Dober dan naš (ne)parni občan
Namesto našega utečenega razgovora z enim naših občanov, smo v teh parnih in neparnlh dneh, prvlh in zadnjih vikendih v mesecu in omejitvi hltrosti, skratka, v pomanjkanju bencina, nare-dili med našlml občani anketo o teh »perečlh« problemih.
BOJAN FAJON, dijak: »Meni je vseeno, mopeda tako ni treba registrirati, zato tudi nimaštevilke, ne parne patudi neparne ne. Stari pa preklinja, da se kar kadi. Meni je še Ijubše, vsaj ne bo silil vsako soboto in nedeljo na vikend in bo ostalo tudi meni nekaj časa za zabavo. Pa tudi stari se bo vsaj malo sprehodil, tako je že zavaljen, da ga bo nekega dne od špeha pobralo.«
IVANKA KASTELIC, gospodinja: »Ne nisem iz Centra, Bežigraj-čanka sem. Seveda je treba na trg, najbolj ,komod' je z avtom. Vsaj tako izgleda na prvi pogled. Pa me je tale četrtek prisilil, da sem fička pustila doma. Na največjo grozo sem ugotovila, da z avtobusom nisem .zapravila' nič ved dasa kot prej, ko sem se vozila z avtom. Seveda pa je bilo treba vse .punkeljne' prenašati, kar pa ni ravno lahko. Za tisti vikend pa bomo že preživeli. Saj je še Šmarna gora, pa Rožnik, Tivoli. Skratka brez problemov.«
FRANC GAČNtK, uslužbenec: »Danes (bil je četrtek, 4. maja) je bilo pa res O. K. Imam namreč parno številko. Prvič po dolgem času nisem zamudil v službo, parkirnega prostora pa toliko, da je prava paša za oči. Seveda bomo imeli post v soboto in nedeljo, če bo lepo vreme smo se s prijatelji dogovorili, da gremo v nedeljo na Šmarno goro. Najmanj 15 let že nisem bil tam. Kako bo pa v torek pa sploh ne razmišljam. Vprašajte me v torek!«
GORAZD POGAČNIK, trgovski potnik: »Za večino Ijudi je res brez pomena ali se en dan v tednu vozi ali ne, ali se eno soboto, nedelje ne omenjam, vozi ali pa pusti avto parkiran. Zame pa ne, saj je v bistvu moj zaslužek odvisen od mojega dejanskega dela. Večino dsla pa sem prisiljen opraviti z avtom, saj je treba obiskati stranke v Sloveniji in tudi v Hrvaški. Zato bo zame precej težko, razporediti delo tako, da bom kos tem omejitvam. Zaradi hitrosti si ne belim glave, me pa pošteno boli glava zaradi postnih dni. Resno premišljujem, da bi kupil še en avto.« ROZALIJA ŠKRABEC, delavka: »Ah, bežite no, saj nimam avtomo-
'¦ bila. V službo se vozim z vlakom, pa je sedaj v tistih parnih in neparnih dneh, ali kako že to gre, malo več gneče. Vikend? Bežite
', no, gradimo hišo, to je moj vikend. Huje je, da spet ni cementa. A n"e, nisem iz mesta, s pbdeželja. Od kje? Saj ni važno. Adijo.«
; AVGUST TOMINŠEK, učitelj: »Malo zoprna je, tale omejitev. Vrtec za hčerkico sva z ženo komaj našla, pa še čisto na drugem koncu mesta. Z enoletnim otrokom se drenjati po avtobusih pa res ni ravno prijetno. Za tisti vikend mi je vseeno, med tednom pa je tisti dan
'    posta res neprijeten. Vsaj za nas, bolje rečeno hčerkinega vrtca. No,
: končno pa lahko upam, da bo tudi hčerka zrasla, šolo pa imamo blizu. Upam, da do takrat omejitve ne bodo odpravili, da mi bo lepše. Čisto prav pa je, da so omejili hitrosti. Saj je bilo nesreč toliko, da je bilo človeka že kar strah zapeljati ali stopiti na cesto.«
SIMON ŽABJEK, upokojenec: »Cisto prav je, da so takole omejili promet. Še bolj bi morali omejiti hitrosti in sploh vožnje z osebnimi avtomobill Da bi se mladi spet malo naučili hoditi peš. Moj vnuk vem, da še ni bil na Toškem čelu, v Benetkah pa je bil samo lani > trikrat ali štirikrat. Upam, da tudi smrdela Ljubljana ne bo več tako, vsaj v tistih dneh, ko velja omejitev.«
VALERIJA ABRAM, študentka: »Za večino nas je pač vseeno za tisti dan in vikend, ko se ne smemo ali ne smejo voziti. Za mnoge pa je to hudo. Zase vem, da mi bo ta omejitev prinesla maio težav, čeprav nimam avtomobila. Se pa domov vozim na avtostop. Sedaj bo v dveh sobotah na mesec precej manj avtomobilov, torej bodo težave za prevoz z avtostopom večje. Sicor pa, počakajmo na prve izkuš-nje.«
KOMUNALNI STRAŽAR, brez imena in priimka: »Res so danes
(četrtek, 4. maja) prazni parkirni prostori, zato pa nastopajo druge
težave. Tu v Centru Ijudje čez noč parkirajo na urah, pred hišo. Pa so
se danes, ko sem »lepil« listke,  razburjali, češ, saj nisem smel
;     odpeljati avta,            imam neparno številko. Služba je služba, sem
!     pa tudi človek, čeprav predvidevam, da si je marsikateri tak izgovor
;     tudi izmislil.«
;        Tako je torej z našimi pari in nepari. Večina nas je vzela vse te
;     omejitve z razumevanjem, lahko celo rečemo, s precejšno mero
razumevajočega humorja. Kar samo kaže, da smo Slovenci sploh za
šale, pa naj bodo parne ali naparne.                                          P. M.