklican prvi veliki ustanovni zbor učiteljskega društva za Kranjsko. Ustanovni občni zbor pa ni bil tako rekordno obiskan kot »prvi učiteljski zbor leta 1868. v Ljubljani«. To pot se je udeležilo zbora 40 članov učiteljev iz vse Kranjske, dočim je društvo že takrat imelo 83 članov. Od teh v Ljubljani in okolici 26, v ostali Kranjski pa ostalih 57 članov. Od teh članov so bili trije podporni. Nagovoril jih je predsednik Andrej Praprot-nik, ki je poudarjal, »da moramo biti sami kot zvedenci v domači hiši. Čeprav so sedaj nove šolske postave, moramo sami skrbeti, kdo in kako nas bo sedaj plačeval? Tako kliče in poziva Andrej Praprotnik: »Ne obotavljajte se! Ganite se vendar za svojo lastno reč!«
Učiteljsko društvo si je najelo tudi svojo sobo. To sobo so najeli, kakor veli poročilo, ker se ni dala dobiti v sredini mesta, v Vi-rantovi hiši na Šentjakobskem trgu. Člani so jo lahko uporabljali že od 15. januarja 1869. leta. V tem prostoru je bila tudi učiteljska čitalnica, kjer so člani imeli na razpolago sledeče pedagoške in druge časopise: Školnika, Napredaka, Novice, Danico, Primorca, Domovino, Besednika, Slovenskega prijatelja, Učiteljskega tovariša, Slovenskega gospodarja ter več nemških časopisov. Tako je bilo na razpolago v čitalnici 16 časopisov.
Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za društvenega predsednika Andrej Praprotnik. Volilo se je z listki ter je tako
dobil Praprotnik 34 glasov, za blagajnika je bil izvoljen M. Močnik z 28 glasovi, kot odborniki so bili izvoljeni: L. Belar z 31, Fr. Gerkman z 31, Fr. Govekar z 31, BI. Kuhar s 25, Fr. Raktel s 33, Fel. Stegnar s 17, J. Šot z 31 in Iv. Tomšič s 36 glasovi. Za temi so prejeli največ glasov: J. Eppich 14, L. Arko 13, K. Dermelj 10. Vseh skupaj je bilo oddanih 39 listkov.
Ustanovni občni zbor je zaključil A. Praprotnik s temi besedami: »Delajmo z združenimi močmi, da bode učiteljsko društvo, kakor se je čvrsto rodilo, tudi krepko rastlo in ži-
velo ...« Uresničile so se besede prvega našega predsednika, učiteljsko društvo je raslo, razvilo se je in živelo tako močno, da je iz njega zrasla trdna učiteljska organizacija, ki je znala v najtežjih časih učiteljskega stanu braniti njegove pravice ter je ta organizacija tudi vedno skrbela za povzdigo našega šolstva ter za rast narodove kulture.
Samo nekoliko se še pomudimo pri našem organizačnem delu v prvih početkih in ugotovili bomo, kako hitro so se pokazali prvi sadovi. Deželna vlada je poverila društvo že takoj prvo leto njegovega delovanja, da napravi načrt za novo »obrtniško knjigo«.
Društvo je dobilo na svojo vlogo glede povišanja prejemkov ter prevedbe učiteljev v deželno službo od slavnega deželnega odbora res samo nekaj izmikajočih se obljub, vendar je pa ta akcija vseeno rodila nekaj uspeha. Ljubljansko mesto je izboljšalo gmotni položaj učiteljstva ter je s tem pokazalo, da je ljubljansko meščanstvo že od nekdaj imelo smisla za šolstvo, ter zato ni čuda, da še dandanes Ljubljana prvači s svojim šolstvom ter radi tega uživa splošen ugled v vsej državi.
Učiteljsko društvo si je tudi nadelo nalogo, da priredi čimprej imenik vseh ljudskih učiteljev na Kranjskem. Iz navedenega je razvidno kako so naši »učitelji predniki« globoko doumeli važnost učiteljske stanovske organizacije in kako je ta organizacija že v prvih svojih početkih globoko posegala v delo za povzdigo organizacije našega šolstva in učiteljskega stanu.
Slabi bi bili in lahko bi se sramovali svojih prednikov, ki jih moramo imenovati v organizačnem delu velike, ako bi danes še omalovaževali vrednost naše stanovske organizacije, in po pravici bi nas lahko imenoval naš prvi predsednik Andrej Praprotnik, kot je iznesel v svojem prvem govoru na občnem zboru leta 1868., da smo »starokopitni«.
Zato pa tistim, ki še danes stoje ob strani organizacije, in ki sodelujejo z njo samo toliko, da se ne branijo dobrin, ki jih je organizacija priborila v dolgih sedemdesetih letih, kličemo z besedami našega prvega predsednika: Ne obotavljajte se! Ganite se vendar za svojo lastno reč!«	Jelo Janežič.
PedagoSki tečaj za učiteljstvo
v Ljubljani
(Nadaljevanje.)
V	sredo, 24. avgusta, dopoldne je predaval profesor Šilih Gustav o snovi: »Načela sodobnega pouka«.
V	uvodnih besedah je čestital Pedagoškemu društvu na uspehu, ki se kaže v velikem zanimanju učiteljstva za tečaj in tako velikem posetu. Navzočih je bilo 324 tečajnikov.
Vedno so bile razlike med teorijo in prakso, na vseh področjih kulturnega udej-stvovanja. Tako je tudi v pedagogiki. To neskladnost smo opazili že v prejšnjih dobah pri tujih narodih, in odkar si gradimo pri nas lastno teorijo in hočejo nekateri močnejši praktični pedagoški delavci teoretsko utemeljiti svoje praktično delo, se kažejo prav tako pri nas nasprotja med teorijo in prakso. Govornik je poudaril: Brez dobre teorije ni dobre prakse. Neka negotovost v praksi izhaja iz naslednjih vzrokov:
1.	V teoriji je mnogo nejasnosti in mnogo je še problemov v pedagoški praksi, ki teoretsko še niso dovolj obdelani.
2.	V pedagoških načelih, ki so več kot samo pedagoška pravila, je še veliko neskladnosti, ker si jih vsak pedagog tolmači po svoje in so podvržena modi. Koliko takih načel smo spoznali v zadnjih par desetletjih, ki so jih njih očetje razglašali kot edino zveličavna, pa so se mnogokrat izkazala samo kot modni produkt, druga pa so se ohranila in celo pridobila na svojem pomenu. Spomnimo se samo na: umetnostno, spolno socialno, individualno vzgojo, delovno in produktivno šolo, načelo domorodnosti, otrošksti, življenjskosti, psihične bližine, celotnosti itd. Naloga pedagoške teorije in prakse je, da določi vsakemu izmed teh načel pravi obseg in pravo mesto v celotni vzgoji našega naraščaja.
3.	Ideologija ni vedno v skladu z dejstvi. Tudi pedagoška teorija se mora uklanjati vladajočemu svetovnemu, oziroma političnemu nazoru, kar ni v prid ne pedagoški teoriji ne praksi.
4.	Dejstvo je, da govorijo o pedagoških problemih ljudje, ki se niso dovolj poglobili v predmet.
Pedagoški realizem je splošno priznan. Lastno izkustvo lahko mnogo pripomore k poglobitvi v pedagoške probleme, ne more pa nadomestiti znanstvenega raziskovanja, ki ima lastne metode dela in se razteza na mnoga področja, za katera poedinec nima ne sredstev ne časa. Osnove pedagoškim načelom dajo raziskovanja psiholoških, fizioloških, socioloških, splošno gospodarskih in kulturnih pojavov, v katerih otrok živi.
V	zadnjem desetletju se je pod vplivom svetovnonazorskih načel poudarjalo načelo gibanja, dinamičnosti pri vzgoji in pouku, toda pri tem se je pozabilo na važnost mirovanja in sedimentacije sprejetega v otrokovi duševnosti.
Naš zakon o ljudskih šolah pozna samo dve načeli, to sta načelo koncentracije in načelo aktivnosti.
Na podlagi skrbno sestavljene tabele, ki naj bi ponazorila medsebojni odnos pedagoških načel, je predavatelj pokazal svoj sestav organskega pouka. Osnovni trikotnik pedagoškega dela, otrok, učitelj, snov, veže funkcionalno načelo, t. j. načelo upoštevanja otroka, učitelja ter vsak del učne snovi in vsak
način dela pri pouku pa po pomenu, ki ga ima za otrokov razvoj.
Individualna psihologija nam je odkrila, da vse motnjg v duševnosti poedinca nastajajo zaradi nevravnoteženosti v odnosu do sočloveka.
Snovno zgoščeno in stvarno predavanje je trajalo dve uri in pol, zato ni bilo mogoče postaviti po programu še drugega predavanja dopoldne na dnevni red.
Skoro soglasno je bil sprejet predlog, da odpade popoldanski skupni izlet in da pride popoldne na vrsto predavanje, ki bi imelo biti dopoldne.
Po predavanju profesorja Šiliha se je razvila živahna debata, ker je obsegalo vprašanja, ki zadevajo šolsko prakso, ki je močno razgibana v iskanju novih načinov pouka. Tako je načelo celosti, globalizacijo je predavatelj ponovno obširneje orisal. To načelo je širše kot načelo koncentracije, strnjenosti, ki je samo didaktično načelo glede združitve učne snovi, prvo pa obsega celo vzgojo, ne samo pouk.
Načelo celosti se da organsko izvesti v nižjih razredih na višji stopnji, pa bi po pre-davateljevem naziranju grešili pri strogi izvedbi tega načela proti načelu snovne ustreznosti, ker bi zaradi tega trpele metode znanstvenega raziskovanja pri poedinih učnih predmetih.
To je psihološka in pedagoška utemeljitev načela celosti. Vrane postavi k temu svojo utemeljitev, ki se naslanja na splošne družboslovne zakone, ki veljajo tudi za šolo. Opozori na nekatere primere, v katerih je uspel celotnostni pouk tudi na višji ljudski šoli.
Popoldne je predaval učitelj Ledinek Miloš o snovi: Proučavanje otroka in njegovega okolja.
Predavatelj je zbral podatke o življenjskih razmerah otrok v svojem razredu, in sicer v vseh podrobnostih glede premoženjskih razmer, v katerih žive starši, zaslužku, številu družinskih članov, stanovanjskih razmerah, obleki in prehrani otrok; delu in spanju ter o učenju otrok.
Vse to je ponazoril z grafičnimi pregledi. Za vsakogar, ki se bavi z vzgojo, pa so bile posebno zanimive primerjave in povezanost med učnim uspehom in življenjskimi razmerami otrok. Iz vsega predavanja izhaja zaključek, da je možno uspešno delo z učenci v razredu le tedaj, ako učitelj do podrobnosti pozna otroka po njegovem duhovnem in tvarnem življenju in te izsledke izrabi pri individualnem ocenjevanju učenčevega dela. Za raziskovanje otrokovih duševnih sposobnosti so potrebni testi, to so sestavi vprašanj, na katere mora otrok ali odrasel odgovoriti z delom ali z besedo, da po odgovorih spoznamo stopnjo duševnega razvoja. Za spoznavanje socialnih razmer šolskih otrok je učitelju potreben čim ožji stik s starši in tudi teoretski študij gospodarskih in socialnih vprašanj.
V	debati o predavanju se je pokazalo na to, da je poleg gospodarskih razmer, odločilen za uspeh v šoli tudi odnos staršev do šole in strokovnega šolskega dela. V tem ozi-ru moramo še veliko storiti, da zbližamo starše in šolo.
Daljša debata se je razvila o vprašanju testov za preizkušnjo inteligentnosti otrok. Prve take teste (vprašanja) sta sestavila Binet in Simon v Parizu, da sta ugotovila, kateri otroci spadajo v pomožno šolo. Pozneje so te teste razširili in jih izpopolnili za svoje potrebe Amerikanci. Nekateri uporabljajo pri nas po Bobertagu izpopolnjene Binet - Si-mons - Bobertagove teste. Profesor Stevano-vič je priredil teste za preizkušnje otrok v Beogradu in v Srbiji. Preizkušnje s temi testi so v Sloveniji pokazale, da bi bilo treba teste za naše razmere preurediti. Pri preizkušnjah naj bi sicer ugotovili prirojene duševne sposobnosti, toda te se razvijajo po razmerah, v katerih otrok živi. Ugodnejše gospodarske in prosvetne razmere pospešujejo razvoj duševnih sposobnosti, nasprotno pa slabe gospodarske in prosvetne prilike ta razvoj zavirajo.
Pri debati se je načelo vprašanje poklicne zaposlitve matere in žene. V sedanjem družbenem redu se ceni človek po zmogljivosti za produktivno delo, ker je žena v tem pogledu slabša kot mož, je tudi zapostavljena. Psihološka raziskovanja so pokazala, da je mati nujno potrebna pri vzgoji otrok, zato gre njena poklicna zaposlitev na škodo otrokove vzgoje; toda na drugi strani je zopet ogrožena gospodarska osnova družine brez ženinega zaslužka. —
To je nerešljivo vprašanje za malega človeka in za majhen narod, ki se bori dnevno za svojo eksistenco.
V	četrtek, 25. avgusta, je bil sestanek slovenskih pedagoških delavcev. Povabljenih jih je bilo približno šestdeset, od katerih naj bi kakih dvajset imelo kratke, desetminutne referate o temi: Naloge in potrebe naše pedagogike. Udeležba je bila precejšnja; nekateri izmed povabljenih govornikov so se odrekli besedi, drugi so bili zadržani, vendar jih je štirinajst govorilo, od katerih je vsak s svojega vidika pokazal na eno ali drugo pedagoško vprašanje, ki čaka rešitve. Navzoči tečajniki so s posebnim zanimanjem poslušali predstavnike različnih struj in panog pedagoškega udejstvovanja.
Govorili so: Batestin, za društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, Černej Anica, Čopič Venceslav, dr. Gogala Stanko, Jurančič Bogdan, Kobilica Rudolf, Ledinek Miloš, Men-cej Martin, Labernik Felicita, dr. Schmidt Vlado, Šilih Gustav, Vrane Ernest, dr. Žgeč Franjo in Jagodic Vojko. V kratkem časopisnem poročilu ne moremo navajati vsebine vseh govorov, temveč le sklepe, ki so bili sprejeti pri popoldanski debati, pri kateri so bili navzoči le pedagoški delavci in se je vršila na učiteljišču. Sklepe je prečital vodja tečaja v petek dopoldne na tečaju, da je bilo o njih obveščeno vse navzoče učiteljstvo in so bile tiste točke, ki zadevajo učiteljstvo, tudi sprejete.
Sklepi, sprejeti pri debati na sestanku slovenskih pedagoških delavcev:
1.	Pedagoško društvo prevzame iniciativo za sestavo pedagoškega slovarja, da se s tem določi enotna slovenska pedagoška terminologija.
2.	Učiteljstvo je treba pomagati pri pro-učavanju otrok. Zato je potrebno:
a)	izdati popisnice, na katere bodo učitelji zapisovali svoja opazovanja po danih navodilih.
b)	Čimprej naj izda SŠM pedagoško psihologijo.
c)	Delovati je na to, da dobimo na univerzi pedagoški institut.
3.	Za reformo učiteljišč in celotne izobrazbe učiteljstva je potrebno sestaviti predloge, ki naj jih pošljeta Pedagoško društvo in Pedagoška Centrala prosvetnim oblastem.
4.	Zaradi nastavitve brezposelnih kandidatov naj sestavita »Pedagoško društvo« in »Pedagoška Centrala« vlogo na ministrstvo prosvete v oktobru, ko bodo izvršene prve namestitve.
5.	Za poglobitev pedagoške izobrazbe šolskih nadzornikov naj bi se priredili posebni pedagoški tečaji za šolske nadzornike.
6.	Reforma izpitov je nujno potrebna, zato naj se izdelajo predlogi in pošljejo prosvetnim oblastem.
7.	Učencem se mora dati možnost prestopanja iz ene vrste šol v drugo, zato je delati na to, da se spremene nekatere določbe sedanjih šolskih zakonov, ki onemogočajo prehode.
8.	Posebej je potrebno ugotoviti naslednje:
a)	na narodnostno mešanem in obmejnem ozemlju je treba nameščati'najboljše učiteljstvo in ga za težje delo posebej nagraditi;
b)	delo na nižje organiziranih šolah je mnogo napornejše kakor na višje organiziranih šolah. Nižje organizirane šole so v kmečkih krajih in je zato tem šolam treba posvetiti več pozornosti, učiteljstvo p3 posebej nagraditi za intenzivnejše delo;
c)	kazenskih mest sploh ne sme biti, ker trpi zaradi učiteljeve kazni šolska mladi-ena in naša narodna prosveta.
9.	Ustanovi naj se pedagoški muzej na poskusni šoli v Ljubljani.
Sklepi učiteljstva.
10.	Učiteljstvo naj podpira delo poklicne svetovalnice. Ta naj izda posebne brošure, ki bodo mladini olajšale izbiro poklica, za učiteljstvo pa posebna navodila kako naj svetuje mladini pri izbiri poklica in navodila za psihološko karakteristiko učencev.
Tudi v Mariboru naj se ustanovi poklicna svetovalnica.
11.	Ženski izobrazbi je potrebno posvetiti posebno pažnjo, ženski študij je treba prilagoditi posebnim ženskim telesnim in duševnim lastnostim in posebnim življenjskim nalogam.
12.	Za znanstveno psihološko raziskovanje otrok moramo dobiti revidirane teste.
13.	Poskusne šole naj se ustanove po vseh okrajih, pri tem je treba skrbeti, da dobimo poskusne šole v čisto kmečkih in industrijskih krajih ter v mestih.
Sedanja uredba o poskusnih šolah naj ise izpopolni, ker v sedanji obliki preveč omejuje učiteljstvo pri ped. delu.
14.	V javnosti moramo vzbuditi zanimanje za pedagoško delo in s tem izboljšati domačo vzgojo, doseči boljše sodelovanje med domom in šolo ter več razumevanja za sodobne načine vzgoje in pouka. Izda naj se poljudno pisana pedagogika.
15.	Podpirati moramo delo za zbližanje med šolo in domom (društvo »Šola in dom«).
16.	Ustanove naj se istalne materinske in roditeljske šole.
17.	Za mladoletne zločince naj se ustanove vzgojni domovi, ker mladina ne sme priti v kaznilnice. Med vzgojitelji-pedagogi in skrbstvenimi sodniki je treba ustvariti ožje stike.
18.	Princip demokratičnosti in svobode, ki obsega tudi stvarno kritiko, morajo spoštovati vsi resni pedagoški delavci.
(Dalje prihodnjič.)
Zora Mlekuž
V	torek, 20. septembra, je v Ptuju umrla tov. Zora Mlekuž, učiteljica v Sv. Vidu pri Ptuju. Pokojnica je med vojno in tudi po vojni službovala na Goriškem in v Istri. Ce-povan, Lokve, Dornberg in Vele Mune v Istri so bila njena službena mesta v naši neodrešeni domovini. Pod silo razmer se je preselila v Jugoslavijo in službovala v Krogu pri Murski Soboti in v Sv. Vidu pri Ptuju.
V	novi domovini se je z velikim idealizmom oprijela šolskega dela, a tudi v stanovski organizaciji se je izkazala kot zavedna članica in vestna sodelavka. Že v mursko-soboškem sreskem društvu je vodila več let blagajniške posle in je isto funkcijo prevzela tudi pri učiteljskem društvu v Ptuju.
K njenemu preranemu grobu je prihitelo učiteljstvo od vseh strani, da se poslovi od blage tovarišice, ki nas je zapustila v najplodnejših letih svojega dela in prizadevanja na šolskem in stanovskem polju. Prihiteli so tudi šolski otroci, njeni učenci, in se poslovili od svoje ljubljene učiteljice s posebnim nagrobnim govorom in zapeli izredno lepo narodno haloško nagrobnico.
Upravitelj šole tov. Maks Beloglavec se je poslovil pred odprtim grobom s sledečim govorom:
Tovarišici Zori Mlekuževi v slovo.
Pred dvema letoma je bilo. Jesen je dahnila v naravo in razlila po njej svoj blagoslov. V Halozah so peli klopotci, ko je Sv. Vid sprejel novo tovarišico Zoro Mlekuževo.
Pred dvema letoma si se, draga Zora, poslavljala od Slovenske Krajine, ki si ji dala 9 let svojega življenja in dela za slovensko mladino in narod. Zelja, da bi prišla bliže k svojim dragim domačim, Te je vodila preko Mure na Ptujsko polje. Stopila si med nas in mi smo Te sprejeli kot svojo tovarišico. Hitro se nam je odkril Tvoj čist in iskren značaj; spoznali smo Tvojo blago dušo in dobro srce. Vzljubili smo Te in Ti nas. Tvoja odkrita prijateljska in odločna beseda je mnogokrat pregnala črne misli in nam pokazala novo pot. Ljubezen, zaupanje in spoštovanje Te je spremljalo povsod. Tovarišem dobra tovarišica, a mladini vzorna učiteljica in vzgojiteljica si bila Ti, Zora. Polna življenja in volje za delo si tudi v novem kraju začela in nadaljevala svoje delo v šoli vestno in natančno in z ljubeznijo. Kako živahno je bilo v Tvojem razredu! Vsak pogled in beseda, vsaka kretnja je bila izklesana. Zato je vnemala mlade duše. Z ljubeznijo so se Te oklepali vsi učenci.
Vzorna in zavedna Jugoslovanka si bila, zato Te je bolela zavest, da Tvoj rodni kraj, sončna Goriška ne uživa svobode jugoslovanske države. Želja, videti jo po mnogih letih
izgnanstva in pozdraviti krov domače hiše, Te je vodila, da si pred enim letom obiskala svojo ožjo domovino. Kraji, kjer si preživela svoja najlepša mladostna leta, so Ti dali novih sil in ljubezni do dela. V prijetnem pripovedovanju si nas v duhu vodila po sončni Goriški in lepi zasužnjeni Primorski. — Kdo od nas je slutil tedaj, da je to Tvoje zadnje potovanje. Nihče. Tudi Ti sama se nisi zavedala, da je bilo to potovanje slovo od naših lepih, s trpljenjem ožarjenih krajev. Kdo bi mogel tedaj slutiti, da nosi Tvoje zdravo1, krepko telo v sebi kal smrti.
Drugič je zadonel klic jeseni po naših poljih in goricah. Z novimi silami si pričela delo med svojimi učenci. Komaj pa je spoznanje rodilo medsebojno ljubezen in zaupanje, Te je bolezen iztrgala mladim srcem. Čakali so željno, da se vrneš. Zgodilo se je tako! Božič Te nam je vrnil. Delala si zopet neutrudno, a bolezen je razjedala v Tvoji notranjosti. Odšla si v maju v upanju, da se v jeseni vrneš med nas in svoje učence. Tudi nas je navdajalo isto upanje in želja. A žal, zgodilo se je nasprotno. V tretji jeseni Tvojega bivanja med nami je zazijala med tovariši velika praznina. Bolestno je odjeknil med nami glas, da je prenehalo biti Tvoje blago srce, da je onemela Tvoja beseda in da so ugasnile Tvoje oči. Neverjetna in nesprejemljiva nam je bila vest, da Te ni več med nami. Nemogoča, ker si bila vse dni vedra in polna življenja in zanimanja za šolo in svojo okolico. Bolezen je mučila Tvoje telo, a življenjske sile ni strla v Tebi vse do zadnjega diha.
Kruta smrt Te je iztrgala iz naših vrst v najlepši dobi Tvojega življenja.
Delala si in ne brez uspeha.
Glej, koliko žalostnih src in solznih oči Te spremlja na poslednji poti, se poslavlja od Tebe ob Tvojem tihem zadnjem domu.
Odšla si tja, od koder ni vrnitve; odšla si po plačilo za svoj trud.
V	težki žalosti, ki je legla v srca Tvojih dragih svojcev, znancev in prijateljev, nas tolaži zavest, da si rešena trpljenja.
Nam pa bo za vedno ostal lep in svetal spomin na Te in Tvoje delo, draga Zora.
Bodi Ti lahka zemlja jugoslovanska!
V	imenu sreskega učiteljskega društva Ptuj je govoril tov. Drago Zupančič sledeče:
Zopet je odpadel list z našega učiteljskega drevesa. V težki življenjski borbi po bolezni polno muk je omagala in nas v najlepši dobi svojega življenja zapustila naša draga članica in blagajničarka, tovarišica Zora. — Ni je več med nami! — Pretrgala se je veriga in nastala je vrzel, ki jo bomo le težko zopet spopolnili.
Draga tovarišica! Bila si nam vzorna sodelavka v borbi za naše pravice in stanovska prizadevanja — pa to ne le v našem društvu. Dober glas vztrajnega, požrtvovalnega in z ljubeznijo prežetega dela za svoj stan in poklic si prinesla že s seboj k nam. — Drugje započeto delo si v našem društvu z nezmanjšano energijo in vnemo nadaljevala. Nisi mislila in čakala na plačilo, marveč si delala zgolj iz ljubezni do lastnega stanu, iz ljubezni do dela samega. Polna idealne požrtvovalnosti, kakor je že lastna onim, ki so si izbrali poklic učitelja in vzgojitelja, si svojo misijo vršila in izvršila dosledno in do vse potankosti. — Lahek Ti bo obračun pred Vsemogočnim.
Tovarišica! Tukaj ob Tvojem preranem grobu, ko se vsi potrtih in solzečih src poslavljamo od Tebe, se Ti v imenu učiteljskega društva Ptuj, njegovega članstva in vsega učiteljstva prav iskreno zahvaljujem za Tvoje delo in Tvojo pomoč v naših skupnih prizadevanjih. Ohranili Te bomo trajno v najboljšem spominu.
Zbogom, draga tovarišica Zora!
Bodi Ti žemljica lahka!
Zadružništvo in mladina
Vsi kulturni, socialni in politični pokreti, ki so se v novejšem času porajali, so stremili in streme za tem, da pridobijo mladino, da zlasti njo navdušijo za svoje ideale, da jo v smeri teh idealov vzgojijo in jo pritegnejo k aktivnemu sodelovanju. Mladina je njihov up, od nje pričakujejo starejše generacije svežih sil, z njenim idealizmom naj se uresniči vsaj v bodočnosti to, o čemer menijo, da je začasno neizvedljivo. Neredko celo slišimo, da omladina bolj sluti in čuti pravo pot kot starejši rod. Tudi mladina sama je nagnjena k naziranju, da je njej prisojeno mentorsko in voditeljisko mesto v vseh pokretih.
Ne moremo zanikati, da bi bila taka naznanja neosnovana. Mladina je važen činitelj
pri gradnji družbe, države in kulture. Priznati pa je treba, da v nekem pogledu mladina še ni stopila na plan; še ni uzrla hvaležne in plemenite naloge: da bi se udejstvovala v zadružnem pokretu. Ni to njena krivda. Zadružništvo je pokret svoje vrste. Je to kompleks gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj, ki ga ni zlahka rešiti. Razen tega že po svoji metodi mirnega, evolucijskega procesa mladini ne more nuditi tistega navdušenja, ki ga v njej morejo vžgati n. pr. politične doktrine.
Kakor smo dejali, ni krivda mladine, da se še ni ogrela za zadružno misel. Predaleč ji je po svoji vsebini, premalo ognja očituje v svojih metodah. Ni pa to odločilni in edini
razlog, da zadružništvo v svojih virstah pogreša intenzivnejšega sodelovanja mladine. Krivda je na nas samih, ki mnogo premalo storimo, da bi sistematsko vzgajali mlado generacijo za zadružno udejstvovanje.
Zopet pa moramo priznati, da ta vzgoja ni lahka, da smo večkrat sami v zadregi, kako naj se lotimo tega podjetja. Vsiljujejo se nam pomisleki načelnega značaja, n. pr., ali nam je sploh dovoljen poseg v svobodni razmah mladega človeka; dalje, ali ne 'tiramo le-tega s svojo zadružno doktrino v neki tuj, njemu še nedostopen svet; in končno, četudi pustimo vse te pomisleke ob strani, kako naj začnemo z zadružno vzgojo in propagando med mladino.
Te in podobne probleme je na 16. mednarodni zadružniški šoli v Nancyju (od 3. do 17. julija 1937.) izčrpno obravnaval C. H. Barbier, urednik lista »La Coopération« v Baslu. V svojih izvajanjih prihaja do naslednjih zaključkov:
Priznati moramo, pravi Bafbier, da zadružništvo pomen j a novo vrednotenje vseh stvari, tako v socialnem, moralnem in gospodarskem pogledu. Kjer kapitalistično gospodarstvo starih socialnih oblik še ni popolnoma uničilo, je naloga zadružne vzgoje, da dvigne čut osebne odgovornosti posameznika. Z ozirom na vzgojo mladine pa nas ta prvi problem sili k vprašanju: Ali imamo za-drugarji pravico, vzgajati mladino k smotru, ki ni njen, nego naš? Ali ni v izrazih: vzgojiti, pridobiti (mladino itd. že okrnjevanje osebnosti, prav tako, kakor stori to država, ki hoče iz dece oblikovati malega fašista ali komunista? Ali imamo zadrugarji večjo pravico, vzgojevati mladino za zadrugarje?
V združevanju se mora izražati tudi osebnost, svoboda; to tudi tedaj, če se z njim prevzemajo izvesitne dolžnosti. Toda ali je tedaj dopustno in mogoče, vzgajati mladino za zadružništvo v dobi, ko še ne more z lastno močjo doumeti in ocenjevati zadružne ideje? K tej načelni težkoči se pridružuje še druga, ki izvira iz načina, kako se zadružni-
štvo uveljavlja in udejstvuje. Mladina hoče akcijo, odpor, boj. Vsega tega v zadružništvu ne vidi. Zadrugarji se namreč nočejo boriti proti drugim ljudem, nego se borijo samo proti drugim nazorom. Njihova borba ne gre za tem, da nasprotnika porazijo, nego za tem, da ga pridobijo. To je za mladino kaji malo privlačno.
Nekateri ta moment premočno poudarjajo in menijo, da so te težave pri vzgajanju mladine za zadružništvo nepremostljive. To je pretirano. Mladino je kljub temu mogoče pridobiti za zadružni pokret. Treba jo je razumeti. Njihova osebnost ne bo trpela, če jo vodimo, oblikujemo, vzgajamo k samostojnosti, odgovornosti. Prav nič tudi ne škodi, če ji na primeren način predočimo tudi zgolj materialne koristi, ki jih bo mela mladina od usipehov zadružnega gibanja. Saj mladina prav današnje dni ob vstopu v življenjske poklice najbolj bridko občuti težo socialnega zla.
Vzgoja pa potrebuje vzgojitelje, prave vzgojitelje! Kdo naj bi bili ti vzgojitelji, o tem Barbier tudi razpravlja. Vendar gre preko načelnega vprašanja, najbrže zato, ker smatra to vprašanje že kot rešeno. Mi pa še nismo tako daleč. Mi si moramo to vprašanje še staviti in hočemo nanj tudi takoj odgovoriti.
Vzgoja mladine k zadružni misli in zadružnemu delu je stvar države in zadrugar-jev. Ce iprva te naloge ne vrši v polni meri, jo morajo vršiti zadrugarji sami. Toda država ne sme odpovedati in tudi ne bo odpovedala, če ji bomo dali iniciativo. Tega pa do sedaj še nismo storili. Prvo pa, kar moremo in moramo storiti, je, da zahtevamo obvezen pouk v zadružništvu od prvega razreda ljudske šole do zadnjega semestra na univerzi! Ta pouk pa naj ne bo zgolj tehnično-trgovski, nego mora biti tudi duhovno-zadružni.
Za sedaj naj zadostujejo samo te kratke misli. Stvar je pa tako važna, da se hočemo z njo izčrpno ob prvi priliki ponovno baviti.
Splošne vesti
ZADRUGA »NEODVISNO GLEDALIŠČE«
Imenovana zadruga je bila ustanovljena te dni v Mariboru. Njen namen je: pospeševati razvoj slovenskega gledališča, ustanavljati gledališke šole, prirejati predavanja in tečaje, propagirati gledališko umetnost z izdajanjem knjig, revij in brošur ter pridobivati potrebne zgradbe in sredstva.
Ta zadruga naj udari gospodarsko osnovo za rast slovenskega naprednega gledališča, ki bo črpalo svoje sile iz življenja slovenskega naroda. To gledališče bo last vseh Slovencev, zato je zasnovano na zadružni podlagi. Podprejo naj ga vsi! To je omogočeno, saj je delež komaj 10 din, enkratna vpisnina pa 50 din.
Člani zadruge bodo imeli z legitimacijo pravico do polovične vstopnine pri vseh prireditvah Neodvisnega gledališča, pri naročilu publikacij, v gledaliških šolah in na tečajih pa bodo uživali razne ugodnosti.
To bo posebno učiteljem dobrodošlo, ker bodo verjetno šli v kakšen tečaj ali na predavanja in morda še celo v šolo, da si tam pridobe, odnosno poglobijo sposobnosti za re-žiranje gledaliških iger in sodelovanje na odru.
Zato vabimo vse gg. učitelje, da pristopijo k naši zadrugi kot člani. Kdor se odloči, naj zahteva z dopisnico pristopno izjavo in jo pošlje na naslov: Zadruga Neodvisno gledališče, Maribor, Narodni dom.	Odbor.
—	SRESKA DRUŠTVA, ki še niso poslala sekciji mesečnih prijav za september, naj store to takoj z obratno pošto. Upoštevajte pri sestavi teh stanje članstva meseca junija. — Pričnite takoj z nakazi-1 i ! Prosimo. — Uprava JUU.
—	Zanimivost stoletnice šole v Ivanjici. Okolica sedanjega odbora Ivanjice Stari Vlah je bila pod Turčijo do leta 1833. Kmalu po osvoboditvi je bila leta 1838. v privatni kape-taniji (oblasti) Stari Vlah osnovana tudi prva šola, ki je bila v začetku nameščena v privatnih hišah. Šele leta 1894. je bilo zgrajeno posebno poslopje za osnovno šolo. Kmalu po osnovanju šole v Ivanjici so bile osnovane tudi druge šole v okolici. Danes je v ivanjiškem srezu že 50 šol. Toda kljub stoletnici šole in
prosvetnega dela v tem kraju še danes ne hodi tamkaj v vaške šole nobena deklica. Da je nepismenost v teh krajih kljub temu sorazmerno majhna, gre zahvala le dejstvu, da se dekleta sama učijo pisati in citati.
—	Zahvala. Za izraze sožalja, za vence in cvetje na krsto pokojni Zori Mlekuževi, učiteljici v Sv. Vidu pri Ptuju, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu, se vsem, ki so na ta način počastili spomin ljubljene pokojnice, prav iskreno zahvaljujemo. Še posebej hvala učiteljstvu in otrokom šole v Sv. Vidu, gosp. upravitelju Beloglavcu za ganljivi govor, ptujskemu učiteljstvu in predsedniku sreskega društva Zupančiču za poslovilne besede, in vsem, ki so nas tolažili ob tej težki izgubi. — Rodbini Mlekuževa in Kafolova.
—	»Življenja modrost« (Lebenskunde) je ena najbolj razširjenih knjig slovečega vzgo-jeslovnega pisatelja dr. Fr. W. Foersterja in ena najlepših vzgojnih del v dvajsetem stoletju. Samo pri Nemcih je delo izšlo v okrog 100.000 izvodih. Delavska založba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1., se je zato odločila v subskripciji izdati slovenski prevod. Knjigo bo opremil akad. slikar Miha Maleš. Prevod z opombami oskrbi Franjo Tominec. Delo pa bo ob slehernem poglavju sproti tolmačil p. dr. Angelik Tominec in ga na ta način približal našemu življenjskemu pojmovanju. S to knjigo bomo dobili za vsakdanjost resnično moderen kažipot, pisan nad vse zanimivo v obliki duhovitih prispodob in življenjskih vzgledov. Knjiga bo dragocen pripomoček vzgojiteljem in šolnikom, pa tudi vsakemu posamezniku, ki si želi vodnika za samovzgo-jo. Namenjena je vsem brez izjeme, saj je pisana silno preprosto in umljivo in se bere kakor lepa povest. Velika njena vrednost je zlasti v načinu prikazovanja, ker jo bo z ume-vanjem in koristjo brala mladina. Imela bo trajno veljavo in nudila slehernemu bralcu neizčrpne vrednote. Bo res življenjska knjiga. Samo v celo platno vezana bo obsegala okrog 400 strani male osmerke, do 31. oktobra t. 1. naročena bo veljala 120 din, pozneje 140 din, plačljivo v obrokih. — Ker je knjiga vredna vsega priporočila, vas vabimo, da se poslužite priložene naročilnice.
Kaj vse pišejo
o atifclfntvu. šoli, proavett In JUU
—1 Češkoslovaška prosveta. Malokje se kmetje tako zelo zavedajo pomena izobrazbe, kot vprav na Češkoslovaškem. Ne le, da omogoča svojim otrokom šolanje, češkoslovaški kmet je tudi s svojim nastopom dosegel, da je prilagodila država šolstvo potrebam kmet-skega ljudstva. Kajti ni dovolj sama šola, važno je, kakšnemu namenu služi in kako je urejena. Ljudsko šolstvo je na zelo visoki stopnji; najbolj pa je viden uspeh čeških in slovaških kmetov v tem, da imajo danes že čez 2000 kmetijsko nadaljevalnih šol, 263 kmetijskih in lepo število srednjih in visokih strokovnih šol, ki so vse namenjene izobrazbi kmetske mladine. V teh šolah se kmetski fant in dekle učita za umnega, naprednega in dobrega gospodarja in gospodinjo. i(»Gruda« št. 9.)
—1 Narodnosti v ČSR. V ČSR republiki prebiva: 7,480.000 Čehov, 2,345.000 Slovakov, 3,400.000 Nemcev, 720.000 Madžarov, 568.000 Podkarpatskih Rusov, 200.000 Židov, 100.000 Poljakov in 20.000 Jugoslovanov in Romunov.
Čehi in Slovaki skupaj tvorijo 63 odstotkov od celotnega prebivalstva, Nemci sami 23 odstotkov. (»Edinost« 24. IX.)
—1 Veliki načrti — majhne skupine! Zagrebške »Novosti« od 25. septembra prinašajo sledeče obvestilo banovinskega odbora učiteljskih klubov J. R. Z. za savsko banovino:
20. t. m. so se sestali učitelji zagrebških osnovnih šol, pristaši J. R. Z. in na tem svojem sestanku sklenili:
1.	Od 1. oktobra t. 1. bodo izdajali učiteljice), pristaši J. R. Z., svoj list z imenom »Učiteljske Novine«. List bo obravnaval učiteljska in prosvetna, šolska in narodno državna vprašanja s stališča narodno državnega edinstva.
2.	»Učiteljske Novine« in klubi učiteljstva J. R. Z. nimajo nikake zveze in tudi ne želijo vplivati na stanovsko borbo, ki jo danes vodita z ene strani »Jugoslovensko učiteljsko udruženje«, a z druge strani »Novi učiteljski pokret«.
T
3.	Za vsak srez so določeni poverjeniki, v kolikor že niso organizirani učiteljski klubi. Prav tako so določeni poverjeniki za zagrebške osnovne in meščanske šole.
4.	V vseh delih savske banovine se bodo prirejali taki učiteljski sestanki, na katerih s.e bodo pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo šole, učiteljstva in s tem v zvezi naroda in države.
5.	29. oktobra t. 1. se priredi v Zagrebu veliko zborovanje učiteljstva in ostalih prosvetnih delavcev, ki bodo počastili zgodovinski dan, ko je bila proglašena odcepitev od Avstro-Ogrske v obliki proslave 20 letnice osvobojenja in zedinjenja.
6.	List bo izhajal mesečno, a po potrebi tudi večkrat. Razpečavali ga bodo poverjeniki J. R. Z. med učiteljstvom.
Pojasnilo in zahvala
Okrutnež me je obdolžil, da isem osnoval umor Franca Grabnarja, gozdnega čuvaja grofa Thurna v Rakovcu pri Vitanju. To svojo zlobno trditev je naslonil na domnevo, da sem bil zaradi nekih čisto lokalnih nesoglasij Grabnarjev smrtni sovražnik.
Kdor me pobliže pozna, je bil takoj prepričan, da moja mehka narava ni zmožna takega krutega dejanja, zlasti tudi zaradi tega ne, ker pač nisem nikdar in proti nikomur gojil kakršno koli sovraštvo ali maščevanje ter sem raje krivico sam trpel, kakor pa krivico delal.
Toda pretrpeti sem moral kljub temu vse trdote aretacije ter večmesečnega preiskoval-
nega zapora ter ogromno materialno in moralno škodo.
Vsem, ki so me v teh dneh nesreče kakor koli podprli ali sočustvovali z menoj, bodi izrečena tem potom moja najlepša zahvala.
Ivan Zagažen s. r.,
bivši šolski upravitelj v Rakovcu.
Opomba uredništva. Čeprav Ivan Zagažen ni član JUU, vendar priobčujemo gornje pojasnilo in zahvalo, ker je ta zadeva povzročila tudi med učiteljstvom veliko zaprepa-ščenje.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. V zadnjih dneh meseca septembra ste prejeli položnice za nakazilo članskih prispevkov za 468. smrtni primer. Umrla je Pogrujc Marija, Ptuj. Samski člani nakažejo po 6 din, zakonski pari pa po 11 din. Zamudnikom smo prišteli tudi vse zaostanke in jih naprošamo, da jih poravnajo.
Učiteljska tiskarna
Na podlagi določil zakona o tisku naprošam naslov, da z ozirom na oglas »Knjigarna Učiteljske tiskarne obvešča šol. upravitelj-stva« na 4. strani št. 5. z dne 1. septembra 1938., v bodoči številki »Učiteljskega tovariša« kakor je po zakonu predpisano, objavite sledeči uradni popravek:
Okrožnica kraljevske banske uprave v Ljubljani IV. No. 1975/1 z dne 1. avgusta 1938. velja za vse državne ljudske šole in ni mišljena samo za banovinske šole. Zato se bodo po 1. oktobru t. 1. odobravali le računi za one tiskovine in pisarniške potrebščine, ki so bile nabavljene pri banovinski zalogi šol. knjig in učil v Ljubljani.
Po pooblastilu bana za načelnika prosvetnega oddelka: Fer jan s. r.
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom.
—t Nikoli ne pozabite, da najbolje služijo vsem Kutis svinčniki, peresa in kreda. Nikdo ne more dobro vršiti svojega poklica brez njih.
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča glasbenim učiteljem in goslarskim učencem Karla Pahorja 100 slovenskih narodnih pesmi za dvoje gosli.
—t Menda še do danes niste naročili knjige Emil Adamič, ki stane 125 din. Plačate jo lahko v mesečnih obrokih. Ne sme biti učiteljice (-a) brez te knjige moža našega stanu in največjega slovenskega skladatelja. Ta knjiga spada v vsako knjižnico. SpoStujmo svoje velike ljudi!
—t Konec meseca izide II. čitanka »Za vse leto«, ki so jo sestavili na osnovi novih učnih načrtov Flere, Jurančič, Skulj in Vrane. Onim, ki so jo že naročili, naznanjamo, da se bo njihovo naročilo izvršilo konec septembra.
—t Ročni katalog za 1938./39. je izšel. V njem dobite mnogo zelo potrebnih navodil in pojasnil. Vsaka učiteljica in vsak učitelj bi ga morala imeti.
—t Janka Polaka Zgodovina in zemljepis za III. in IV. razred osnovnih šol se že dobi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—t Učiteljski pripravniki dobe v knjižici Venceslava čopiča Praktični učiteljski, vero-učiteljiski izpit in izpit za otroške vrtnarice vse, kar morajo znati, da ta izpit dobro dovrše.
—t Ko boste poučevali zemljepis Ljubljane in sreza ljubljanske okolice, pomnite, da dobite v Učiteljski tiskarni izvrsten zemljevid, ki vam bo najbolje služil kot nazorilo. Zemljevid je izšel meseca avgusta 1938.
—t Že veste, da je Pelikan kreda najboljša? Samo s to kredo se dobro piše. Uporabljajte samo to kredo!
MladtinsKa
matica
—mm Druga številka »Našega roda« je
izšla. Ekspedicija se je začela 28. t. m. Do 1. oktobra bo list na vseh šolah. Prosimo poverjenike, da nakažejo čimprej naročnino.
—mm Vsebina 2. številke »Našega roda«: Albert Širok: Ob dvajsetletnici. Janko Samec: Ob dvajsetletnici (pesem). Anton Ingolič: Sirote (nadaljevanje).
*	* *: Prepir.
Gustav Strniša: Trije labodi. France Bevk: Pikapolonica in Čimbara-bara.
Albert Sirk: Murter. Pavel Kunaver: Polmesec vzhaja. Anton Ingolič: Zakaj so haloški otroci lačni.
Janez Samota: Dar srca (pesem). Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike.
*	* *: Ko fantek vstane, kraljevski otroci.
*	* *: Kjer se prepirata dva. Mirko Kunčič: Metka ziblje (pesem). Po Disneyu: Noetova barka. Leopold Pajk: Mali zimski pedic.
*	* *: Tri zgodbe brez konca in kraja. Drobne zanimivosti. — Mladina piše. —
Križanke itd.
Od ilustratorjev so zastopani v tej številki: Fran Tratnik, Fran Mihelič, Franc Golob, Albert Sirk, Hinko Smrekar, Oton Gaspari, France Podrekar in drugi.
Številka, ki je posvečena dvajsetletnici osvobojenja, je vsebinsko in ilustrativno izredno bogata.
—mm Poverjenike prosi uprava, da vrnejo nerazprodane številke »Našega roda«, da lahko z njimi potreže novim naročnikom.
—mm Popravljamo. V seznamu naročnikov je bilo zadnjič objavljeno, da je bilo v Sv. Juriju v Slov. goricah lani 10, letos 0 naročnikov. V resnici pa je letos 23, in je torej število narastlo za 13.
—mm Še nekaj statistike naročnikov.
Šola	lani	letos
Dovje ........90	100
Dravograd..............33	34
Dvor pri Žuž......1	16
Gorje ................64	61
Horjul................38	56
Kamnik .......105	101
Krčevina ..............70	98
Koroška Bela............193	215
Krka . . :......91	66
Laško ................62	69
Ljubljana, II. dekl.....201	171
Log pri Brezovici ....	35	40
Mala Nedelja..........33	47
Maribor, II. dekl.....151	201
Maribor, IV. dekl.....104	105
Sv. Marjeta niže Ptuja . .	47	73
Naklo ................44	46
—mm Prva številka »Našega roda«, ki je
izšla v nakladi 25.000 izvodov, je pošla in jo bomo morali ponatisniti. Zaradi določitve naklade prosimo cenj. poverjenike, da pošljejo čimprej naročila.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Pevski tečaj za moški zbor UPZ.
Pevskega tečaja za moški zbor UPZ v septembru se je udeležilo 42 pevcev. V vrste zbora je pristopilo na novo 8 glasov. Na tečaju je študiral moški zbor skladbe za samostojne nastope in skladbe za nastop v mešanem zboru.
—pev. Prihodnji pevski tečaj. Po dogovoru odbora UPZ z mariborskimi tovariši bo nastopil UPZ v Mariboru v soboto, 12. novembra t. 1. Prihodnji pevski tečaj bo za mešan zbor. Vršil se bo 10. in 11. novembra t. 1. v Ljubljani. Ker je datum koncerta v Mariboru definitivno določen, je tečaj strogo obvezen za vse članstvo. V teku prihodnjih dni bo prejelo članstvo zbora posebno okrožnico.
Odbor.
SolsKi radio
—r I. teden. Torek, 4. oktobra: Oktober doma in v prirodi; dialog vodi g. Miroslav Zor. Pomen 4. oktobra kot svetovnega dneva za varstvo živali. Prve jesenske spremembe v naravi. Živali, rastline, vreme. Kakšno delo nas čaka doma v oktobru. II.—III.
Petek, 7. oktobra: Po Carigradu; gdč. Julija Šušteršič. Razpored:
1.	Pot do Carigrada.
2.	A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. (Odlomek).
3.	Po Carigradu.
4.	Fr. Finžgar: Pod svobodnim soncem: Cerkev sv. Modrosti. (Odlomek).
5.	Po Bosporu do Črnega morja. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri predaval g. Priol Josip: Pomen izdelovanja sladosoka v kmečkem gospodarstvu.
Sttmovska organizacija JUU
Začasna prepoved shodov sprevodov in zbiranj
Beograd, 24. sept. AA. Uradno se objavlja: Notranji minister je danes izdal odlok I št. 35.653, ki se glasi:
V	interesu javnega miru in varnosti ter reda ter v zvezi z zunanje-političnim položajem v Evropi in na podlagi členov 64. do 67. in 69. do 71. zakona o notranji upravi odrejam, da se v vsej državi prepovedo do nadaljnjega vsa zborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi zbiranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi, bo kaznovan od 10 do 1500 din globe v korist državne blagajne, a za primer, da bi ne plačal denarne kazni, z zaporom od enega do 30 dni, v kolikor njegov prestopek ne bi bil težje narave in bi spadal pod paragrafe drugih zakonov. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi radi kupoprodaje in trgovine po mestnih trgih in sejmih, dalje zbiranje zaradi opravljanja verskih obredov, verskih predpisov in običajev in zaradi kakšne gospodarske, kulturne ali humane akcije. Ali tudi v teh primerih ne sme biti ni-kakih govorov, ki bi imeli kakršno koli politično vsebino.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Notranji minister: Dr. Anton Korošec s. r.
JUU — SEKCIJA ZA DRAVSKO BANOVINO SPOROČA:
V	zvezi z gornjim odlokom so za nedoločen čas odgodena tudi vsa zborovanja sre-skih učiteljskih društev.
Iz izvršnega odbora
—iz S svojih prvih letošnjih zborovanj so
poslala izvršnemu odboru, odnosno njegovemu predsedniku brzojavne pozdravne in solidarnostne izjave
JUU sresko društvo v Sjenici,
JUU sresko društvo Glomoč.
—iz Vplačila v socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. zedinitelja: Učitelji in učiteljice sreza kičevskega v vardarski banovini so vplačali 792 din v Socialni fond in s tem postali dobrotniki Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. — Gosp. Milan Simon-čič, učitelj iz Kovina v dunavski banovini, je vplačal 300 din v Socialni fond JUU in s tem vpisal svojo mater pok. Jelizaveto Simončič, bivšo učiteljico v p. iz Beograda, za ustanov-nika JUU. — Darovalcem izreka posebno zahvalo uprava JUU v Beogradu.
Novosti na knjižnem trgu
—k Franc Grivec: Slovenski knez Kocelj.
Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1938. Knjiga obsega 260 strani in je opremljena s številnimi inicialkami in vinjetami akad. slikarja Slavka Pengova. Cena v platno vezanemu izvodu din 120,—, bibliofilska izdaja v celo usnje din 300,—. — V tej knjigi razpravlja avtor o slovenskih apostolih sv. Cirilu in Metodu in njuni tesni in prisrčni zvezi s slovenskim knezom Kocljem, poleg tega pa tudi o zvezi tega kneza z apostolskim in književnim delom slovanskih apostolov. — Doslej nismo imeli pravih zgodovinskih podatkov o knezu Koclju, ki je vladal panonskim Slovencem od 869 do 874. Profesor Grivec je poiskal vse obstoječe vire, a največkrat si je moral pomagati z domnevami, ker pač primanjkuje podatkov. Kljub temu pa predstavlja knjiga lep doprinos k zgodovini Slovencev, ker nam spretno očrta samostojno slovensko kneževino v Spodnji Panoniji in prizadevanje kneza Koclja, dvigniti to pokrajino do čim večjega vpliva. — Knjiga je zelo dobrodošla tudi šolam, ker je v njej zbrano gradivo o sv. Cirilu in Metodu, knezu Koclju in panonskih Slovencih.
—k Podkoren. Spisal Jos. Vole, kanonik v Ljubljani. Letoviščar, ki hoče v miru in hladu prebiti vroče poletne mesece in si na-
brati svežih moči za truda polno duševno delo v pisarni, šoli itd., se ne bo nikjer tako udobno počutil, kakor v čistem planinskem zraku gornje Savske doline. Zato ga bo zanimala preteklost teh tihih gorskih vasic, kjer se je j vršil svoj čas živahen promet čez Korenski prelaz na Koroško in v Italijo. Vsak letovi- j ščar in športnik, ki obiskuje Planico in gornjo Savsko dolino sploh, bo z velikim zanimanjem bral to knjižico. Stane 15 din. Dobi se v knjigarnah in v prodajalnah »Putnika«.
—k Almanah kraljevine Jugoslavije. Iz
tiska je izšel prvi del 5. zvezka Almanaha kraljevine Jugoslavije za leto 1938./39. Ta almanah z naslovom »Naša država« prinaša geopolitični pregled Jugoslavije za vse panoge prirodnih znanosti izpod peresa naših prizna- I nih učenjakov in strokovnih delavcev ter ob- I sega kratek popularen pregled naše narodne | geografije, geofizike, geologije, etnografije, i arheologije, umetnosti (arhitekture in slikarstva), glasbe in pregled vseh muzejev in starih mest Jugoslavije. Ta del almanaha podaja s naši javnosti kratek opis vseh panog našega življenja in dela, ki izvirajo iz našega nacio- | nalnega teritorija in vsega, kar je ustvarila priroda in narod in kar tvori bogastvo naše narodne kulture. — V tisku je statistični she-matizem kraljevine Jugoslavije in važnejši podatki o svetu. — Pripravlja se drugi del »Naše državno življenje«, tretji del »Državni shematizem« in četrti del »Notranja uprava po banovinah«. — Naročnina za peti zvezek almanaha 1938./39. znaša 300 din za kompletno izdajo, ali 175 din za posebno izdajo (dva dela) naroča se na naslov: Glavno uredništvo Almanaha kraljevine Jugoslavije, Zagreb 6, i Žerjavičeva ulica 4.
—k S. Dmitrijevski: Stalin. Založila Ti-kovna založba v Mariboru 1938. Obseg 518 strani. Delo, ki ga je spisal bivši generalni konzul Sovjetov v Stockholmu, sta prevedla dr. N. Preobraženski, lektor, in Z. Bizjak, asistent Slovanskega instituta ljubljanske univerze. Knjiga je razdeljena na šest delov, ki nosijo sledeče naslove: 1. Učenec Lenina. 2. Pot do oblasti. 3. Državljanska vojna. 4. Oblajst. 5. Dodatno poglavje. 6. Zaključna beseda in opombe. Dodatno poglavje in opombe je spisal dr. N. Preobraženski. — Knjiga je brez dvoma velik doprinos k spoznavanju osebnosti Stalina, ker jo je napisal bivši ožji njegov sodelavec Dmitrijevski, ki pripoveduje vse to kar je sam doživel in videl. Nastane samo vprašanje, ali je to delo in v koliko je objektivno pisano, ker ga je avtor sestavil takrat, ko se je za vedno ločil od Stalina in Moskve.
angleškega in ieSkega sukna
Bogata Izbira!
A. & E. Skabernč
Ljubljana
Na Vas
je ležeče da imate obleko vedno kot novo
zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svttlolikalnica
MALI OGLASI
Mali Oglasi, ki slniij« t posredovalne ii socialne naučit Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii zaesek Din B-—
FR. P. ZAJEC
itpriin optik
Ljubljana, Stari trgi
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnio« in srebrnine. Ceniki brezplačno.
02320202020202000000010101010000000002