, cena 40 dinarjev iŠtevilka 34 (788) ' / . glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva .titovo velenje, 5. septembra 1985 - h \ # K* Predsedstvo OK SZDL Velenje Evidentiranje mora biti kar najbolj množično Priprave na volilno-programske konference organizacij socialistične zveze, poročilo o poteku evidentiranja za spomladanske skupščinske volitve, obravnava in sprejem sklepov problemske konference o znanstveno-raziskovalni dejavnosti in problematika zbiranja sredstev za zgraditev sedme osnovne šole, so bile glavne točke seje članov predsedstva občinske konference SZDL Velenje v torek prejšnji teden. V zvezi -s pripravami na volil-: no-programske konference organizacij socialistične zveze je predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolo-všek-Hudarin posebej poudarila, da sedanji čas terja temeljitejše priprave kot kdajkoli doslej, da morajo funkcionaiji socialistične zveze postati resnično pravi aktivisti, ki so znani po dobrem delu in ki imajo zaupanje ter ugled med ljudmi. Posebej so. poudarili, da je treba na dnevne rede .programskih sej uvrstiti najpomembnejša vprašanja kot so organiziranost in usposobljenost organizacij socialistične zveze za izvajanje njene ustavne vloge, ustvarjanje ustrezne klime za volitve v skupščinski sistem, predvsem pa spregovoriti o pripravah na planske dokumente krajevnih skupnosti in širše družbenopolitične skupnosti ter oceniti delovanje delegatskega sistema. V priprave na programske seje krajevnih konferenc socialistične zveze se bodo vključili tudi posamezni člani predsedstva in izvršnega odbora predsedstva občinske konference, ki bodo hkrati soodgovorni, da bodo seje vsebinsko kar najbolj bogate in pravočasno izvedene. Sprejeli so tudi rokovnik za izvedbo aktivnosti za volitve v organizacijah socialistične zveze. Po njem se morajo do 25. sep-_ tembra sestati koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja ali predsedstva krajevnih konferenc SZDL in evidentirati možne kandidate za nosilce funkcij v krajevnih konferencah in v občinski konferenci, kjer bomo volili i predsednika, podpredsednika in sekretarja. Do 10. oktobra morajo bjti opravljeni sestanki po soseskah in sestanki družbenopolitičnih organizacij po krajevnih skupnostih, deset dni kasneje morajo biti sklicane seje predsedstev krajevnih konferenc in opravljena določitev kandidatov za nosilce Tunkcij v krajevnih konferencah. Na teh sejah bodo med drugim določili datume volilnih sej krajevnih konferenc in obravnavali kandidate za nosilce funkcij v občinski konferenci SZDL. Do 15. novembra morajo biti sklicane volilne seje krajevnih konferenc, do -24. novembra morajo iz krajevnih konferenc poslati podatke na občinsko konferenco o njihovih izvoljenih funkcionarjih in poročilo o delu krajevne konference, 26. novembra pa bo predvidoma programsko volilna seja občinske konference SZDL. Ob obravnavi težav in slabosti evidentiranja možnih kandidatov za odgovorne funkcije v občini so opozorili, da se v glavnem pojavljajo že znana imena, da je med predlaganimi premalo mladih, da so težnje po kadrovanju v ozkih krogih, nekateri občani pa sploh odklanjajo kandidature. Zato je treba storiti vse, da bo paleta možnih kandidatov kar največja oziroma, da bo evidentiranje in kandidiranje za volitve v organe driižbenopolitičnih organizacij in skupščinske volitve kar najbolj množično ter demokratično. Treba je preprečiti vsakršne težnje po kadrovanju v ozkih krogih. Demokratičnost našega sistema volitev daje vsakemu občanu pravico, da je kandidat, zavedati pa se prav tako moramo, da pomeni evidentiranje posebno družbeno priznanje, V nadaljevanju seje so spregovorili tudi o problematiki zbiranja denarja za zgraditev sedme osnovne šole v občini Velenje. Člani predsedstva so poudarili, da se morajo predstavniki občinske izobraževalne skupnosti, skupaj s svojo strokovno službo in izvršnim svetom, prizadevneje lotiti uresničevanja že sprejetih sklepov. Tako morata izvršni svet in izobraževalna skupnost do 15. septembra poročati predsedstvu, kako poteka akcija zbi ranja denarja za nov šolski objekt. Način združevanja denarja je bil dogovorjen ob pripravah na četrti samoprispevek. (VOS) Praznik občine Mozirje Osrednje slovesnosti v Šmartnem ob Dreti Občina Mozirje slavi svoj praznik 12. septembra v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila s padcem okupatorske postojanke v Mozirju v celoti osvobojena Gornja Savinjska dolina. V naslednjih mesecih so na osvobojenem ozemlju nastali trdni zametki povojne ljudske oblasti, ki so bili velikega pomena tudi za širši slovenski prostor. Seveda bodo delovni ljudje in občani tudi svoj letošnji praznik primerno proslavili. Prireditve se vrstijo že vse minule dni tega tedna po vseh krajih Gornje Savinjske doline, osrednje slovesnosti pa bodo na vrsti konec tedna v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. . Ze v nedeljo so kolesaiji opravili kolesarski maraton po poteh 2. grupe odredov okrog Menine planine. Sinoči so v galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo fotografij pod naslovom »Naši kraji in ljudje«. Danes, v četrtek 5. 9., bodo v domu Partizana člani domačega kluba radioamaterjev odprli razstavo radioamaterske tehnične opreme, ostale prireditve pa bodo na vrsti zadnje dni v tednu. V petek zjutraj bodo na vsakoletni pohod »Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem« krenili borci in mladinci, ob 10. uri dopoldne bo na vrsti še Otvoritev novega prizidka k osnovni šoli Mozirje, v soboto dopoldne pa bo slovesno v zaselku Struge pred Lučami, ko bo na vrsti še slovesnost ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov Modne konfekcije Elkroj, za to delovno organizacijo in krajevno skupnost še kako pomembnih. Seveda pa bo prav v soboto najbolj slovesno v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Ves dan bo v osnovni šoli na ogled razstava otroških izdelkov. Popoldne ob 16. uri bodo v Šmartnem izročili namenu prenovljen gasilski dom, uro zatem pa bo v večnamenskem prostoru slavnostna seja zborov občinske skupščine. Zatem bo na vrsti še tovariško srečanje delovnih ljudi, občanov in gostov. V nedeljo dopoldne bo v Šmartnem na vrsti še orientacijski pohod rezervnih vojaških starešin. Povedati velja, da so se v letošnje slavje ob občinskem prazniku tvorno vključili tudi športniki vse Gonye Savinjske doline, saj so od nedelje naprej vsak dan pripravili vsaj eno tekmovanje. Seveda bodo na slavnostni seji v Šmartnem ob Dreti podelili tudi letošnje občinske nagrade in priznanja., . - DOMICIL OBČINE MOZIRJE bodo' podelili DRUŠTVU VRTNARJEV SLOVENIJE; - ZLATE PLAKETE občine Mozirje bodo prejeli: ŽELEZARNA RAVNE NA KOROŠKEM, TURISTIČNO DRUŠTVO Luče ob Savinji, JOŽE CELINŠEK iz Spodnje Rečice in IVAN KRAMER iz Mozirja; - SREBRNE PLAKETE Občine Mozirje bodo prejeli: ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE, OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE, TVD PARTIZAN MOZIRJE, GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI in akademski kipar JANKO DOLENC; — NAGRADI občine Mozirje bodo podelili: SKUPINI INOVATORJEV iz temeljne organizacije Kovinarstvo Ljubno in PROSVETNEMU DRUŠTVU iz Gornjega grada; < . — ZNAČKE občine Mozirje pa bodo prejeli: Anton BI-TENC iz Nazarij, Lenka KRALJ z Ljubnega, Roman KRAJNER iz Nazarij, Janko MATK iz Logarske doline, Jože MEJAČ iz Mozirja, Ana PE-ČNIK s Prihove, Alojz PEČOVNIK iz Dola, Raiko SE-LIŠNIK iz Luč, Franc SULEK iz Luč in Veljko ŽVIPELJ iz Nazarij. Živinorejska razstava v Gaberkah 15 let pospeševalnega dela Večja pridelava hrane in večja stopnja samopreskrbe z živežem sta tudi v naši občini eni od pomembnih razvojnih nalog, pa čeprav je jasno, da nismo izrazito kmetijsko področje, in še to zaradi eksploatacije premoga in intenzivne gradnje izgublja velik del najplodnejše zemlje. Tako za kmetijsko proizvodnjo ostajajo le obrobni in hriboviti predeli. Te okoliščine in močna industrializacija naše občine so vplivali, da se število kmečkih gospodarstev iz leta v leto naglo zmanjšuje. Tako smo še leta 1976 imeli na območju občine 1250 kmečkih gospodarstev in okoli 600 čistih kmetij, se- NAJRAJE NOSIM HLAČE daj pa imamo le še 817 kmečkih gospodarstev, od katerih so po občinskem odloku 404 zaščitene kmetije. Seveda tudi delež kmečkega prebivalstva naglo upada. Tako je bilo leta 1976 še 8 odstotkov aktivnega kmečkega prebivalstva v občini Velenje, sedaj pa ga je le še okoli 4 odstotke. Z ERO TOK Kmetijstvo sodeluje 630 kmečkih gospodarstev, na katerih pa v 40 odstotkih gospodarijo polkme-tje. V zadnjih letih se je precej poslabšala tudi struktura kmetij, saj se povečuje število višinskih kmetij, ki jih je sedaj že kar 80 odstotkov. Kmetijska panoga je tako kljub razvoju in pomembnim dosežkom v proizvodnji, v družbenem proizvodu ^bčine udeležena le z 2 odstotkoma. Pa rezultati res niso majhni. Pospeševalna služba, ki v občini Velenje deluje že petnajst let, je veliko pripomogla, da je bilo v tem času po- sodobljenih in zgrajenih 280 hlevov, zgrajenih 530 koritastih in stolpnih silosov, viden napredek pa jc bil dosežen tudi pri selekciji živine. V občini Velenje sedaj prevladuje rjava pasma, ki jo v zadnjih letih križajo z ameriško rjavo pasmo, da bi tako še povečali proizvodnjo mleka. Ta pa je že sedaj med najvišjimi v SRS, saj na kmetijo oddajo 12000 litrov mleka, po kravi pa 2500 litrov. Naši kmetovalci že pokrijejo celotne porebe občine po kon-zumnem mleku, pri govejem mesu pa je to pokritje 90 odstotno. Ti in tudi drugi uspehi so seveda plod prizadevanj pospeševalne službe in rejcev pa tudi celotne občinske skupnosti, ki je vendarle razumela težave kmetijcev tudi v najtežjih trenutkih in jim je vsaj delno priskočila na pomoč. Prizadevanja naših rejcev pa bodo deležna še posebne potrditve to soboto v Gaberkah, kjer ERA TOK Kmetijstvo organizira četrto Živinorejsko razstavo. Predstavljeno bo 68 krav in plemenskih telic, dva plemenska bika iz prirodnega pripusta, tri kobile z žrebički in žrebec. Povprečna mlečnost razstavljenih živali je 5513 litrov. Otvoritev te zanimive razstave bo ob 10.30, sledil pa bo izbor najboljših živali, podelitev priznanj in nagrad ter po 14. uri še družabno srečanje, ki ga bo popestril ansambel Štirje kovači. Na ražnju bodo zavrteli tudi vola. B. Zakošek Začelo se je S ponedeljkom se je živ-žav z ulic in dvorišč spet preselil v šolske klopi. Počitnice so za nami in za mlade željne znanja se začenja novo šolsko leto, ki bo za ene bolj, za druge manj uspešno, za vse pa gotovo polno lepih doživetij in seveda korak bliže k zrelosti. Titovo Velenje Obisk delovnih skupin CK ZKS Titovo Velenje sta v torek popoldan obiskali dve delovni skupini CK ZKS. Prvo, ki je obiskala Gorenje — tozd Štedilniki, sta vodila Janez Vipotnik, član CK - ZKS in Emil Roje, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, drugo, ki je obiskala gradbeno podjetje Vegrad pa je vodil Rudi Koprivnik, predsednik gospodar-' ske zbornice SRS. Namen teh obiskov in sestankov, ki so jih organizirali v obeh delovnih organizacijah. je hila ocena samouprav- nih drilžbenoekonomskih odnosov v teh kolektivih.in vključitev lastnih sil v njihovo razreševanje in dograjevanje. Člani O.O ZK Štedilniki v Gorenju so delovno skupino seznanili z dosedanjimi prizadevanji delavcev, ki so ob širši družbeni pomoči uspeli tej delovni organizaciji in celotnemu soz-du Gorenje povrniti velik del~njegove veljave. Spregovorili so o lastnih prizadevanjih za izpolnitev zahtevnih načrtov in ureditev številnih pomembnih vprašanj tehnično tehnološkega razvoja in medsebojnih odnosov. Opozorili so tudi na nekatere di- leme, katerih sami ne morejo preseči. Med njimi je največji problem nepokriti devizni dolg pri Jugobanki, kar seveda zavira ol>novo Gorenja, ki ima kar 90 odstotkov amortizirana osnovna sredstva, strojepa že 100 odstotno. To je v času, ko se v Evropi med proizvajalci bele tehnike bije bitka za preživetje, zu Gorenje, ki je tu udeleženo s 5 odstotki proizvodnje, še toliko bolj problematično. Člani delovne skupine CK pa so poudarili, da so bili ostrejši kriteriji do lastnega opravljenega dela prav gotovo temelj sedanjih velikih pozitivnih premikov, prenesli pa so tudi obljubo, da bo IS SRS še v tem mesecu obravnaval problem nekrite izgube Gorenja. .V Vegradu, ki je ena najuspešnejših gradbenih organizacij v SRS, je člane CK med drugim zanimalo, kako jim je uspelo, ljub vsem težavam in zmanjšanim investicijskim vlaganjem ustvariti zadovoljive rezultate. Govorili so tudi o številnih nerazrešenih vprašanjih, ki otežujejo delo gradbenih delavcev ter o nadaljnjem razvoju, ki mu namenjajo vso skrb, saj se zavedajo, da so pred njimi še težja obdobja. (mbz) SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE VOZNIKI POZOR! Prihaja jesen in z njo spremenjene vozne razmere. Potrebna bo večja previdnost, še posebno zarasli prisotnosti otrok. Naj ne bodo prvi šolski dnevi po vaši krivdi usodni za najmlajše. Srečno pot'v šolo in vrtec, voznikom pa srečno vožnjo želi SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE! ' , 2. stran * "od četrtka do četrtka! Titovo Velenje * 5. septembra 1985 Evidentiranje možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij V pomladanskih mesecih bomo izvolili v temeljnih okoljih nove delegate za skupščine v občini in republiki. Nadaljnje utrjevanje in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja je odvisno predvsem od tega, kako bodo delovale delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Če želimo, da bodo delovni ljudje in občani resnično postali temeljni nosilci najpomembnejših odločitev v naši družbi, je še kako pomembno, da bodo tako v delegacijah, kot tudi najodgovornejši funkcionarji ljudje,ki se bodo znali uspešno spopasti s sedanjimi težavami in ki s svojim delom in načinom življenja izpričujejo idejnopolitično in konkretno opredeljenost za samoupravni socializem. Če želimo izvoliti takšne ljudi, potem mora biti izbor širok, zato je še kako pomembna faza evidentiranja, s katero smo začeli v naši občini meseca marca tega leta in bo zaključena konec novembra 1985. Dosledno bomo upoštevali in spoštovali načelo, da lahko da pobudo za evidentiranje možnega kandidata za nosilca družbene funkcije vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, družbenopolitične ter družbene organizacije. Delovnega človeka in občana lahko evidentiramo kot možnega kandidata brez njegove privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in aktivnost ter tako le podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Posameznik ne more biti možni kandidat, če ni bil predhodno evidentiran. Priprave in izvedba volitev zahtevajo, da organizatorji kadrovskih priprav dosledno uresničujejo svoje naloge. Poglavitni dejavniki za izvedbo posameznih volitev so: 1. za volitve članov delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sta temeljna organizatorja, usmerjevalca in usklajevalca celotnih kadrovskih priprav v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih SZDL in Zveza sindikatov Slovenije, ki usklajujeta to aktivnost z drugimi DPO ter samoupravnimi subjekti, ki se vključujejo v volilne priprave. 2. Za volitve delegatov v samoupravne organe v OZD in delovnih skupnosti je temeljni organizator, usmerjevalec in usklajeva-lec celotnih kadrovskih priprav na volitve, organizacija sindikata. Za volitve samoupravnih organov v krajevnih skupnostih pa enako nalogo opravlja SZDL. 3. Za volitve organov v DPO so nosilci priprav na volitve svojih organov organizacije same. 4. Za volitve organov družbenih organizacij in društev so nosilci kadrovskih priprav na te volitve družbene organizacije in društva sama. Da bi zagotovili usklajenost, načrtnost in smotrnost reševanja celovitih kadrovskih potreb, morajo vsi nosilci konkretnih kadrovskih priprav za posamezne volitve, svoje predloge, oblikovane na osnovi evidentiranja možnih kandidatov, usklajevati v koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skunostih. Zato morajo sredine, ki še niso ime- novale koordinacijskih od borov, to takoj storiti. Koordinacijski odbor za-kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL, ki je odgovoren za spremljanje uresničevanja načel in meril kadrovske politike v občini, je ob pripravah na volitve v letu 1986 sprejel še naslednja načela, ki jih moramo upoštevati: 1. Da lahko na osnovi ustavnih dopolnil traja mandat nosilca odgovorne družbene funkcije največ 4 leta, pri čemer se šteje mandat od prvih skupščinskih volitev po načelu 2 + 2 (razen pri predsedniku IS, kjer je mandat 4 leta brez možnosti ponovne izvolitve); 2. da se pri vseh funkcijah preprečuje horizontalna ro- tacija oz. prehod iz ene funkcije na drugo na istem nivoju; 3. da se v čim večji meri preprečuje prehod iz družbenopolitične na oblastveno funkcijo in obratno; 4. da se pospeši prehajanje kadrov iz združenega dela na družbene funkcije in po preteku mandata nazaj v združeno delo; 5. da se pri vseh organih upošteva tudi formalna omejitev ponovitve tretjega delegatskega mandata; 6. da poslovodni organi ne morejo biti izvoljeni v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Na koncu še eno pojasnilo. Hkrati z evidentiranjem kandidatov za skupščinske volitve poteka evidentiranje v organe družbenopolitičnih organizacij. Še enkrat naj ponovimo, da so nosilci priprav na volitve v organe SZDL, ZKS, ZSS, ZZB NOV in ZSMS, organizacije same. Od meseca oktobra bomo volili v organe vseh DPO. Prilagamo vam obrazec, s katerim lahko da vsak delovni človek in občan pobudo za evidentiranje možnega kandidata za nosilca družbene funkcije. Obrazce pošljite na OK SZDL Velenje. Ob tem ne pozabite, da so družbene funkcije pod enakimi pogoji dostopne vsem delovnim ljudem in občanom. OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SVET ZSS POBUDA ZA EVIDENTIRANJE MOŽNEGA KANDIDATA: Funkcija: I I C Evidentirani kandidat: Ime in priimek predlagatelja: I I -J INTERVJU Pričenjajo se šolske dileme ' Iztekle so se počitnice čas brezskrbnih dni, bolj ali manj zasluženega brezdelja. Otroški živ žav je zopet napolnil šolske prostore, hrainovi učenosti so na široko odprli svoja vrata. Čeprav ni bilo učencev, pa delo na šolah tudi v počitnicah ni povsem zamrlo. Marsikaj je bilo potrebno postoriti, kar med letom ni možno, pedagoški delavci pa so izpopolnjevali svoja znanja in bogatiti učne programe. In kako sedaj stopamo pripravljeni v novo šolsko leto? Katere težave in vprašanja se ponovno pojavljajo? To je tema današnjega intervjuja, ki smo ga tokrat pripravili z direktorjem VIZ Franjom Arličem. NČ: Čeprav so bile počitnice, delo na šolah ni Zastalo. Najbolj živo pa je bilo gotovo, pred pričetkom šolskega leta. Franjo Arlič: Strokovno pedagoške priprave na novo šolsko leto so po osnovnih šolah naše občine potekale normalno že od junija. Najbolj intenzivne pa so bile te priprave zadnji teden v avgustu. V tem tednu se je zvrstilo več strokovnih seminarjev, ki jih je sklical in organiziral Zavod za šolstvo, intenzivno pa so delovali tudi strokovni aktivi učiteljev, ki so organizirani v DO VIZ Velenje ter seveda šolski aktivi po posameznih šolah. Na teh aktivih so pripravljali plane dela aktivov v novem šolskem letu, izdelovali letne priprave ter nove učne načrte in urejali ostalo potrebno dokumentacijo. NČ: Pričetek novega šolskega leta je odprl stare težave med katerimi je največje pomanjkanje prostora. Franjo Arlič: Da, zaradi prostorske stiske'smo imeli veliko težav pri razporejanju učencev po šolah in oddelkih. To še otežuje Zakon o osnovni šoli, ki opredeljuje šolske okoliše posameznih šol kot fiksne in onemogoča preseljevanje učencev s šole na šolo,če prav je ponekod premalo, drugje pa še dovolj prostora. Priliv učencev pa je bil tudi za to šolsko leto izredno velik. Mi smo sicer do junija vpisane in evidentirane učence že takrat razporedili po šolah in oddelkih. Veliko učencev, predvsem tistih, ki so se v času počitnic in v začetku novega šolskega leta preseljevali in se še preseljujejo v nova ali druga stanovanja, pa. se je pojavilo, na pragu šol šele zadnji teden v avgustu, precej pa je teh primerov še te prve dni v septembru. To seveda, zaradi zaprtih šolskih okolišev, povzroča veliko težav pri dodatnem razporejanju učencev. NČ: In kje je bil največji »naval« učencev? Franjo Arlič: Največji »naval« je bil na šolo bratov Mravljakov na Gorici. Zato je bilo tu potrebno spremeniti .organizacijo pou-' ka, tako da bodo učenci prvih treh razredov obiskovali pouk v dveh izmenah, torej delali v kla- Franjo Arlič: Prostorske težave so tako velike, da moramo čimprej pristopiti k gradnji nove šole sični organzacijski obliki. Ostali oddelki bodo delali kot celodnevna šola. Pri tem ugotavljamo, da na tej šoli ne bo na razpolago niti enega prostora za organiziranje oddelka podaljšanega bivanja. NČ: Kaj pa ostale šole v občini? Franjo Arlič: Šola Veljka Vlahoviča začenja šolsko leto še kot celodnevna šola, verjetno pa se bo organizacija dela morala vsaj delno spremeniti že kaj kmalu, najbrž še v septembru, ko bodo vseliiva nova stanovanja v soseski Salek III. Koliko bo tu novih učencev in od kod bodo prišli, še danes nihče ne ve, ker starši, pred vselitvijo, otrok ne prijavijo in vpišejo. Problemov s številom učencev pa nimamo v Šmartnem ob Paki, na obeh šoštanjskih šolah, na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju in na vseh podružničnih šolah. Ostale velenjske šole bodo lahko še delale v izmeni in pol, čeprav se je tudi na teh šolah povečalo število učencev in oddelkov. Ohranitev take organizacije dela nam na teh šolah omogoča koriščenje petih učilnic v prostorih nove Glasbene šole. Zaradi velikega števila učencev in oddelkov se pojavljajo še nekateri problemi. Tako je velika težava prehrana učencev, ker so šolske kuhinje naenkrat ostale premajhne in bodo le stežka zmogle zadovoljivo opraviti svojo nalogo. Podoben problem nastaja tudi pri telesni vzgoji, saj je ena telovadnica premalo, da bi se v njej lahko zvrstili vsi učenci. Tako je seveda zelo težko kar najbolj smotrno organizirati pouk. NČ: Delo na večini osnovnih šol v občipi Velenje je torej zelo oteženo? Franjo Arlič: Zaradi tako povečanega števila učencev in oddelkov na velenjskih šolah postajajo te že »pedagoške kasarne«, saj je tako velike šole težko obvladovati in voditi ter izvajati predpisani program življenja in dela. Ker bo prihodnje šolsko leto prostorska stiska še mnogo hujša, je nujno, da čimprej pristopimo k izgradnji nove šole. »Ijšati tudi materialne pogoje i. Kaj ste storili v letošnjem le- NČ: Med počitnicami skušate izbor" dela tu? Franjo Arlič: Seveda so se na šolah, med počitnicami, tudi z izboljšanjem osnovnih materialnih pogojev poskušali kar najbolje pripraviti na novo šolsko leto. Večjih investicijskih vlaganj pa letos ni bilo, ker nimamo sredstev. Opravljena so bila v glavnem le najnujnejša vzdrževalna dela, za kaj več pa je bila »finančna odeja« tudi. tu prekratka. NČ: Že nekaj časa, še posebej pa preteklo šolsko leto, so bili precejšen problem osebni dohodki pedagoških delavcev,ki so precej zaostajali za drugimi podobnimi osebnimi dohodki. Kako je to rešeno sedaj? Franjo Arlič: Delavci na naših šolah začenjajo novo šolsko leto nekoliko bolj motivirani, ker nam je s pomočjo dogovorjenih in priznanih sredstev, zbranih pri občinski izobraževalni skupnosti, uspelo vsaj do neke mere sanirati problem občutnega zaostajanja osebnih dohodkov. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev za prvo polletje letošnjega leta, ko je zaostajala rast OD v DO VIZ kar za 20 odstotkov za dovoljeno rastjo — to je za rastjo osebnih dohodkov v OZD gospodarstva v naši občini. Enako težak problem ostaja na področju pokrivanja materialnih stroškov. Z dogovorjenimi in priznanimi sredstvi nam je uspelo lansko maso sredstev za pokri- vanje materialnih stroškov dvigniti le za indeks 154, materialni stroški, ki jih v rednem poslovanju moramo pokrivati pa so narasli že z indeksom 1S0. NČ: Kaj torej sledi? Franjo Arlič: Če ne bo uresničena sprejeta valorizacija vrednosti programa občinske izobraževalne skupnosti za leto 1985, ki nam bi omogočila, da povišamo maso sredstev za pokrivanje i materialnih stroškov na indeks ' 180 in redno bruto maso za OD na indeks 172 in če ne bo dodatnih sredstev za vse nove oddelke in za sanacijo osebnih dohodkov pedagoških delavcev za prvi del letošnjega leta, potem bomo ob koncu leta ugotavljali, da se položaj vzgoje in izobraževanja v jiaši občini ni izboljšal, zaostajanje bo ostalo na lanski ravni. Seveda pa se ob teh naših ugotovitvah dobro zavedamo, da sprejete valorizacije vrednosti programa občinske izobraževalne skupnosti ne bo možno uresničiti brez povečane stopnje za izobraževanje. NČ: In če bi bila ta hotenja uresničena, kaj obetate? Franjo Arlič: Ob zagotovitvi materialnih pogojev bomo lahke? v novem šolskem letu obsežne vsebinske naloge vzgoje in izobraževanja ob sodelovanju staršev, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ostalih udeležencev uspešno izvajali. B. Zakošek Turistični teden v Šoštanju Do konca tedna še nekaj zanimivih prireditev Z nedeljsko otvoritvijo cvetlične in lovske razstave se je pričel turistični teden v Šoštanju. Nekaj prireditev se je sedaj že zvrstilo, danes pa bo ob 18. uri v Majerjevi vili otvoritev ponovljene razstave fotografij Družmirje nekoč. Že od 10. ure dalje pa je možen ogled Napotnikove galerije v domu kulture v Šoštanju. Jutri dopoldan se bo pred blagovnico Merx pričel kramarski sejem, ob 18. uri pa bo parada in uradna otvoritev evropskega prvenstva v castingu. V soboto bodo prireditve ob turističnem tednu v Šoštanju. sklenjene s Šoštanjsko nočjo. Na bazenu bodo obiskovalce zabavali veseli planšarji, pred Kajuh-vim domom pa bo igral ansambel EHO. V turističnem tednu so v Kajuhovem domu pripravili tudi pestrejšo ponudbo, poleg običajnih jedi nudijo tudi razne ribje specialitete. Pa se vrnimo še k uspeli in za- nimivi cvetlični razstavi, ki so jo v Kajuhovem domu pripravili prizadevni člani turističnega društva Šoštanj Franc Topolšek, Er-na Ferder in Ivan Plevnik, ob pomoči nekaterih gospodinj, ki so velikodušno ponudile svoje cvetje ter ob pomoči HPH. Razstava sicer ni bila zelo obsežna pa vendar je zagnana trojka uspela prikazati gozd, parkovne nasade,urejeno okolico hiše in cvetlične aranžmaje. S tem so želeli poudariti predvsem,-kakšno naj bo naše zdravo in prijetno okolje in to jim je po mnenju večine qbiskovalcev tudi uspelo. Precej nepozorno pa so se v turistični teden vključili šoštanj-ski lovci, kajti čeprav je bila to lovska in cvetlična razstava, razen nekaj trofej, ki so dajale .vtis, da so zgolj pomotoma zašle v Kjuhov dom, njihovega dela ni j bilo videti. Želeli bi, da se pri- | hodnje leto bolj izkažejo. r B. Zakošek i »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. m Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 5. septembra 1985 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ TOK Kmetijstvo — enota Titovo Velenje Zgodnje vrste jabolk že v zabojih Splošna letošnja ocena je, da dolga zima in daljše deževje v prvih letošnjih mesecih sadjarjem nista bila v prid. Zaradi pozebe in kasnitve del, ki bi jih morali opraviti zgodaj spomladi, se ponekod krepko pozna na kvaliteti pa tudi količai pridelka. Nekaterim nasadom tudi toča ni prizanesla, zlasti na slabše oskrbovanih in manj odpornih je škoda ob-čutnejša in posledice večje. Na Turnu in Ob Rdeči dvorani ima Era TOK Kmetijstvo, delovna enota Titovo Velenje okoli 18 ha jablan, od tega tri in pol ha na šibki podlagi, ki rabi oporo. Zimska pozeba je tudi ta nasad delno prizadela, v poprečju za okoli tri odstotke. S prejšnjimi leti to ni veliko, je povedal vodja TOK Kmetijstva Šoštanj — delovne enote Titovo Velenje, Matjaž Jenšterle. Dodal je še, da pa je letošnja pozeba dobesedno uničila ribezov nasad. ■ Toča, ki je padala kar trikrat, enkrat močneje, dvakrat 'pa ni napravila večje škode, je kljub vsemu povzročila, da bo pridelek na Turnu slabši za okoli 30 odstotkov, v nasadu za Rdečo dvorano pa za 15 odstotkov. Kot smo že omenili pa so bili zaradi nenehnih padavin v zamudi s spomladanskimi deli, kasnila je zlasti škropitev pred zajedalci. Zato pa je za Erine predelovalce toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je kljub nevšečnostim letošnji pridelek brez pretiravanj?, izjemen. Po rodnosti, z izjemo triletnega nasada, ki rabi oporo na Turnu, bo letošnja bira jabolk presegla vse dosedanje. Nekaj zgodnjih vrst jabolk so že obrali, nekaj jih pravkar, in če vreme ne bo posebej nagajalo bodo do konca tega tedna obrali vse zgodnje vrste. Tudi teh je letos precej več kot lani, kvaliteta pa zadovoljiva. Zgodnja jabolka, obirali jih bodo sami delavci delovne enote Titovo Velenje, bodo v glavnem prodali v velenjskih prodajalnah po konkurenčni ceni 90 oinarjev za kilogragi. Jabolka za ozimnico pa bodo pričeli obirati po 20. septembru. Količinsko bo tudi teh več kot lani. Točna cena za kilogram še-ni znana, načrtujejo pa, da jih bodo prodajali približno med 70 in 100 dinarji- Prepričani so, da kljub obilni letini ne bodo imeli težav pri prodaji, saj je ponekod pri drugih prodajalcih pridelek bistveno slabši kot prejšnja leta. Sicer pa jabolka s Turna in ob Rdeči dvorani romajo vsako leto istim kupcem, ki so s kvaliteto in rokom dobave zadovoljni. Zapi-šimo še, da bodo v pomoč pri obiranju poznih vrst jabolk tudi letos sezonski obiralci in domači, Triletni nasad na Turnu lepo kaže občasni obiralci, ki so jim že doslej veliko pomagali. Pri obiranju industrijskega sadja bodo na pomoč priskočile tudi velenjske šole. B. Mugerle Delovna organizacija Inženiring Nemogočemu so se skoraj približali Ukrep družbenega varstva je resnično še zadnji ukrep pred steča-Jem, vendar pa ne pomeni, da je vsega konec. Z veliko truda vseh zaposlenih se da skoraj iz nemogočega narediti mogoče. To so dokazali zaposleni v delovni organizaciji Inženiring v Titovem Velenju. To potrjujejo tudi polletni rezultati gospodarjenja, saj to delovno organizacijo uvrščajo na seznam »dobrih gospodaijev«.. Ukrep družbenega varstva je v teh nerožnatih časih našel skupaj ' z delavci, samoupravnimi organi - in družbenopolitičnimi organizacijami dovolj moči za postavitev na lastne noge ter ustvarjanje rezultatov, ki dajejo možnosti za . nadaljnji razvoj. Številke same po sebi ne povedo vsega, nekaj pa vendarle: celotni prihodek v šestih mesecih letošnjega leta je znašal 580 milijonov dinarjev, kar je za 80 odstotkov več kot lani, po fakturirani realizaciji pa 710 milijonov dinaijev oziroma skoraj toliko kot so v tem kolektivu prigospodarili v letu 1984. »Akumulacija je v tem obdobju znašala okrog 12 milijonov dinarjev, kar je sicer manj kot smo 1 načrtovali. Ob tem ne smemo pozabiti na zelo ambiciozen načrt, ki je bil za celih 20 odstotkov višji od dosežene realizacije v preteklem letu. Ob normalni likvidnosti in rednih plačilih dolgov .naših odjemalcev, bi tudi po fakturirani realizaciji dosegli načrtovane cilje,« je povedal predsedaik začasnega kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Inženiring Jože Rajer. Ob takšnih rezultatih poslovanja so zaposleni lahko namenili potrebna sredstva za poslovni sklad — ta predstavljajo 41 odstotkov letnega programa — prav tako za rezervni in neobvezni del poslovnega sklada. Rezultati so seveda nadvse ohrabrujoči in tudi presenetljivi ter dajejo lepe možnosti za nadaljni razvoj. Med »ozdravljanjem« pa seveda niso pozabili na osebne dohodke zaposlenih. Ti so bili lani zelo skromni, danes pa zaostajajo komaj za pet odstotkov v primerjavi z drugimi v tej panogi gospodarstva. Tako so sedaj rešili že precej vprašanj s področja kadrovske politike. Tudi tisti, ki so se ustrašili odgovornosti ter nalog ukrepa družbenega varstva in zapustili delovno organizacijo, razmišljajo o pravilnosti svoje takratne odločitve. »Kljub vsemu nismo zadovoljni, saj še vedno ne moremo govoriti o dokončnih rezultatih.Struktura ekonomskih pokazateljev še ni povsem usklajena. V skladiščih imamo prevelike zaloge materiala in polizdelkov iz preteklih let. ki jih je težko ponuditi tržišču in se ne gibljejo. Ob polletju imamo v skladiščih za približno 170 milijonov dinarjev tega materiala. Ce ne bi bilo vmes dvakratne valorizacije, bi bila njihova vrednost precej manjša. V primerjavi z 80 odstotno večjim dohodkom po fakturirani realizaciji je to mnogo manj kot so bile zaloge v primerjavi s 100 milijonov dinarjev lanske izgube. Na področju zalog lahko rečemo, da smo naredili velik korak naprej, vendar tudi tu nismo vsega naredili. Zato smo sprejeli vrsto ukrepov za dosego željenih rezultatov. S prodajo materiala iz skladišč na javni dražbi, ponudili jih bomo raznim faijnampo Jugoslaviji in podobnimi akcijami bomo tudi to oviro gotovo uspešno premagali.« Eno večjih področij, ki je bilo v preteklosti precej zanemaijeno, so, po besedah Jožeta Rajerja, krediti. Delovna'organizacija Inženiring je ob doseženih 700 milijonih dinarjev lani imela skoraj 90 milijonov dinarjev negativnih obrestnih kreditov. Pri letošnji skoraj enkrat večji realizaciji znašajo te le še 23 milijonov dinarjev. Takšen uspeh priča o tem, da so v tem kolektivu Šaleške doline našli prave poti in da znajo obrniti vsak dinar. Terjatve so v tem poglavje zase. Do sedaj jim je uspelo izterjati 5.810.773 dinarjev, pričakujejo pa, da jim bo uspelo iz do sedaj nerešenih sporov btcžiti še okrog 166.920.000 dinarjev. Tudi ta podatek dovolj zgovorno priča o naporih vseh zaposlenih za dosego načrtovanih rezultatov. »Tako pridobljen denar pomeni prihodek delovne organizacije, saj so stroški nastali že prej. Prvič nam je uspelo v kolektivu narediti celovit pregled o tem kaj imamo in kaj še moramo narediti, skratka pri čem smo. Tega brez poslovnega prava resnično ne bi mogli. Do konca letošnjega leta se v tem kolektivu nadejajo dobrih rezultatov gospodarjenja. Prednostna naloga bo vsekakor doseči zastavljene cilje, saj si bodo le tako lahko ustvarili trdne temelje za nadaljni razvoj. Ne zakrivajo si oči pred dejstvom, da bodo naslednji dve leti za to dejavnost zelo kritični, in da bodo morali pošteno zategniti pasove ter vložiti še več truda kot doslej. Na- ložb skorajda v agroživilstvu ni, prav tako nimajo od kje dobiti denarja za vlaganja, čeprav bi bilo to zelo potrebno. Svoje je naredila suša in ostale vremenske neugodnosti, ki so že tako nero-žnat položaj v kmetijstvu in v tej panogi gospodarstva poslabšale. V drugi polovici letošnjega leta načrtujejo, da bodo s prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu ustvariti nadaljnih 520 milijonov dinarjev, od tega na zunanjem za približno 120 milijonov. Do konca leta bi tako prigospodarili milijardo 250 milijonov dinarjev celotnega prihodka po plačani realizaciji in s tem dosegli okrog 85 odstotkov letnega načrta. Če bodo uspešni in vztrajni tudi pri -spornih terjatvah, bodo začrtane cilje uresničili in s tem tudi denar za akumulacijo, ki bo, po besedah sogovornika, prihodnjo leto še kako pomembna za nadaljni razvoj in obstoj. »Imamo pa ob tem še štiri pomembne cilje. Kar najhitreje moramo urediti notranje odnose, tako samoupravne kot tudi politične, čeprav moram reči, da so ti v času ukrepa družbenega varstva bili dobri in da začasni kolektivni poslovodni organ ni izkoristil vseh pravic, ki mu jih daje zakon. Sindikat in osnovna organizacija zveze komunistov morata biti nosilca aktivnosti, biti morata še prodornejša. Tudi do združitve s Hmezadom mora priti kar najhitreje. Ta predstavlja za nas agrokompleksno in tehnološko bazo potrebno za našo dejavnost. Združitev bo »zgle-dala« tako, da bi se njihov mali inženiring združil z našo delovno organizacijo in skupaj bi nastopili kot enovita delovna organizacija sozda Hmezad. Preko poslovne skupnosti Sozd Mera— Hmezad bi prav tako izvajali nekatera dela.« Korak naprej načrtujejo na področjih, kjer so najbolj »doma«, perutninarstvu, valilništvu, kunčjereji ... Le z boljšimi in uspešnejšimi proizvodi bodo konkurenčni na tržišču. Doseči kar najbolj ugodne izvozne rezultate je v dokumentih najpogosteje zapisani stavek. Usmerjanje proizvodnje na zunanje tržišče je tudi ena od glavnih nalog zaposlenih v delovni organizaciji Inženiring. Danes s prodajo svojih izdelkov na konvertibilnem trgu zaslužijo 15 odstotkov celotnega prihodka in sodijo med delovne organizacije, ki so že izpolnile svoje obveznosti v prihodnje, poskušali pa bodo s prodajo na tujih tržiščih do- seči še kaj več. V tem času načrtujejo resno pogodbo s Tunizijo, ponovno bi radi »prišli skupaj« s Kitajsko. Da bi željen dohodek dosegli, se bodo lotili in »proučili« vse farme, ki so jih izdelali do sedajLteffe poleg že izdelane opreme ponudili proizvajalcem hrane nove, kakovostnejše izdelke. »Ukrep družbenega varstva, celotna družbenopolitična skupnost velenjske občine, izvršni svet skupščine občine Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica ter seveda tudi delavci sami so svojo vlogo dobro odigrali. Pre< pričan sem, da bomo s skupnimi močmi tudi v prihodnje voz poln bremen uspešno pripeljali na vrh,« je končal pogovor predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Inženiring Jože Rajer. T. Podgoršek Sipak Iščejo strokovnjake Delavci Sipaka so se srečevali v letošnjem prvem polletju s številnimi težavami, na poslovanje so izredno neugodno vplivala precejšnja povišanja repromaterialov, vendar pa so kljub temu dosegli dobre poslovne rezultate. V dopustniških mesecih so bili nekoliko manj uspešni, vendar pa direktor delovne organizacije Dragan Rogič pravi, da so to pričakovali in da jim bo gotovo uspelo v jesenskem in zimskem času poslovanje spet izboljšati, tako da pričakujejo uspešen zaključek poslovnega leta, seveda če se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili. V Sipaku namenjajo zelo veliko pozornosti razvojno raziskovalnemu delu in rezultat takšnega dela, prizadevnosti strokovnjakov in drugih delavcev te delovne organizacije so dobri programi, ki so jih razvili z lastnim znanjem — to so avtomatske linije za nakladanje različnih izdelkov, v zadnjem času pa so jim dodali še prav tako avtomatsko linijo, ki tudi razklada blago. Glede na to, da so edini jugoslovanski proizvajalci tovrstne opreme, so se z njo že dokaj dobro uveljavili po vsej Jugoslaviji, uspešni so tudi na vzhodno evropskem tržišču, prodreti pa skušajo tudi na zahodno. Na razvojnem področju sicer dosegajo v Sipaku lepe rezultate, vendar pa jim za to delo primanjkuje strokovnjakov. Temu vprašanju namenjajo veliko pozornosti in odvajajo tudi veliko sredstev ža štipendiranje. Menijo namreč, da je treba program, ki ga razvijajo še dopolniti, še razširiti. Možnosti je še zelo veliko. In kakšna je bila blagovna menjava s tujino? Kot je povedal direktor Sipaka Dragan Rogič, so izvoz sicer"povečali (v primerjavi z lani), vendar pa niso dosegli takšne višine kot so jo načrtovali. Glede na to, da izvažajo predvsem na vzhodno evropsko tržišče, se jim to pogosto očita. V tej delovni organizaciji pa menijo, da so veliko naredili že zato, ker so osvojili proizvodnjo opreme, ki jo je jugoslovansko gospodarstvo doslej izključno uvažalo in to s konvertibilnega področja. Na ta način so namreč prihranili našemu gospodarstvu precejšnje vsote konvertibilnih deviz. To seveda ne pomeni, da si delavci Sipaka ne bodo prizadevali da bi izvažali tudi ha zahod, vendar pa je na to tržišče mnogo težje pr.odreti, saj je tovrstna industrija tam močno razvejana. Omenimo pa naj se to, da na vzhodno evropskem tržišču zelo uspešno konkurirajo proizvajalcem tovrstne opreme iz zahoda. M. Z. Tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje 2168 ročnih električnih mešalnikov — doslej največ na dan Prejšnjo sredo, 28. avgusta, je dosegel 350-čIanski delovni kolektiv tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenja Gospodinjski aparatf novo, pomembno proizvodno zmago. Izdelali so 2.168 ročnih električnih mešalnikov in s tem dosegli največjo tovrstno dnevno proizvodnjo doslej. Eden od proizvodov, na katerega so v Gorenjevi tovarni v Nazarjah še posebej ponosni, je nedvomno ročni električni me-šalnik. Še na zSčetku leta'so na dan izdelali v povprečju okrog 1.300 ročnih električnih mešalnikov. Zaradi velikega povpraševanja po tem Gorenjeven%malem gospodinjskem aparatu so povečali zmogljivosti tako, da jih lahko izdelajo na dan najmanj 2.000. Skoraj 90 odstotkov te povečane proizvodnje pa zadnja dva meseca pošljejo na tuja tržišča. Letos bodo izdelali v Nazarjah, kot računajo, okrog 420.000 ročnih električnih mešalnikov, oziroma skoraj 10 odstotkov več, kot so načrtovali na začetku leta. Pripravljajo pa vse potrebno, da bi jih že prihodnje leto proizvedli 500.000. Povečanje proizvodnje ročnih električnih mešalnikov je tudi posledica uveljavitve Gorenja s tem proizvodom na novih inozemskih tržiščih. Letos so začeli prodajati ročne električne mešal-nike z elektronsko regulacijo vrtljajev v Avstralijo, računajo, da jih bodo na to tržišče prodali najmanj 40.000, prav tako pa tudi ročne električne mešalnike s podstavkom. Zraven ročnih električnih mešalnikov pa so začeli izvažati še podstavke zanje tudi v Zvezno republiko Nemčijo. Ročne električne, mešalnike izvaža Gorenje pravzaprav v vse zahodnoevropske države, Avstralijo in na Češkoslovaško. Največ pa jih prodajo v Zvezno republiko Nemčijo in Veliko Britanijo. Era Več želijo vlagati v razširjeno reprodukcijo Brez težav v gospodarjenju v tem času verjetno ni nobena organizacija združenega dela, te pa so še bolj prisotne v nekaterih gospodarskih dejavnostih med katere sodi tudi trgovina in še posebej maloprodaja. Na gospodarjenje namreč negativno vpliva mnogo, dejavnikov, ki jih ni mogoče izključiti s še tako dobro organizacijo dela, izkoristkom notranjih rezerv itd. V času, ko je kupna moč v upadanju, bi morale biti trgovine, da bi bile konkurenčne, dobro založene, to pa je silno težko, saj predstavljajo zaloge veliko finančno breme. V trgovski in proizvodni delovni organizaciji Era so sicer dosegli v letošnjem prvem polletju zadovoljive poslovne rezultate, kljub vsemu pa sprejemajo interne ukrepe za izboljšanje poslovanja, da bi jim ustvarjena akumulacija dovoljevala večja vlaganja v razširjeno reprodukcijo, brez katere si uspešnega nadaljnjega razvoja ne morejo predstavljati. Akumulacija, ki so jo dosegli v letošnjem prvem polletju je sicer 'precejšnja, vendar pa je treba priznati, da so je ustvarili velik del na račun nižjih osebnih dohodkov v tej branži. Strokovne službe, samoupravni organi in družbeno politične organizacije si sicer prizadevajo, da na tem področju uresničujejo dogovorjena merila, vendar kljub vsemu še vedno zaostajajo za ostalim gospodarstvom. _\ Zelo skrbno načrtujejo v Eri vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo. Redno obnavljajo trgovske lokale in jih posodabljajo, na področju razširjene reprodukcije pa se zavedajo, da si lahko privoščijo le takšna vlaganja, ki dajejo dobre rezultate in to takoj. Ob vsem tem je treba povedati še to, da si kreditov za svoja vlaganja ne morejo privoščiti, saj so ti mnogo predragi, še posebej za ureditve trgovskih lokalov za prodajo živil. Tovrstna oprema je namreč zahtevna in draga, zaslužki pa skromni. Da v Eri zares ne zanemarjajo vlaganj v posodobitev trgovin, priča tudi modernizacija tržnice na Kidričevi cesti, edine trgovine z živili v krajevni skupnosti Titovo Velenje Desni breg. K modernizaciji in razširitvi so pristopili sredi meseca julija, trgovino pa so zaprli šele 5. avgusta, ta torek, 3. septembra pa so jo že odprli. Bife v tej samopostrežni trgovini pa bodo odprli prihodnji teden, ker še niso dobili vse potrebne opreme. Gradbena de- javnost Rudnika lignita Velenje je uspešno opravila zares težko obveznost in dokazala, da je ino-goče tako zahtevno in dokaj obsežno gradbeno delo opraviti -tudi v tako kratkem času. Z razširitvijo so pridobili približno 160 kvadratnih metrov dodatnih prodajnih površin, kar jim je omogočilo, da ponudbo nekoliko razširijo, predvsem pa posodobijo prodajo. To pomembno delovno zmago bodo delavci Ere skupaj s krajani krajevne skupnosti Desni breg, svečano proslavili ob letošnjem občinskem prazniku. Z adaptacijo in razširitvijo Tržnice pa investicijski program Ere za letošnje leto še ni izčrpan. V Šmartnem ob Paki bodo zgradili skladišče embalaže za tozd Vino, opravili pa naj bi .tudi vsa potrebna pripravljalna dela za pri-četek gradnje skladiščno prodajnega centra tozda Veleprodaja v Celju. Nestrpno pa zaposleni v Eri pričakujejo tudi odpravo prostorske razdrobljenosti in preselitve vseh strokovnih služb delovne organizacije v skupne prostore. Za to so se z RLV že dogovorili za prostore nad staro pošto na Prešernovi cesti, seveda pa si želijo, da bo ta dogovor čim prej uresničen. Mira Zakošek 4. stran * naS C8S NAŠI KRAJI IN LJUDJE ^^mmmmmmmmmi^^^m^^m^m^m Titovo Velenje ★ 5. septembra 1985 Gasilsko društvo Lokovica Razvili so prapor Občinska gasilska zveza združuje 14 društev. Eno med njim je tudi gasilsko društvo Lokovica. , »Naloga gasilskih društev je preventivno delo na področju požarne varnosti oziroma kar najhitreje pogasiti požar in tako zmanjšati škodo, ki so jo povzročili ognjeni zublji. Tudi dejavnost našega društva je usmerjena k tej prednostni .nalogi. Na področji! preventivnega delovanja smo vsaj zaenkrat zelo uspešni,« je začel pogovor predsednik lo-koviškega gasilskega društva Franc Hudales. Da je res tako, priča naslednji podatek: pred dvema letoma je na njihovem področju zagorelo trikrat, lani se rdeči petelin ni oglasil niti enkrat, prav tako letos. »Moram pohvaliti krajane, ki so kar dobro osveščeni in vedo, da se z ognjem ni dobro igrati.« Ob dnevu požarne varnosti namenjajo preventivi še posebno skrb. Lani so krajanom med drugim zavrteli film o tem, kako se lahko obvarujejo požara, pregledali dimnovodne naprave v gospodinjstvih, opozorili na po- Franc Hudales manjkljivosti... Poleg tega pa v sušnih dneh oskrbujejo krajane s pitno vodo. Tudi ob raznih akcijah, ki jih organizira krajevna skupntfst, lokoviški gasilci ne stojijo križem rok. »Zavedamo se, da je naše društvo sestavni del življenja v krajevni skupnosti, njene haloge in akcije pa so namenjene vsem krajanom in tudi nam.« Pred dnevi so lokoviški gasilci razvili svoj prapor tfer tako uresničili dolgoletno željo. Prejšnji prapor je bil nameč last gasilskega društva Družmirje. »Z ugreza-njem tal zaradi rudarjenja so se v našo krajevno skupnost preselili ljudje, ki so bili prej člani tamkajšnjega gasilskega društva. Takšni so bili pravzaprav tudi začetki delovanja našega današnjega društva. S sabo so prinesli tradicije, letnico nastanka dntž-mirskega gasilskega društva ter seveda prapor. Gasilsko društvo Družmirje—Lokovica pa je bilo registrirano šele leta 1974.« Sogovornik ni pozabil ob tem omeniti pomoči krajanov, sosednjih gasilskih društev ter pomoči pobratenega društva Ribno pri Ble- Postaja milice Titovo Velenje Mar tudi velenjsko občino zajema val kaznivih dejanj? Velenjski miličniki namenjajo veliko skrbi preventivnemu delu, da bi kar najbolj zmanjšali kazniva dejanja, število prometnih nesreč in poskrbeli za varnost delovnih ljudi in občanov, kljub temu pa število takšnih dejanj v občini Velenje neprestano «a-rašča. V organizacijah združenega dela beležijo zelo veliko tatvin, kar kaže, da je samozaščitna osveščenost pri varovanju družbenega premoženja zelo slaba. Še posebej pa v letošnjem letu izpostavljajo požarno varnost, ki ji očitno namenjamo premalo pozornosti. Letos smo zabeležili kar pet večjih požarov in tako. dosegamo dobrih 42 odstotkov škode v celotni celjski regiji. Največje materialne posledice je imel požar v Tovarni usnja v Šoštanju, povzročen pa je bil predvsem zaradi malomarnosti. Velenjski miličniki so opravili preventivne požarno varnostne preglede skupaj z občinskim inšpektorjem v različnih organizacijah združenega dela in ugotovili mnoge pomanjkljivosti, predvsem pa neodgovorno ravnanje posameznikov, pa tudi vodstev. Na tem področju je v občini nujno treba storiti več in zagotoviti ustreznejšo požarno varnost, zlasti pa zaostriti odgovornost pri izvajanju predpisov s področja varstva-pred požari. Kot je poudaril komandir Postaje milice Titovo Velenje Stane Štumberger, narašča tudi število tatvin avtomobilskih delov, še posebej na pokritih parkirnih prostorih krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Vse večje tudi tatvin koles, še posebej v Titovem Velenju in v Šo- štanju. Beležijo tudi primere, dassta bila enemu oškodovancu v enem tednu ukradeni kar dve kolesi. Pri odkrivanju teh tat-, vin pa je veliko težav, saj lastniki največkrat nimajo dokumentov o lastništvu, oziroma ne poznajo niti številk svojih koles. Zaskrbljujoče postajajo tudi tatvine v trgovinah. Tatovi kradejo vse od zlatnine, oblačil, tehničnih predmetov (glasbila, barvne televizorje, šivalne stroje itd.).-Vse to kaže na to, da so tatovi dobro, organizirani in predrzni, trgovci pa premalo pazljivi. Na področju javnega reda in miru miličniki sicer niso zabeležili hudih neredov, zato pa zelo veliko manjših. Ti so še posebej pogosti v bližini samskih domov in ob nekaterih gostinskih lokalih. Tam pijanci pogosti kričijo, razgrajajo, bučno navijajo glasbo in tako motijo sostanovalce in občane v bližnji okolici.' Narašča tudi število kršitev v zasebnih stanovanjih, ko razne zaključene družbe praznujejo in pijančujejo pozno v noč in motijo sosede pri nočnem počitku. Vse več je prekrškov, ki jih povzročijo občani v vinjenem stanju. Po mnenju delavčev Postaje milice, bi se to lahko bi-stvenoizboljšalo, če bi vodstva in ostali delavci gostinskih lokalov, kjer je skoraj polovica vseh kršitev, zagotovili ustrezen javni red in mir v teh lokalih, še posebej pa bi bilo treba narediti več reda na področju točenja alkohola mladoletnikom in "pijanim osebam. Prometna varnost je bila v prvih osmih mesecih letošnjega leta zadovoljiva, saj se je zmanjšalo število prometnih nesreč, pa tudi telesno poškodovanih. Zabeležili pa so nekaj prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, največkrat je bil vzrok alkohol, ali pa neprimerna hitrost. Miličniki opozarjajo tudi na to, da vozniki in pešci vse manj upoštevajo rdečo luč na semaforju. Težave pa imajo tudi z nesramnimi vozniki motornih koles, ki nevarno vozijo po mestnih ulicah, ogrožajo ostale udeležence v prometu, povzročajo pa tudi nepotreben hrup in ropot. V teh dneh, ko so se spet odprla šolska vrata namenjajo delavci Postaje milice Titovo Velenje skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto moto društvom in Zvezo šoferjev in avtomeha-nikov veliko skrbi, da zagotovijo otrokom varno pot v šolo. Rast kaznjivih dajanj in kršitev javnega reda in miru postajata v občini Velenje že zaskrbljujoča in nikakor ni dovolj, da prepuščamo to problematiko le delavcem Postaje milice. Ne da bi se spučali v globlje družbene vzroke, ki pogojujejo povečanje teh negativnih pojavov, pa je vendarle prav, da opozorimo, da občani marsikdaj svojim malomarnim ali premalo pazljivim dejanjem pripomorejo k povečanju kaznjivih dejanj, marsikdaj tudi ščitijo krivce in tako seveda pomagajo ustvarjati vtis, kako težko je odkriti posamezne storilce. Proti temu pa se moramo odločno boriti vsie, saj sta ogroženi tako družbena kot osebna imovina pa tudi varno počutje delovnih ljudi in občanov. Mira Zakošek Gornja Savinjska dolina prometna varnost Na Postaji milice v Mozirju ugotavljajo, da se je prometna varnost v letošnjih osmih mesecih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem seveda, precej poslabšala. Doslej so obravnavali več prometnih nezgod, pa tudi posledice so "bile hujše. Na cestah mozirske občine so v tem obdobju umrli štirje udeleženci v prometu, 18 jih je bilo huje in 7 lažje poškodovanih. Med vzroki za nesreče sta še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost in vinjenost, ki sta vzrok za po 8 nesreč, sledijo pa vožnja po levi strani, izsiljevanje prednosti, neizkušenost voznikov in podobno. Največ prometnih nezgod se je pripetilo na regionalni cesti. Mozirje—Ljubno, sledi pa lokalna cesta Mozirje—Gornji grad. Po dnevih je bilo največ nezgod ob petkih, po urah pa med 12. in 15, uro. Zaradi poslabšanja prometne varnosti so delavci Postaje milice Mozirje pričeli uresničevati vrsto ukrepov. PredVsem so poostrili nadzor v cestnem prometu, mili-čniške patrulje pogosteje odhajajo na ogrožene cestne odseke, zlasti v kritičnih dneh in urah, sprejeli pa so tudi več represivnih ukrepov zoper kršitelje. Že v prvih osmih mesecih so sodniku za prekrške predali 424 predlogov za uvedbo postopka, izrekli So več mandatnih kazni, odkrili pa so že 101 vinjenega voznika. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da so bili v prometnih nezgodah udeleženi in poškodovani 3 otroci. Zato aktivnosti ob začetku šolskega leta prav tako niso slučajne, kot niso bile nobeno leto prej. Postaja milice je že* maja dala pobudo vsem krajevnim skupnostim in Cestnemu podjetju Celje, da obnovijo cestno-prometno signalizacijo pred vsemi osnovnimi šolami. Avgusta so vodje varnostnih okolišev pri Postaji milice pregledali in ocenili opravljeno delo, skupaj s pred stavniki šol pa so pregledali načrte varnih poti v šole in jih po potrebi še dopolnili. V tem tednu miličniki s pomočjo pionirjev — prometnikov in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje opozarjajo predvsem prvošolčke in njihove starše na varne poti v šolo, na pravilno prečkanje cest in hojo po njih, člani sveta so malčkom razdelili rutice, vsi skupaj pa so posebno pozornost namenili tudi šolarjem, ki se v šolo vo zijo s kolesi. Prva ocena je, da vse aktivnosti ob prvih šolskih dnevih niso bile zaman. Šolarji so bili na poti v šolo in iz nje dovolj pozorni, starši prvošolčkov so upoštevali priporočila in spremljali ter opozarjali svoje malčke, pa tudi vozniki in ostali udeleženci v prometu so bili pozorni in obzirni do šolarjev. Ko bi bili le vedno tako! du, ki so jim prispevali denar za nakup prapora. Že štiri leta lokoviške gasilce in člane tovrstnega društva iz Ribna pri. Bledu vežejo prijateljski stiki, vse od otvoritve lokovi-škega gasilskega doma. »Našli smo se preko Gasilskega vestni-ka, v katerem so bile objavljene fotografije našega novo zgrajenega doma. Dom je bil gasilcem Ribna pri Bledu zelo všeč. Prišli so k nam, prosili za načrte in začeli smo sodelovati. Nekoliko kasneje smo se tudi pobratili. Srečujemo se na raznih sreča-, njih, občnih zborih, lani smo organizirali. skupni pohod na Triglav, letos smo jih mi povabili v goste! Ob tej priložnosti jim bomo pokazali šoštanjske termoelektrarne, znamenitosti našega rudarskega mesta in še kaj.« Kot vsa tovrstna gasilska društva, imajo tudi člani lokoviške-ga največ finančnih težav, tem se včasih pridružijo še organizacijske. Kljub temu bi radi posodobili strojni park, cisterna in kom-bi sta namreč starejša letnika in ob večjih ter zahtevnejših požarih »preslabostna«. Ena od nalog je pridobivanje novih članov. Vrata v njihovo 110 člansko društvo oziroma med šest mladinskih in eno člansko desetino so vedno na široko odprta vsetn, ki bi se jim radi pridružili. T. P. Gostinsko podjetje Turist Nazarje Prisiljeni so stopicati na mestu V gostinskem podjetju Turist Nazarje so se v prvem tromesečju letošnjega leta, predvsem zaradi sezonskega značaja dela in zaradi padanja kupne moči prebivalstva, kar je povzročilo veliko manjši obseg prodaje, srečali z motnjami v poslovanju. Sem sodi tudi izguba, ki je dosegla 2,5 milijona dinarjev. V iskanju ukrepov za odpravo motenj so ugotovili, da je najbolj enostavna pot zmanjšati stroške in povečati obseg prodaje. Stroške je sicer možno zmanjšati'z enostavnimi ukrepi, predvsem na področju nabave drobnega inventarja, vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja, povečevanje obsega prodaje pa je bolj obširna in znatno zahtevnejša naloga. Seveda ustavljajo, da bodo lahko obseg prodaje povečali le z boljšo in kakovostnejšo ponudbo, z večjo gostoljubnostjo in boljšo urejenostjo lokalov/ Žal verjetno tudi to ne bo zadoščalo, saj v Gornji Savinjski dolini kjer imajo obrate zagotovo ni dovolj samo čakati na gosta, temveč se je treba aktivno lotiti tudi pridobivanja gostov. Zaradi tega se že lotevajo večjih organizacij zabavnih prireditev, žal pa se tudi na tem področju srečujejo s problemom, ker nimajo večjega prostora ali lokala, da bi prireditve pripravljali tudi v zaprtem prostoru. Imajo le odprte prostore, kot sta ob Savinjskem gaju v Mozirju in ob Savinji na Ljubnem. Druga rešitev za povečanje prodaje je tudi specializirana ponudba hrane v posameznih lokalih. V tem trenutku je njihov cilj, ki ga že tudi dokaj uspešno uresničujejo, da bi vseakega potencialnega obiskovalca Gornje Savinjske doline že j vnaprej seznanili kaj in kje mu lahko ponudijo. Nesprejemljivo namreč je, da se recimo na Ljubnem, kjer*je 11 gostinskih obratov, v vsakem ponuja isto. Seveda to ni prava ponudba. Pogoj za uresničevanje teh ukrepov je seveda ustrezna kadrovska zasedba, žal pa se prav sedaj srečujejo s problemom, ki v preteklih letih ni bil prisoten, to je pomanjkanje kuharjev. Prav to dejstvo jih v tem trenutku ovira, da bi to specializirano ponudbo uvedli v vseh obrate, v katerih imajo zato urejene kuhinje. Rezultati vseh teh prizadevanj so že vidni. Prvo polovico leta so zaključili brez izgube. Kot vse druge gostinske organizacije pa tudi njih tarejo težave, kot so slaba materialna osnova, saj akmulacije praktično ni, kreditni pogoji so seveda nesprejemljivi, naložb praktično ni in z velikimi napori zmorejo samo enostavno reprodukcijo. Prisiljeni so torej samo stopicati na mestu. Občinski odbor Rdečega križa Velenje Delovna jesen Za zatišjem pride Običajno nevihta. Za dopustniškimi dnevi se tudi članom občinskega odbora Rdečega križa Velenje obeta zelo pestra predvsem pa delovna jesen. Na vseh področjih moramo uresničiti vrsto načrtovanih nalog in akcij. Največ dela jih čaka na za-dravstveno-vzgojnem področju. Od 14. do 21. septembra bodo člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje, podmladek na osnovnih šolah in člani teh človekoljubnih organizacij po krajevnih skupnostih poskušali z mnogo propagandnega materiala, predavanji osveščati ljudi, predvsem pa kadilce, o škodlji-vostfkajenja. Mesec november je cel v znamenju boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Po krajevnih skupnostih pa nameravajo do konca leta' organizirati še razna zdravstvena predavanja o visokem krvnem pritisku, obolenjih srca, sladkorni bolezni,... Sosedska pomoč je ena prednostnih nalog na socialnem po- dročju. Vsako prvo sredo v mesecu pa bo odprto skladišče rabljenih oblačil in ftbutve. Dopustniški čas pa ni prav nič »Oviral«-dejavnosti na področju krvodajalstva. V začetku meseca avgusta je občitlski odbor Rdečega križa Velenje pripravil enodnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Svojo človekoljubnost pa je na njen pokazalo 574 ljudi, med njimi, znova največ rudarjev. V drugi polovici avgusta in prvi polovici tega meseca pa vozijo krvodajalce na odvzeme v bolnišnico Slovenj Gradec. V sobota, 14. septembra ob 20.30 uri v hotelu VESNA MODNA REVIJA TOVARNE UTOK / — sodeluje plesna skupina STIL in najmlajši čarodej v Jugoslaviji ' Vstopnice dobite v recepciji hotela Vesna (telefon 891-120) in v prodajalni UTOK na Šaleški cesti v Titovem Velenju. NA SVIDENJE V JOPOLŠICH! gorenje Oorenje Servis, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja Gorenje Servis oglaša naslednja prosta dela in naloge v sektorju organizacijskih in splošnih zadev 1. VODJA PROJEKTA ZA VODENJE PROJEKTA INFORMACIJSKI SISTEM - ponovni oglas 2. VODJA PROJEKTA ZA VODENJE PROJEKTA LOGISTIKA — ponovni oglas 3. SAMOSTOJNI ORGANIZATOR OBVEŠČANJA v sektorju ekonomike in financ * 4. KNJIGOVODJA TERJATEV 5. KNJIGOVODJA TERJATEV - PRIPRAVNIK Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod. 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehnike, elektronike ali računalništva — 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika — pasivno znanje enega tujega jezika pod 2. — visokošolska* ali višješolska izobrazbi strojništva — tehnološka usmeritev — 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika — pasivno znanje enega tujega jezika pod 3. — višješolska izobrazba družboslovne smeri (novinar, filozof, pravnik) — 2 leti delovnih izkušenj — novinarstvo — vozniško dovoljenje B kategorije pod 4. — srednješolska izobrazba — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah pod 5. — srednješolska izobrazba — ekonomski tehnik < — pripravnik SS Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. gorenje Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati objavlja naslednja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI ORGANIZATOR — INFORMATIK v oddelku organizacije Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ekonomist ali dipl. organizator dela) — tfhta delovnih izkušenj na področju organizacije in informatike- Za navedeno delo in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku za delovna razmerja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ) Restavracija i Jezero t I Titovo Velenje > vabi na | PROME-[ NADNI ! KONCERT ) > Rudarske godbe in > godbenikov iz ČSSR >v petek, 6. 9. ob 117.30 f na vrtni ploščadi. ljubljanska banka Delovna skupnost Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje objavlja dela in naloge TAJNIŠKA OPRAVILA - tajnica. Poleg splošnih pogojev se za navedena deli zahteva: — V stopnja zahtevnosti ekonomske ali administrativne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje strojepisja in stenografije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 3 mesece. Prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE, Rudarska 3, 63320 TITOVO VELENJE. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. sub. o.. Titovo Velenie, Vodnlkoval. tel.: (063) 856-711 Zdravstveni center Velenje — DSSS Izvršilni odbor delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge: 1. organizatorja obveščanja in urejanje glasila, 2. stenodaktilografa. tf Pogoji: pod 1. — končana fakulteta za sociologijo, novinarstvo in politologijo, — eno leto delovnih izkušenj, pod 2. — končana srednja administrativna šola, — eno leto delovnih izkušenj. Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas. Poskusno delo traja 90 dni. Pod 1. je zagotovljeno družinsko stanovanje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, Kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po zaključku objave. EStermoelektrarne šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ OBJAVA K sodelovanju vabimo večje število PK in NK delavcev £a dela in naloge na transportu premoga (4-izmensko delo). Vabimo tudi kvalificirane ključavničarje za vzdrževalna dela. Pisne prijave z dokazili pošljite na-naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Kadrovska služba Ivo Lola Ribarja 18 ■ 63325 ŠOŠTANJ v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri oiavesceni v 8-dneh po sklepu delavskega sveta oziroma komisije za delovna razmerja. 5. septembra 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 7 M ALi OGLAS! »ISKRA SERVIS« Mozirje sporoča, da poleg servisiranja malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja« opravlja tudi previjanje vseh vrst elektromotorjev. NOVO! Elektromotor za PS dobite v enem dnevu. Na zalogi imamo vse rezervne dele za male gospodinjske aparate Gorenje in Black § Dacker. Garancija 6 mesecev, solidne cene! Se priporoča Tone Grlica, telefon: 831-203. GRADBENO PARCELO v Dram-lju pri Crikvenici, 800 m oddaljeno od morja, 500 m1, z vso dokumentacijo za gradnjo in nadstropno hišo, takoj vseljivo v Pesju pri Titovem Velenju (s telefonom) prodam. Samo resne ponudbe pošljite na naslov: Jože Suk, Libig str. 31, 700 Stuttgart 1, ZR Nemčija. Telefon: 9949-711-609818. v, i LOKAL za mirno obrt v Titovem ■Velenju vzamem v najem. Naslov v uredništvu ali po tel.: 853-569. ZASTAVO 101, neregistrirano, generalno obnovljeno ugodno prodam. Telefon: 811-062, zvečer. PUHALNIK 1 elektromotorjem za siliranje prodam. Stane Hosner, telefon: 854-321 dopoldne ali 882-751, popoldne. MEŠALEC za beton prodam. Telefon: 853-172. SPALNICO, malo rabljeno, staro 3 leta (lahko brez regala) in zložljivo mizo prodam. Telefon: 855-497, dopoldan STANOVANJE 110 m1 v enonad-stropni stanovanjski hiši, z garažo, del vrta, prodam. Naslov v uredništvu. HARMONIKO Melodija; 80 ba-sno, ugodno prodam. Drago Trobina, Bračičeva 2, Titovo Velenje. VRSTNI RED za Z 101 55, 5 vrat, ugodno prodam. Horvat, Mislinja 65 B. Telefon: 062/854-156. ZANESLJIVO VARUŠKO za 8-mesečno deklico iščemo z mesecem novembrom, po možnosti na domu. Vse ostalo po dogovoru. Gotovnik, Šalek 83 (novi bloki) IV/34, Titovo Velenje. STREŠNIKE, stare ugodno prodam. Meh, Levstikova 5, Titovo Velenje, telefon: 857-238, popoldan. OSEBO za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo otroka iščemo. Telefon: 856-259 ali naslov v uredništvu. NOVO enoosno, 5-tonško traktorsko prikolico prodam. Telefon: 856-922, dopoldan. ZASTAVO 750 prvič registrirano oktobra" 1982 in diesel motor LDA 450 s kompletnimi deli za vzgradnjo v Z 750 prodam. Telefon: 881-249 med 19. in 20. uro. NEMŠKO OVČARKO - čistokfc vno prodam. Telefon: 854-887. OBRAČALNIK REX commbi Gorenje, prodam. Telefon: 853-960. PRODAM Zastavo 101, letnik 1982, Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje. Telefon: 858-715. STREŠNO OPEKO Trajanka, 1500 komadov, ugodno prodam, jevšnik, telefon: 856-834. TROSED ugodno prodam, Informacije na telefon: 853-886. KASETOFON Tehnic 235 DBX prodam. Informacije na telefon: 856-443, od 20. do 21. ure. HIŠO v "peti fazi izgradnje, na lepi lokaciji Veljka Vlahoviča 23, Titovo Velenje, prodam. Informacije na telefon: 856-544. BRAKO PRIKOLICO, šotor za 4 osebe in karambolirano Z 101 (možnost popravila) ugodno prodam. Informacije pri Malinovič, Stritarjeva 2 (pri tržnici), Titovo Velenje. RABLJENO STREŠNO OPEKO cca 1700 kosov poceni prodam. Telefon: 857-056 ali na Cofiovi 13 (enojč-ki pri starem jezeru) Titovo Velenje. KUHARICO lahko priučeno s prakso, mlajšo upokojenko, sprejmem za nekaj ur tedensko. Telefon: 856-756, Gostilna Obirc. OSEBNI AVTO Z 750, starejši letnik, ugodno prodam. Naslov v uredništvu. NOVO OGRODJE za železne montažne stopnice (dolžina 3,7 m, širina 0,65) ter 13 macesno-vih fosnov za stopnišče 25 x 100 x 5 cm in novo litože-lezno kopalno kad, ugodno prodam. Informacije po telefonu: (062) 841-758. OKROG 400 komadov rabljenih salonitnih plošč (visoko ali nizko valj-nih) ali 500 kosq^ navadne strešne opeke kupim. Telefon: 855-457. TRAKTOR Zetor 4911, prodam. Telefon: f063"> 840-153. GIBANJE PREBIVALSTVA POROKE: Martin SUŠEČ, roj. 1964, av-toklepar iz Laz in Andreja CO-KAN, roj. 1965, knjigotiskar iz Laz; Valentin VUKOVIČ, roj. 1960, viličarist iz Titovega Velenja in Terezija ZABUKOVNIK, roj. 1956, delavka iz Titovega Velenja; Marjan JEŽOVNIK, roj. 1949, kmetovalec iz Velikega vrha in MILKA MATANOVIČ, roj. 1954, administratorka iz Malega vrha; Branislav KLAVŽ, roj. 1967, kmetovalec iz Podkraja pri Velenju in Stanislava ZABU- ZAHVALA Ob izgubi drage tete magdalene florjanc Podgora 31, Šmartno ob Paki , 16. 7. 190« - 30. 7. 1985 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni > zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala družinam Koblanc, Koren, Klančnik, Šmerc, Škrlin, Bratkovič, Gaberšek, sodelavcem v Gorenju za izkazano pomoč, dr. Stuparju za zdravljenje in g. župniku za opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA Težko in boleče je spoznanje, da te ni več med nami ljubi oče, dedek, pradedek, brat in stric franc pusovnik 23. 10. 1910 - 15. 8. 1985 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem DO, GD Šmartno ob Paki, osebju ZD Šmartno ob Paki ter duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja družini Kumer iz Slatin in Jani Rojnik za nesebično pomoč v najtežjih - trenutkih. VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in starega očeta feliksa razgorška rojenega 27. 4. 1908 iz Šaleka v Titovem Velenju se zahvaljujemo všem, ki so vam v težkem trenutku nesebično pomagali, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: VSI NJEGOVI KOVNIK, roj. 1965, kmet. tehnik iz Andraža nad Polzelo; Jože SKUTNIK, roj. 1962, kovino-strugar iz Titovega Velenja in Olga AVBERŠEK, roj. 1964, ekonom. tehnik iz Titovega Velenja; Joško VIŠNJAR, roj. 1966, kmetovalec iz Paškega Kozjaka in Kristina JAVORNIK, roj. 1965, delavka iz Strmca nad Dobrno; Janez REMŠE, roj. 1960, avto-mehanik — obrtnik iz Titovega Velenja in Duška PLOH L, roj. 1955, vzgojiteljica iz Titovega Velenja; Armando KURET, roj. 1958, str. tehnik iz Titovega Velenja in Antonella UGHETTI STAŠIČ, roj. 1965, turistična delavka iz Rijeke, Igor JAN, roj. 1960, dipl. ekonomist iz Vjšelni-ce in Irena POGAČAR, roj. 1960, referent uvoza iz Škal; Zih-nija MAHMUTBEGOVIČ, roj. 1963, rudar iz Titovega Velenja in Kada KARDAŠEVIČ, roj 1966, prodajalka iz Titovega Velenja. SMRTI: Justina HAJSINGER, UPOKOJENKA IZ Titovega Velenja, Kidričeva 9, roj. 1924; Frančiška PLEŠNIK, delavka iz Titovega Velenja, Koroška 8/c, roj. 1943; Julijana TOMŠE, upokojenka iz Titovega Velenja, Ul. 3. julija 12, roj. 1902; Feliks Razgoršek, upokojenec iz Šaleka 63, roj. 1908. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Četrtek, 5. september 1985 — dr. Pirtovšek Petek, 6. september 1985 — dr. Menih Sobota, 7. septembra 1985 — dr. Menih ^ Nedelja, 8. septembra 1985 — dr. Menih Ponedeljek, 9. septembra 1985 — dr. Stupar Torek, 10. septembra 1985 — dr. Stupar Sreda, 11. septembra 1985 — dr. Lazar DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ: Od 6. septembra do 13. septembra 1985 Ivo Zagožen, Vr-njačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 857-782 gorenje Gorenje Interna banka, n. sol. oM Titovo Velenje, Partizanska 12 Komisija za delovna razmerja Interna banka Oglaša naslednja prosta dela in naloge 1 .Vodja oddelka dolgoročnih kreditov x 2.Samostojni referent za združevanje finančnih sredstev 3.Referent za splošne zadeve Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. - diplomirani ekonomist ali ekohomist - 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah „ pod 2. - ekonomist r - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah pod 3. - - srednja šola ekonomske, administrativne, splošne smeri - 1 leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja ■Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku za delovna razmerja. Kandidati naj pošljejo [»sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. SOZD, N- SUB. o. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA S. P. O. SAVINJA Komisija za delovna razmerja SOZD Mera Trgovska delovna organizacija »Savinja« Mozirje, po sklepu seje, z dne 22. 8. 1885 Objavlja prosta dela in naloge: 1. za poslovodjo poslovalnice 3 »Pohištvo« v Mozirju 2. za prodajalca (prednost imajo moški) za poslovalnico 5 »Železnina« v Mozirju. Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje zahteve: Pod ad. 1: - da je VKV trgovski delavec tehnične ali mešane stroke oziroma da ima trgovsko poslovodsko ali komercialno šolo (V. izobrazbene skupine), - da ima 2 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delih v poslovalnici, . - da mu ni izrečen ukrep o prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi. Podad. 2: - da ima končano šolo za prodajalce (IV. izobrazbena skupina) tehnične ali mešane stroke in strokovni izpit, če se je šolal po VIP usmerjenega izobraževanja ali šolo za blagovnega mani-pulanta (III. izobrazbene skupine). Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, je poslati na naslov: Trgovska delovna organizacija »Savinja« Mozirje v Mozirju 41. Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva te objave. O rezultatu prijave bodo kandidati obveščeni najkasneje v 10 dneh po preteku objave. ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric jožeprešiCek Veljka Vlahoviča 53, Titovo Velenje 19. 5. 1925 - 20. 8. 1985 * Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Čaterju za požrtvovalnost in trud na Nevropsihiatričnem oddelku v Vojniku* Hvala za izrečene poslovilne besede tov. Mihu Valenciju, moškemu upokojenskemu pevskemu zboru Velenje ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala za podarjene vence DO EKO — Tehnološka oprema, DO ERA—TOZD Veleprodaja, DO REK — Jama Pesje in ZB Salek. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Mimika, hčerka Jožica, sinovi Zvonko in Marjan z družinami in Milan ter ostalo sorodstvo 6. evropsko prvenstvo v castingu Nastopilo bo več in tekmovalk Ze lansko jesen so izbrali poseben organizacijski komite pod vodstvotn predsednika športnoribolovne zveze Jugoslavije Vladimirja Majorinca, operativni odbor, ki ga vodi Franc Slatfhšek, imenovali pa so tudi več komisij, da bi bili kar najbolj kos tej odgovorni nalogi. V pripravo tega prvenstva so se nadvse prizadevno vključili tudi v turistično društvo Šoštanj, ki je prav te dni organiziralo tradicionalni turistični teden v kraju, predstavniki krajevne konference SZDL krajevne skupnosti kot tudi drugi iz občine Velenje. Vanjo so vložili veliko dela in naporov. Lahko zatrdimo, da mesto Šoštanj že nekaj časa živi za to evropsko prvenstvo. »Želimo,« so dejali na novinarski konferenci predstavniki organizacijskega kot 80 tekmovalcev ČASTI N G EVROPSKO PRVENSTVO S H S ★ ^SpšiS®* mnj V Šoštanju je ie vse pripravljeno za začetek 6. evropskega prvenstva v castingu — športno ribolovnem tekmovanja v disciplinah na suhem. Državno prvenstvo v castingu ■ ■ V>V V I ■ v Mesic ze sedmič najboljši V nedeljo je bilo v Šoštanju državno prvenstvo v castingu, na katerem se je zbralo kar 34 tekmovalcev, od tega tudi štiri tekmovalke, iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije, Srbije in Slovenije. Tekmovanje je organizirala ribiška družina Paka. Znova se je izkazal član slovenske reprezentance, domačin Vlado Mešič, ki je osvojil kar tri zlate in dve srebrni medalji. V peteroboju je že sedmič osvojil zlato medaljo, drugi pa je bil član reprezentance Srbije Živorad Sini ič, tretji pa Željko Oreškov ič (Hrvatska). RezWntati: — moški: ekipno petero-boj: I. Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Bosna in Hercegovina, 4. Srbija; troboj: 1. Bosna in Hercegovina, 2, Makedonija, 3. Slovenija, 4.-Hrvatska; petero-boj: 1. Mešič 580,340 (Slovenija), 2. Simič (Srbija) 558,680, 3. Oreškovič (Hrvatskji) 549,814, 4. Zorko 534,850, 5. Rebeušek (oba Slovenija) 518,615; troboj: 1. Cerič (BiH) 286,340, 2. Pe- trančič (Hrvatska) 269,075, 3. Furlan (Slovenija) 263,725; obtežilnik arnber-ger: 1. Prahovi« (Hrvatska) 100, 2. Mešič (Slovenija) 100, 3. Petrančič (Hrvatska) 98; obtežilnik skish: I. Cerič (BiH) 95, 2. Mešič (Slovenija) 90, 3, Petrančič (Hrvatska) 90; obtežilnik daljava: 1. Rebeušek (Slovenija) 110,715, 2. Oreškovič (Hrvatska) 107,235, 3. Simič (Srbija) 105,750;. muha kombinacija: 1. Mešič (Slovenija) 187,950, 2. Oreškovič (Hrvatska) 187,580, 3. Simič (Srbija) 183,930; 4. Rebeušek 182,900, 5. Zorko (oba Slovenija) 181,800; muha skish: 1. Mešič (Slovenija) 100, 2. Oreškovič (Hrvatska) 100, 3. Zorko (Slovenija) 94; Ženske: ekipno — troboj: I. Bosna in Hercegovina, 2. Makedonija; kombinacija troboj: 1. Palata (Bosna in Hercegovina) obtežilnik arnberger: I. Džordžič (BiH); otežilnik skish: 1. Palata (BiH); obtežilnik daljava: 1. Popstefanova (Makedonija). Šmartno-Drava 1:1 V nedeljo so začeli tekmovanje v območni nogometni ligi nogometaši Šmartnega ob Paki. Na domačem igrišču so se srečali z enajsterico Drave iz Ptuja. Neizkušenost mladih igralcev, ki so se ekipi pridružili šele v jesenskem delu tekmovanja, ter slaba fizična pripravljenost sta botrovala, da nogometaši Šmartnega ob Paki niso izdatno zatresli mreže gostujočega vratarja. Vrsta dobrih akcij pred vrati Drave je ostala neizkoriščenih: Edini zadetek za domačine je tik pred odhodom na odmc. dosegel Kolenc. V prihodnjem kolu enajsterica Iva Brdnika gostuje v Zagorju. Proti Dravi so za Šmartno zaigrali: Magrič, Pušnik (Matko), Maglica, To- mažič. Baje, Brunšek, Korber, Jelen (Laznik), Kodre, Zvir (Kopušar), Kolenc Usnjar-Svoboda 1:0 Mladinci šoštanjskega Usnjarja so zasluženo premagali ekipo Svobode iz Ljubljane z rezultatom 1:0. Zadetek je v 74. minuti srečanja dosegel Pevnik. V prvem polčasu sta imeli obe ekipi več zrelih priložnosti za zadetek, vendar se mreža do konca prvega dela igre ni zatresla. V drugem polčasu so pokazali domačini nekaj več od igre. Po izvrstnih akcijah je Pevnik kaznoval prekršek nad Baumanom ter s kakih 20 m poslal žogo v gol. Za Usnjar so zaigrali: Uršnik, Pev-^nik, Bevar, Kotnik, M. Papež, R. Kotnik, Džurkič, D. Papež, Slutej, Lah, Bauman, Koča, Kostanjšek. odbora, »da bi tekmovalci in drugi gostje kar najlepše preživeli čas v Šoštanju, se z najboljšimi vtisi vrnili domov in se kasneje še kdaj vrnili med-nas.« . Organizatorji so izdali tudi poseben Bilteiv v slovenščini, nemščini in angleščini. V njem so zapisane pozdravne besede predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta, predsednika sveta KS Šoštanj Martina Primožiča, predsednika ribiške zveze Slovenije Jožeta Hartmana, predsednika mednarodne športne ribolovne zveze Mordaxa in predsednika organizacijskega odbora Vladimirja Majorinca. Natisnili pa so tudi posebno knjižico Šoštanj — mesto v Šaleški dolini. Nsi prvenstvu bo nastopilo 82 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, ČSSR, Finske, Francije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Španije, Švedske, Švice, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. »Organizacija 6. evropskega prvenstva v casting športu ni zgolj izraz pomembnosti in zaupanja Ribiški družini Paka, pač pa je to tudi priznanje naši družbenopolitični skupnosti, v kateri vseskozi krepimo in razvijamo razlčne športne aktivnosti. Veseli smo, da je mednarodna federacija za športni ribolov pred dvema letoma v Bolonji odločila, da bo evropsko prvenstvo v castingu v Jugo- slaviji. Ker je kompletna organizacija tega prvenstva poverjena šoštanjski ribiški družini, poleg nje pa še mnogim drugim samoupravnim družbenim in političnim dejavnikom v Šoštanju in v občini Velenje, si štejem v posebno čast, da bomo v prvih septembrskih dneh pozdravili tekmoval-, ce in mnoge druge ljubitelje športnega ribolova,« je zapisal v dobrodošlici v posebnem biltenu predsednik skupščine občine Velenje Janez Ba-sle. Prav je, da tudi drugi izkažemo pozornost tekmovalcem in tekmovalkam iz 15 evropskih držav s tem, da si njihovo tekmovanje ogledamo in tako bolje spoznamo to obliko športnori-bolovnega tekmovanja. Slovesna otvoritev 6. casting evropskega prvenstva bo jutri (petek) ob 19 JO na Trgu svobode v Šoštanju. Pol ure predtem bo od doma ribičev krenil proti Trgu svobode slovesen sprevod s prikazom športne in druge dejavnosti v Šoštanju, samo tekmovanje pa se bo začelo v soboto na letališču v Lajšah in na igrišču NK Usnjar, ga nadaljevali še v nedeljo in v ponedeljek. V soboto dopoldne bo prvenstvo trajalo predvidoma od 9. do 10.3« in od 11. do 12 JO, popoldne pa od 15. do 16.30 in 17. do 18.30. V nedeljo dopoldne od 9. do ti. ure in od 11 JO do 12 JO ter popoldne od 14. do 15J0 in od 16. do 18. ure. Ponedeljek dopoldne od 9. do 10.30 in od 11. do 12.30. Zvečer pa bodo v prostorih hotela Vesna v Topolšici slovesno razglasili rezultate. m i Bodeča neža Izletniku Povabili smo vas sicer, da nam pošljete prispevke ter sodelujete v naši rubriki, v kateri skupno s turističnim društvom Velenje* podeljujemo turistični nagelj ali bodečo nežo. Za zdaj se niste odzvali, zato smo tudi tokrat sami poiskali grešnika, Id si zasluži, da ga vsaj nekoliko ošvrkamo. Bodečo nežo tokrat podeljujemo Izletniku, ki dokaj malomarno skrbi za obveščanje potnikov. Tile dve tabli, ki brez voznih redov samevata že celo poletje, sta temu zgovoren dokaz. (bz) 42 Škalčanov na Triglavu V krtjevni skupnosti škale-Hrasto-vec krajani in tamkajšnja mladina prizadevno delajo na področju rekreacije, zato tudi ni čudno, da so najboljša vaška KS v Sloveniji in seveda tudi v občini Velenje. Potem, ko so nadvse uspešno ispe-Ijali letošnjo Vaško olimpiado, ki si jo je ogledalo več tisoč krajanov, so malo za hec in malo zares sklenili, da gredo še na Triglav. V tej krajevni skupnosti je delavna tudi planinska sekcija in domala vsak krajan je tudi član te sekcije. Za pohod na Triglav so se pripravljali en mesec in to tako temeljito, da je dvodnevni pohod potekal povsem brez zapletljajev. Na naporno in zahtevno pot je krenilo 42 krajanov, od tega jih je na naš najvišji vrh prvič stopilo 32, ki so uspešno prestali krst in tako postali pravi Slovenci; - Za prvo pomoč sta skrbeli sestri Ti-nica in Franja Halcneht in imeli sila malo dela, razen tiste malenkosti pomoči, ko je strahoviti krš hotel prekrižati pot Vladu Miklavžinu do vrha. Ves pohod je ležal na plečih štirih vodnikov Staneta Lipnika, Karla Sitarja — oba 7 x na vrhu, Staneta Te-peja — 4 x in Marjana Skaže, ki je stopil na vrh Triglava že 19. Se nefcaj pohvalnih besed o mladih. Zelo hitro so vskočili na pomoč, na polovici poti do Kredarice so nosili po dva nahrbtnika, tudi mojega, za kar sem jim bil sila hvaležen. Njihova mladost pa se je videla tudi kasneje ha skupnem ležišču, kjer sem ostal brez odeje, k sreči sem bil v postelji sam; ja, veste, za dekleta pa se Škal- Gostili smo tabornike iz Miinchna in Cambridgea Po dolgem in trdem delu si bodo tudi taborniki iz OZT Velenje lahko ^privoščili zasluženi počitek. Te dni so namreč zaprli oba stalna taborna centra v Ribnem pri Bledu in v Savudriji, kjer so ta- borniki naše občine preživljali dva meseca brezskrbnih taborniških počitnic, (o tem bomo še podrobneje poročali) Pred dnevi pa je svoje gostovanje pri tabornikih velenjske občine zaključila tudi zad- Družabna srečanja so bila polna domislic nja skupina od sknpaj 40 scoutov iz Miinchna, že pred njimi pa je naso domovino zapustilo 65 scoutov iz Cambridgea. , Med pestrim programom so angleški gostje najprej preživeli 3 dni v Titovem "Velenju, naslednjih 5 dni- pa v taborniškem centru v Ribnem. Zanimivi jzleti na Bled, Bohinj, Kropo, Tržič so navdušili taborniške goste, kljub vsemu, pa je največ zanimanja le veljalo Kajuhovemu taboru v Savudriji. Tam so se angleškim skavtom pridružili še skavti iz Munchna in tako so skupaj uživali ob lepotah Jadranskega morja*jd pa so jih popestrili še z izleti na Brione, Piran, Benetke, Škocjanske jame. Dvajset starejših taborniških mačkov iz skupine nemških skavtov pa je ob obisku v Jugoslaviji želela videti še več in tako so se odpravili po Dalmaciji v Črno Goro in še naprej na Kosovo, kjer so doživeli lepe in nepozabne trenutke. V zadnji fazi njihove »podaljšane variante« pa so se ustavili še v Ribnem pri Bledu in za nekaj dni preživljali nepozabne trenutke, spoznavali nove taborniške veščine in ne na zadnje z našimi taborniki izmenjali prenekatero izkušnjo. Velja še dodati, da so se taborniki ObZT Velenje zopet izkazali, da so spletli nove prijateljske vezi in nič čudnega ni če se bodo že v oktobru odzvali povabilu nemških scoutov in obiskali Miinchen. Boris Kompare čani bojijo. Pa tudi iznajdljivi so. Za rezervacijo v koči na Doliču so imeli kar nekaj dni živo rezervacijo in tako »o sobe čakale na nas — drugače v koči ne bi bilo spanja. Spust do Bohinja, drugi dan, je bi naporen. Poštenih devet ur hoje je dalo svoje, pred kočo pri slapu Savice v Bohinju pa je bil še en krst, tokrat resnejši, tudi tega so premagali. Res pa je tudi, da je porota zmanjšala kazni in tako je Herman Arlič še uspešno opravil 32 počepov na eni nogi. Pa kakor koli že, dvodnevno bivanje med Škalčani je bilo tudi zame lepo. Bilo je tudi kopanja. Vendar za najbolj hrabre. Sonce je neusmiljeno pripekalo, nekateri so se kopali kar oblečeni, saj je bila voda želo mrzla in je takšna kombinacija prišla zelo prav. N, " Ne smem pa pozabiti Vlada Miklavžina, ki je pri koči slapa Savice čudovito zdeklamiral eno svojih pesmi o naših hribih in naravi iri Ur je imela pesem več kitic, se je okoli vrlih Škalčanov zbralo vse živo, ki se je v tem času zadrževalo tam in ploskanja ni in ni bilo konca. Vlado, hvala ti, prav pa bi bilo, da bi te svoje pesmi vendarle kje objavil, ker so prečudovite, saj govorijo o naravi in naših planinah. L. Ojsteršek Fužinar—Elkroj 1:2 Nogometaši Elkroja so uspešno krenili v boj za vrh prvenstvene raz- predelnice, saj je letos njihov cilj jasen, to pa pomeni prvo mesto in uvrstitev v republiško ligo. V prvem kolu so gostovali pri Fuiinaiju na Ravnah in osvojili dve pomembni točki, ki sta seveda velika spodbuda in obveza obenem v nadaljnjem tekmovanju. Zasluženo so zmagali z 2:1, zmaga pa bi lahko bila še višja, vendar je Miše-tič tik pred koncem zastreljal enajstmetrovko. Vodilni zadetek je po napaki domačega vratarja v 13. minuti dosegel Žunter. Srečanje je bilo enakovredno. Vsi napori domačinov, da bi izenačili tudi bili zaman, saj so bili nogometaši Elkroja nevarnejši v protinapadih in so tako vodstvo še povečali. Gostitelji so brez poraza ublažili z enajstmetrovko. V prihodnjem letu bodo nogometaši Elkroja doma igrali s Partizanom iz Slovenj gradca. Il.memorial Andreja Klahčnika Košarkarski kl^b Elektra je tudi letos organiziral mladinski turnir v spomin na Andreja Klančnika-Luka, Ifi je svojo košaricarsko pot začel v Šoštanju, nazadnje pa je igral pri celjski Libeli. Žal, je lansko poletje nenadoma preminil in tako je bila prezgodaj končana njegova uspešna košarkarska pot. Turnirja so se poleg domačih mladincev udeležili tudi njihovi sovrstniki iz Ljubljane (Sitielt Olimpija) in Maribora (Jeklotehna Branik). Povabili so tudi mladince celjske Libele, ki so sprva obljubili, da bodo prišli, ven- dar so dober dan pred turnirjem odpovedali udeležbo. Namesto niifi so zaigrali košarkarji iz Raven pri Šoštanju, okrepljeni z nekaterimi igralci iz sedanje Elektre. Na turnirju so najbolje igrali mladi košarkarji iz Maribora, kar je tudi razumljivo, saj so bili letos spomladi na državnem prvenstvu četrti. V tekmi za prvo mesto so premagali mladince Elektre z 91:65, vendar je treba povedati, da so bili košarkarji Branika za leto dni starejši od Šoštanjčanov. V srečanju za tretje mesto pa je ekipa Raven premagala Smelt Olimpijo 97:84. Rezultata uvodnih tekem: Elektra: Smelt Olimpija 98:53, Jeklo-tehna Branik: Ravne 125:81. Ob začetku turnirja so se vsi igralci, pa tudi gledalci, ki se jih je zbralo.kar precej v telovadnici solidarnosti osnovne šole Biba Roeck, kjer je bil turnir, z minutnim molkom počastili spomin na Andreja Klančnilca, delegacija pa je položila tudi šopek cvetja na njegov grob. Pokrovitelj turnirja je bila Tovarna usnja Šoštanj. Malčki že v prostorih novega vrtca Ponedeljek je bil za najmlajše krajane Šmartnega ob Paki in njegove okolice, njihove starše ter seveda tudi tovarišice vzgojiteljice radosten dan. -Izpolnila se jim je namreč dolgoletna želja. Ničveč se jim ne bo treba stiskati v majhnih prostorih v osnovni šoli bratov Letonje, ampak se bodo lahko igrali v novih, velikih in prostranih igralnicah. V začetku tega tedna je 100 otrok iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in njene okolice našlo svoj drugi dom v novo zgrajenem vrtcu v središču tega kraja. Izgradnjo objekta so narekovale potrebe po večji zmogljivosti vzgojno varstvene ustanove v tretjem središču Šaleške doline. Zato so se krajani na glasovanju za tretji samoprispevek odločili poleg obnove kulturnega doma še za izgradnjo otroškega vrtca. Svet krajevne skupnosti je imenoval devetčlanski gradbeni od- bor, ki je vzel »zadevo« v svoje roke. Maja 1983 so začeli to načrtovano nalogo tudi uresničevati/Pridobitev vseh potrebnih soglasij in idejnega projektS jim je »vzela« leto dni. Ne le, da se je zavlekla gradnja, tudi cene so v tem času močno poskočile. Od prvotno predvidenih 21 milijonov dinarjev je ob koncu veljala krajane Šmartnega ob Paki naložba okrog 41 milijonov dinarjev. Vendar to ni dokončna številka. Treba je . urediti še okolico vrtca, zasaditi drevesa in grmičevje, kupiti igrala. Ob tem je treba povedati še to, da so krajani prostovoljno opravili nekatera dela v vrednosti 500 tisoč dinarjev. Za nakup igral pa je sicer skrbnim gospodarjem zmanjkalo denarja. In od kod se je natekal denar? Večino so ga krajani zbrali s samoprispevkom, nekaj je primaknila še občinska skupnost otroškega* varstva Velenje. Vrtec je štiri oddelčen: v teh je prostora za 81 otrok, v enem pa za 19 malčkov, starih od 1. do 3. leta. Vrtec ima svojo kuhinjo, skladiščne prostore, vsak oddelek svojo igralnico, večnamenski prostor pa bo lahko služil tudi krajanom za razne krajše priložnostne prireditve. • ■ Že pred izgradnjo je obstajala bojazen, da prostori vrtca ne bodo polno zasedeni. Vse dvome b upravičenosti izgradnje je »odpravil« vpis otrok za šolsko leto 1985/86. Po normativih bi lahko vrtec sprejel le 80 malčkov, v organizirano vzgojnovarstveno dejavnost pa je sedaj vključenih kar 100 otrok. Objekt naj bi predali svojemu namenu v letbšnjem tednu otro-ka, pni {eden meseca oktobra, še prej pa mora izvajalec del, velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, odpraviti nekatere pomanj-kljtvosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.