PoStnlna plačana v gotovini.
■Li Oj
iiiiala vsak torek, četrtek f	e;f_	,	Cena	posamemi	številki	O	In.-SO.
---------------------Liuu-,	''•a	<	.
Jana
TRGOVSKI UST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Ur«dnl9tvo In upravništvo Je v Ljubljani, Gradišče Štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 1 1 953. — Štev telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60’—, za pol leta D 30' — , za četrt leta D 15 —, mesečno D 5’ — , za inozemstvo D 90*—. — Plača In toil se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJ ANA, dne 11. februarja 1922.
ŠTEV. 18.
Prvi korak spoznanja.
Švicarski konzulat v Zagrebu obvešča interesente, da je zvezna v mua uovouia,’’ poceuši od jlo. ueceiu-ora iuZl v podporo aviearsKe uoniu-ce muustrije in v svrho omogomeve m voza urarsKni izdelKov v Jugoslavijo, da se jugoslovausKa krona pri lan naročnin zaracunjava po kurzu jLjoO iranaov in ontar po kurzu W.o» sv. Irankov. ivakor se zui ui skiep švicarske vlaue navidezno , orezpo-uiemben, vidimo v njeni velik preou-rat naziranja, ki nam odpira perspektivo v popolnoma novo oodočnost.
Znano je, da je cela švicarska industrija ze uve len v najtežji krizi, Ker p njena zlata valuta oneinogoču-je izvoz v Kraje, kjer je imela poprej svoje stalne oujemaice. In cim ooij je pauala valuta po vojni prizuaetin urzav, tem akmnejša je postajala kriza švicarske industrije. Med njimi je bila posebno domača velerazvtta urarska industrija težko prizadeta, 'ioua vkljub vsemu se švicarska via-da dolgo m mogla odločiti k temu, da bi z ugodnimi kurzi omogočila izvoz svojih izdelkov. i’o dolgi uooi uvelel-ne depresije je prišla uo spoznanja, da je vendarle treba nekaj ukreniti in da je edino izliouišče v tem, da se stabilizira odnosno uradno določi kurz nad špekulativnim oančnim tečajem, ki bi omogočevai trgovske stike.
Akoravno si mislimo, da je la ukrep storjen v prvi vrsti v pouporo domače švicarske industrije, je oo-euem za nas izraz zaupanja in pri-auanju, da se nam je dovolila uradna izmenjava po u.urzu, ki je za povprečnin med bančno zaznamovanim tečajem. Drugi zanimivi in obenem za švicarsko naziranje karakteristični moment pa je, na uinarju kljub prisilne, nam diktirane relacije, niso priznali štirikratne kronske vrednosti, marveč za 35 točk manj. Diferenca sicer ni velika, vendar je v njej jasno izraženo, da cenijo krono in ui-aar posebej in ne v uradni relaciji, ^ato smatramo ta sklep za tem važnejši za definitivno reševanje vprašanja regulacije naše valute.
Švicarji so prvi uvideli, da pri izkoriščevalni igri z valutami igra kot skrajna meja v zunanji trgovini odločilno ulogo kupna zmožnost tuzemskega konzumenta,
Vsled padca naše valute, za katerega ni bilo lansko jesen zadostnih reelnih gospodarskih razlogov, je kupna sila našega prebivalstva v predmetih, ki ne spadajo k najpotrebnejši hrani, padla in je nastala v trgovini takih predmetov občutna stagnacija. Zato je bil interes producenta, da omogoči zopetni nakup teh predmetov s tem, da uredi kupno ceno tako, da odgovarja ekonomski poziciji konsumenta.
Ta problem rešujejo razne države že dve leti, cela antanta si beli radi padca izvoza glavo, kako ga zopet povzdigniti, dve leti delajo po-skuip a sredstvi in programi, ki s* morajo Ž6' vnaprej zdeti celo lajiku Neizvedljivi. V to kategorijo spadajo Vse angleške in belgijske naredbe o dovoljevanju industrijskih kreditov za industrijski eksport, sem spadajo
* Eidgenossische Gesetzsamralung Stav. W e da* $t «ln#wbr« 1921.
razni dumpingi, izvozne cene in drugi poaooiu uiciepi. Cela vrsta brez-plounin konferenc se je vršila v tem oziru, tocia nikjer niso hoteli udeleženci naju iznoua, ki je ležal na dlani. Po dolgi borbi je nnela švicarska vlada prva pogum, storiti v tem oziru nekaj pozitivnega in praktičnega, brez mnogih fraz in pompoznosti. — biser pa, tla smo odkritosrčni, moramo še pripomniti, da velikodušnost pri tem ne igra velike uloge. Kajti Švicarji so bili na jesen prvi, ko je padla naša krona, ki so prišli s franki po žito s celimi vlaki v Vojvodino in so kupili žito mnogo ceneje, kakor jih je stalo pred vojno. Takrat pričeta razprodaja živil, proti kateri ni naša vlada napravila prav nobenih ukrepov, nam je povzročila sedanjo draginjo življenjskih potrebščin.
Radovedni smo, kako bo vplival ta korak švicarske vlade na ostale naše importne države? Ali bodo tudi one sledile temu vzgledu Švice, ali pa bodo vodile proti nam dosedanjo politiko izolacije. V tem oziru je posebno Oehoslovaška na razpotju glede gospodarskih stikov z našo državo. Ud nje in edinole od nje je odvisno, za kakšno smer trgovske politike se bo odločila. Zui se nam, da bi bilo v njenem interesu, da na ta švicarski sklep pri tem popolnoma ne pozabi.
Yrgovd, industrijalci In obrtnim I Spominjajte se pri vsaki priliki akcije za
»TRGOVSKI DOM !
Shod ljubljanskih obrtnikov.
(Konec).
Po poročilu predsednika g. L. Franchetti-ja, koje so vzeli vsi zborovalci z odobravanjem na znanje, se je razvila kratka debata o davkih in cenilnih komisijah. G. E. Franchetti je naglašal nepristranost sedanje cenilne komisije. Zborovalci so izrazili svoje zaupanje cenilni ter prizivni komisiji.
Nato je načelnik cenilne komisije, obč. svetnik g. Josip Turk v kratkih besedah orisal dejanjski položaj glede davkov, poročal o vseh korakih, koje je napravila cenilna komisija pri delegatu ministrstva financ glede plačilnih nalogov za davek na vojne dobičke. Omenil je, da je bil ta davek najprej izveden brez vednosti cenilne komisije. Splošno odobravanje je vzbudila njegova izjava, da cenilna komisija ne pozna niti prijatelja niti nasprotnika, da deluje nepristransko in priporočal je, da bi bili v gospodarskih vprašanjih popolnoma solidarni in odkriti. Cenilna komisija bo varovala koristi vseh o-nih, ki pravično in odkrito napovedo svoje gospodarske razmere, z vso strogostjo pa bo nastopala proti vsem, ki z napačnimi informacijami in na goljufiv način skušajo prikrili svoje pravo stanje. Tudi je izrek d splošno zahvalo in zaupanje finančnemu delegatu g. dr. Savniku, kakor tudi priznanje, da je davčna administracija začela vpoštevati interese davkoplačevalcev in uvaževati cenilne komisij«- Govornik jo omeal.1. d*
je po izjavi g. delegata davek na po-oiovui promet uKiujen. Omenil je o uuvKu, ki se numerava uvesti na iz-vosceae gleue vozov, Ta uaveK je nepravičen m do vzuujal gotovo uajvec-je ogorčenje rneu prizaueumi, nuji m ae oouo na taK način obdaciia sreu-stva, ki jim sruzijo pri njin oortu Kot urouje, Kamor smzt šokira mesarju, kiauivo aiuarju ita. Jasno jo, a« se mora proti uvodni takegjt davka uajeuergicueje protestirati.
U. Anton riojina je poročai o delovanju prizivne komisije. Umerili je nekatere nedostatke, ki so se tako-rekoč udomačili pri cenitvi davkoplačevalčev ter predlagal, naj bi se oupravdo zaupnike pri davčni oblasti. Tac pa se strinja s tem, da se vzamejo iz posameziun strok izve-ueuci, ki poznajo dobro razmere v lastni stroki, ki poznajo posamezne v stroko spadajoče davkoplačevalce in ki bodo znan uvaževati struje in položaj obrtnika.
Ker se ni oglasil k tej točki nik-do za besedo, je predlagal predsednik g. Trancnetti resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta, (nesoiucijo smo pnoucdi že v zadnji številki našega lista).
To sprejetju resolucije se je prešlo k k. točki dnevnega reda, ticoči se izvrševanja obrti v oeiavnicaii oržav-nin uradov, o kojem vprašanju so po-rocan zastopniki posameznin obrtniš-kin zaurug.
U. Iglič je poročal v imenu krojaške zauruge. Odobraval je poročila predgovornikov, ki so v uovolj jasnin besedah orisali težkoče, proti katerim se mora boriti obrtništvo radi davkov. K tem težkočam »e pridruži še velika konkurenca, ki je povečana z dejstvom, da imajo nekateri državni zavodi in podjetja krojaške delavnice, ki v znatni meri odjemajo delo krojačem, a ne plačujejo mkakega obrtnega davka in nimajo niti dovoljenja za izvrševanje te obrti. Take delavnice ima n. pr. posta. Govornik preuiuga, ua se take delavnice takoj ukinejo ter poziva, naj bi izvedla vlada v tem oziru strogo kontrolo pri vseh državnih zavodih in podjetjih.
Za mizarsko zadrugo se je oglasil g. Primožič, ki se pridružuje izvajanjem predgovornika ter omenja, da ima postno ravnateljstvo v Ljubljani tudi svojo mizarsko delavnico, kjer opravljajo poštni uslužbenci mizarsko obrt.
V	imenu čevljarske zadruge je poročal g. Rozman ter s svoje strani protestiral, da ima državna železnica in pošta delavnice, kjer se protizakonito izvršuje čevljarska obrt
G. Primožič je reasumiral vse pritožbe ter predlagal sledečo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta: Na javnem shodu v Ljubljani dne 5. februarja 1922, sklicanem od zveze obrtnih zadrug zbrani obrtniki sklenejo sledečo resolucijo:
»Najenergičneje protestiramo proti izvrševanju obrtov v delavnicah kr. pošte, kakor tudi južne ln državne železnice v Ljubljani, ker je s tem zelo oškodovano obrtništvo, ki itak občutno trpi pomanjkanje dela ter je od vseh strani tako obloženo z davki in različnimi prispevki, da je njega obstanek naravnost nemogoč. Vsled pomanjkanja dela je bilo že veliko pomočnikov odpuščenih iz službe, a nebroj delavcev te nahaja
brez zaslužka, kar bo imelo težke po-sieuice za razvoj obrtništva in državo samo.
V	interesu zaščite naše obrti pozivamo pokrajinsko vlado, da ukrene vse potrebne korake, da se obrati v omenjenih državnih delavnicah takoj uKinejo ter da se tam nastavljene deiavne moči odpošljejo na njih redna službena mesta-
T« resolucija naj se pošlje gosp. pokrajinskemu namestniku ter oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani-::.
Na to je koncep. pristav trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Mohorič v obširnem in strokovno izcrj*aem govoru poročal o važnosti zanimanja za gospodarska, finančna in davčna vprašanja. Z ogorčenostjo je grajal žalostni fakt, da nimamo še do danes popolnoma nobene statistike od generalne direkcije direktnih davkov
o	zneskih, koje dobiva država na direktnih davkih. Glede teh davkov imamo sicer statistiko za Slovenijo, toda le Slovenija je opravila svojo dolžnost, ni se j?a še izvedla statistika za fctrvatsko, Srbijo in ostale pokrajine. Zbornica je napravila v tem oziru potrebne korake, toda vse zaman. Omenil je na to, da se je na shodu govorilo in po pravici protestiralo proti visokemu bremenu že razpisanih davkov. Ni se pa razpravljalo o davčnih bremenih, katere misli g. finančni minister na davkoplačevalce navaliti v bodočem letu. Zato opozarja na letošnji proračun, in finančni zakon, ki določi: 100% izredni pribitek na | vse neposredne davke in državne doklade in na premoženjsko oddajo za celo državo v znesku dveh milijard. V načelu je treba odobravati postopanje finančnega ministra; glavni princip za sestavo proračuna pa mora biti, da se izdatki rednega proračuna vedno krijejo z obstoječimi davki in dohodki Poziva zato, naj bi se obrtništvo spričo bodočih davčnih bremen že sedaj brigalo ter začelo zanimati za vprašanje, kako temu odpomoči, kaj ukreniti, da se ohrani obrtniški stan pred propadom.
G. Starš je na to v kratkih besedah odobraval predloge vseh govornikov ter očrtal težak položaj, v katerem se nahaja danes naš mali obrtnik. —
Na to je predsednik g. Franchetti zaključil shod s prisrčno zahvalo vsem navzočim, ki so se v tako obilnem številu odzvali pozivu Zveze obrtnih zadrug, na kar se je ta tako izvrstno uspela manifestacija našega obrtništva mirno razšla.
Prijave avtomobilov, fijakarskih in drugih vozil.
Po tarifni postavki 100 sakona o taksah in pristojbinah (Uradni list, št. 254/1921), je plačati od avtomobilov, fijakerskih vozov in vozov na vzmetčh (na peresih), ravno tako tudi za bicikle posebno državno takso.
Ta taksa je dvojna: enkratna za prijavo teh vozil in letna za njih uporabljanje še posebej.
Enkratni taksi za prijavo so podvrženi splošno avtomobili, fija-korald vozovi, voeovi na vmaetčh la
bicikli. Letni taksi so podvrženi pa te avtomobili in iijakersiri vozovi.
1. Enkratna taksa za prijavo.
Zakonite določbe so precej zamotane m vsieu tega bomo naveuii vse uoticne aoiocbe, konaor mogoče pregieano.
1 Katera vozila je prijaviti?
Odgovor se glasi, da je prijavili vse avionioone, njaKersKe vozove Oanuauerje, Kucije, oieae nu.) in vozove na vzmeten, vse nioiorne m na-vaune uiciKie.
Lri njakerskih vozovih se (ne gleda na to, kuo je njih lastnik: ali ti-janer, ki uporablja taka vozila v svojem ooratu ali kuo drugi.
ivavnuna Kmetijska vozila, ki služijo izključno potrebi lasuiikov, so oproščena vsake takse ter jin sploh ui ireua prijavljati, vozove na vzmeten, v konaor ne spauajo med kmeti-8ka vozna in se uporaoijajo izključno za oseoo in roaoino aoucuega lastnika (.za luksus) je pa napovedati (ur, Ust si. oid ex 192jl). Kavno tako je napovedati tudi speaiterske vozove na vzmeteh.
2. kedaj je vložiti prijavo in kje?
Prijavo je vložiti najtesneje do id. februarja VA22, in sicer ano so la vozila sialno v okolišu policijske direkcije v Ljubljani ali policijskega koimsarijaia v Mariboru, tema oblast-voma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. Ako bi bilo pri trans-portnid in drugin podjetjin eno ali urugo vozilo stalno morebiti na raz-nin krajih upravljano, je odločilen sedež podjetja.
3. Kako je narediti prijavo?
Prijavo je narediti pismeno; imeli pa mora nastopne podatke:
a) ime, priimek, poklic in bivališče lastnika dotičnega voziia.
b) označbo voziia, in sicer pri avtomobiiiu tudi naziv tvornice, tvor-ntčno znamko in številko, pri »fija-kerskin vozovin« pa tudi ooiiko, ali so prirejeni za dva konja ali za enega konja;
c) označbo, kje je vozilo stalno spravljeno.
č) navedbo o okoliščinah, zaradi katerih odpada letna ali sploh vsaka taksa, n. pr.:
»Ta tovorni avtomobil se rabi le v mojem spediterskem podjetju« an: avtomobil je državna last« ali: -kočija se uporablja izključno v mojem liijakerskem obrata«, ali: >voz na vzmeteh) se ne uporablja za mojo osebno potrebo (luksusj, ampak izključno le za prevažanje blaga iz moje trgovine« itd.
Kdaj je vozilo letne takse v nekaterin posameznih slučajih oproščeno, povemo natančneje v II. odstavku tega članka.
4. Koliko prijav je vložiti?
Odgovor: Za vsako vozilo posebno prijavo.
5. Kako je kolkovati prijavo:
Prijavo je kolkovati:
a) za avtomobil, fijakerski voz (landauer, kočija, brek itd.) in voz na vzmeteh, ako se uporablja poslednji za osebno potrebo, z 200 din.
b) za motocikel ali bicikel a 5 dinarji.
Kolek je prilepiti na prvo stran prijave, zgoraj na prazni prostor ter ni pisati ničesar čezenj. Tudi prekrižati se ne sme, niti se ne sme pritisniti nanj kaka privatna štampiljka, ker ga je uničiti po predpisu na ta način, da se pritisne potem nanj uradni pečat.
Prijave, ki niso ali pa ne pravilno kolekovane, se ne smejo sprejeti, ampak se morajo vrniti strankam, da jih kolkujejo po predpisu. Izvzete so seve prijave glede državnih in samoupravnih vozil, kakor tudi glede vozil diplomatskih in konzularnih predstavnikov, ker so te poslednje prijave takse proste.
6. Ali je narediti kake prijave tudi gledd drugih vozil?
Odgovor: Zakon o taksah tega ne zahteva. Če je pa v kaki občini
po veljavnih (lokalnih jx)licijskih) predpisih to izjemoma zapovedano, je viozhi seve prijavo tudi glede o-sialin vozil, v koukor zantevajo to dotični predpisi, 'lake prijave je kol-kovau z 2 din.; za odobritev vozila je pritožiti v teh slučajih pa še posebej kolek za 5 din.
II.	Vsakoletna taksa.
Policijsko, odnosno občinsko ob-lastvo vpisuje vozila v register vozil. Liede avtomobilov ut fijanerskili voz pa napoti prtjavilca poprej s prijavo na uavčni urau, ua piaca letno tanso, ah na uobi tam potrdilo, da ni zavezan letni taksi.
b prijavo in potrdilom o vplačilu letne iakse, odnosno o taksni prostosti, se zgiasi prijavilec zopet pri o-nem oblastvu, kjer je vložil prijavo.
1. Od katerih vozil se plačuje tudi še letna taksa?
Odgovor: ;ijamo od avtomobilov in od tijakerskih voz. Kot fijakerski vozovi se smatrajo: landauerji, kočije, breki itd., ne glede na to, kdo je njih lastnik: ali fijaker, ki uporauija taka vozila v svojem obratu ali kdo drugi. Ali ima voz štiri kolesa ali le dve kolesi, ne vpliva nič na vplačilo takse.
2. Koliko znaša letna taksa?
Za avtomobile 1200 dinarjev.
Za fijakerski voz z 2 konjema 200 dinarjev.
Za fijakerski voz z 1 konjem 100 dinarjev.
(Dalje prih.)
Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
V	četrtek, dne 9. t. m., se je vršil redni leuii oocni zbor Uremija trgovcev v Ljubljani. Zbora se je u-Ueiezilo okou lou članov, kar je pri Iško mnogocianski organizaciji z«jo maio. JNaceinik g. ivan ivostevc pozdravi navzoče zoorovaice, zastopnike irgovsne in oornnske zuoruice, Zveze trgovsKin gremijev in zaurug za biovemjo ter poročevalce listov, opominja se umrhn članov gg. Josipa Iviuiehca, Josipa Mačka, Irana Šmalca, r ran Aav. souvana ter Irana su štarja, nadalje pripadnikov gremija Alojzija Anuree, r rana Debevca, Antona Koracina, Josipa Lavriča, ivaua Kovačeviča in Avgusta Peruzzija. Pozove navzoče, ua se v znak sožalja uviguejo raz sedežev.
Dalje omenja: Na občnem zboru ieta ibia se je sklenila organizacija ljubljanskega gremija na ta način, ua mu pripadajo kot elani vsi trgovci v Ljubljani, za načelnika je on takrat izvoljen g. ivan Jelačin ml., ki pa je oustopil, ko je bii izvoljen za načelnika zveze trgovskin gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Kot njegov namestnik je prevzet na odborovi seji dne 21. aprila lazo na-čelniške posle. O svojem delovanju je ze poročal na občnem zboru dne id. marca laži. Letos so na dnevnem reuu nove volitve; treba bo izvorni
v	nov odoor člane, ki bodo kos tem težkim in odgovornosti polnim razmeram. Poslovi se oa članov kot načelnik ter zagotavlja, da je on, kot tudi cel odbor vršil svojo dolžnost po možnosti v polni meri. Sodeloval je pri vsen važnih posvetovanjih, pri trgovski zbornici, deželni vladi, mestnemu magistratu, stanovanjskem u-radu itd. hi pa kriv niti načelnik niti odbor, če se ni dosegel vedno zaže-ljen uspeh. Vsporedno s konsolidacijo naše svobodne domovine se je začelo tudi trgovstvo zavedati, da je mogočen, zdrav in vpoštevanja vreden član naše matere Jugoslavije. — Pomagali smo, da so se kolikor mogoče odpravljale in tudi odpravile nezdrave razmere vojnih časov; to je pripomoglo, da smo pridobili trgovini zopet tisto veljavo, ki jo je uživala pred vojno. Sedaj pa se moramo boriti in se pripravljati na sodelovanje, da se naša država gospodarsko dobro in zdravo uredi. Mnogi so trdili, da smo v manjšini proti drugim državljanom; res je, da nas je malo po številu, a v praksi in vedi na gospodarskem polju smo veliki in smelo lahko trdimo, da bi bilo lahko veliko bolje za nas in državo, če bi nas pri-
pustili k aktivnemu sodelovanju in ce oi se boij skioiio pretresati uast nesievuni protesti, nasveti ut prošnje. Le se ozremo nazaj ua to kratko uouo po razpadu Avsiro-ugrstte, viti uno ze znake našega uuraega in smotreuga ueia; omenja le izveuoo organizacije celokupnega trgovstva v biovemji, uusa katere je zoonueni pristav gos^ou ivioiionc. to organizacijo smo si vsivarni parlament, ki nam je porok, ua lanko zastopamo ne samo lokaine imerese, ampak tuui uo-uiouit ceie iaioveruje.
Dne o. oktoura lbiri je imela novo organizirana trgovska ni ouruns-ka zoormca svojo prvo plenarno sejo. ma je prava maunestacija, ko'se je vseuio k aui mrzi -id zastopnikov u-govuie, inuusirije m ooru u cele Slovenije. Luveuau smo se, ua je to eui-iia in prava zuruznev, ki nam uaje možnost, ua šmarno storjeno ni rešimo se lezne prouieine oouočnosu. — interesi trgovine, muustrije m oorti so sicer raznem, veuuur pa ne segajo v tako giooino, da bi se ne uaia premostiti, sicer so se pa pri zbornici ustanovni trije glavni odseki: trgovski, oormiski ni industrijski, ki rešujejo vprašanja, ki se ncejo posameznik strok.
bpommja se ualje prvega velikega sejma za vzorce, ki je taao krasno uspel in je bii tako velike važnosti na gospodarskem polju, osobito za industrijo, bojazen, ua tej veliki nalogi ne uoiiio kos, je bila prazna. — Uspeh nas je podučil, ua smo močnejši, kot mislimo sami. Treoa je le vstrajnosti in uela, pa bomo gotovo uosegii to, kar si želimo in kar smo si nacrtaii v svojem programu.
Ka zelo vazno napravo za trgovski stan, ki se nikakor ne more in ne sme prezreti, je tuui » t rgovski list«. Dolžnost vsakegu člana je, da je naročen na svoje glasilo, da to podpira s svojimi uopisi in mserati. Danim razmeram primerno je danes list na višini, ki popolnoma odgovarja našim zahtevam. Temelj lastne tiskarne je položen in s tem odpravljena glavna zavira razširjanju lista. V programu organizacijskega dela našega trgovstva sta še dva velika problema, ki prideta v izvedbo hajbrže v najblizji uouocnosn, to je ziuanje lastnega poslopja, ki se bo imenoval »Trgovsko industrijski dom« in pa ustanovitev lastnega denarnega zavoda. Vse navedeno dokazuje, da so možje, katerim so poverjena vodilna mesta trgovskiii organizacij, vršili danim razmeram primerno svojo dolžnost v polnem obsegu; kar se tič« gremijainega poslovanja posebej, bo sledilo tajniško poročilo. Vendar pa omenja, aa so razne intervencije pri carinskem uradu, finančni delegaciji ter različni protesti v Beogradu vsaj toliko dosegli, da je carinska uprava svoj »postupak« omilila in je tudi davčno vprašanje vstopilo v milejši stadij. Po več letih so se zopet uvedle davčne komisije, ki bodo znale varovati interes pridobitnih slojev.
Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se vzame brez ugovora na znanje.
(Dalje prih.)
Pridobninske izjave.
(Nadaljevanje.)
Ker pa more država dobiti le predvideni davčni znesek, se eventualni prebitek na obrtnem davku reducira.
To se zgodi z reparticijo.
V	ta namen se ugotovi presežek in se nato porazdeli na posamezne davčne stranke. V tem slučaju imamo reparticijski odbitek.
Ako pa da sklepna vsota vseh oddeljenih davčnih postavk manj kot znaša delni kontingent dotične davčne družbe, se izvrši poprava z re-particijskim pribitkom.
Pri občni pridobmini razlikujemo torej:
a) davčni postavek;
b) reparticijski pribitek odnosno odbitek, in
c) davčni znesek.
Davčni znesek pomenja torej oni obrtni davek, ki odpada na po-
samezne davkoplačevalce. Od slednjega zneska oupauejo se avtonomne doiuade in pa lou oziroma iio^m enouu drzavui pribitek, lo je uisivo uuvka m davčne priredbe.
z,a davcuo leto luzž/23, i. j. za čas od 1. 1. 1922 do dl. 12. 1920, se bo oocua priaobnina priredila retmo, torej tako, kakor je v obče določena v zakonu o osebnih davkih iz leta 1890.
Priredbo bo izvršiia pridobnin-ska komisija, ki posluje za vsako davčno druzoo posebej.
Priuooninske komisije sicer še nimamo, vendar jin uooimo v najkrajšem času. obstojale uodo deloma iz izvoljenih članov ^zastopniki uavkopiacevaicev), ueloma iz uueuo-vaaui cianov. ustroj je iorej sličen, kakor pri oohouninskui ceuiinin komisijam
i	oaiaga za odmero občne pri-dobmne so gotovi obratni znaki, ki so oostojali v določati uobi.
Uoratni znaki so n. pr. napravim in obratna giavnca, število zaposlenega osobja, promet itd.
2a davcuo ovoieije lažž/žb se priredi občna priuounma ua podsta-
vi	oorahnn znakov uooe od i. juiija 192U uo 00. junija 1921. L drugimi besedami: v letin 1922 m iazo se oo-de plačeval obrtni aavek na podstavi obratnih znakov, ki so obstojali v uobi od i. julija 1920 do 00. b. 1921.
seveda je možno navesti te obratne znake le za ona podjetja, ki so dne i. 7. 1920 že obratovala. V primeru, da podjetje v tej uobi ni še obratovalo, ali pa še sploh ne obratuje eno leto, se naveuoe o obratnih znakih nanašajo na povprečno stanje med to niajso uobo njegovega obstanka.
N. pr. Obrat se je pričel izvrševati dne 1. 9. 1920. Stranka napove obratne znake (n. pr. promet) v dobi od 1. 9. 1920 do 00. 0. 1921 m ob e-nem projicira dotični promet na dobo enega leta. Ako je torej znašal promet v dobi od 1. y. 1920 do 00. o. I92i mesečno povprečno 20.000 K„ tedaj bi se navedlo kot letni promet ‘24U.U00 K, kot mesečni povprečni promet pa 20.000 K.
Drug slučaj je sledeč: Obrt začnem izvrševati i. avgusta l9zi, torej en mesec po dobi, ki je v razglasu navedena kot merodajna. V tem primeru mi je naznaniti tudi povprečno stanje obratnih znakov, n. pr.: promet mesečno (tedensko, ali dnevno) povprečno lO.uOO K. Obenem je navesti, ali in katere spremembe v obratnem obsegu se namerjajo ali pa se po vsej priliki izvrše v prinounjem ietu. Kot take spremembe bi prišle v poštev n. pr. povečanje obrata, vpeijava strojev, zvišanje napravne ali ooratne glavnice itd.
Napoved se izpolni takole:
Kot priredbeno dobo se vpiše dvoletje 1922/23.
V opredelek »pozor« je navesti ono obratno dobo, ki je podlaga za davčno odmero, odnosno za izjavo. Normalna je torej doba od 1. 7. lozd do 30. 6. 1921.
Ako se je obrat začel izvrševati sicer tekom te dobe, a se ni obratovalo celo leto, naj se označi dotično dobo, n. pr. od 1. 9. 1920 do 30. 6. 1921.
Pod št. 1 se navede označba pod-* jetja, u. pr. trgovina z deželnimi pridelki, s kolonijalnim blagom, mizarstvo, črevljarstvo itd.
Točke 2—5 ne rabijo pojasnil.
V opredelku 6. se navede vsa druga pridobnini zavezana podjetja in sicer najpreje ona, ki se izvršujejo v istem priredbenem okraju, kakor predmetni obrat, za katerega se sestavlja napoved. Nato se navedo še ostala, v drugih priredbenih okrajih se nahajajoča podjetja. Navede se v obeh slučajih obratovališče in pa številko katastra, ako je ta stranki znana. Katastersko številko dobimo na davčnih plačilnih nalogih o občni pridobnini.
V opredelku 7 se pojasni, kako je zaposlen davčni zavezanec pri obratu. Označi se na kratko, n. pr. vodi, nadzoruje, dela sam itd. Zelo važen je nadaljni 8. opredelek. Tu vpisani obratni znaki so temeljna podlaga za
obrtni davek. Radi tega je temu opre-ueiKu posvetiti najveejo paznjo. Pomožno osooje naj se navede a tako označbo, ki najbolj odgovarja dejanskim razmeram. A ko se je osooje menjavalo, naj se to označi na primeren nauu. izKuze se imuiiuuiii in maksimum douenih pomozuni muci. in. pr. o—20 ueiavcev po potreoi.
bodelujoci rodbinski čiani naj se omenijo posebej.
(Dalje prih.)
Fr. Zelenik.
Vknjiževanje cieimške glavnice.
(Ktmec.)
li. i viSanj e delniške glavnice.
Glavnica se sme zvišati le s sklepom oocnega z Dora in z ooiastnim dovoljenjem, uk o zvišanje ne prtuviue-vajo ze pravila.
Vknjižbe so enake prej navedenim Obrazcem.
iNaveueui še nov primer.
Družba izda oUd novin delnic po kurzu l^uU, na Katere se mora takoj vplačati i,u&. Alt uruzoa spravi pou štreno s podpisovanjem le lou delnic, ostalih ioU pa Trgovska banka proda na borzi m dooi za nje 1<2.50U K.
Te slučaje bom vknjižil tako:
1. Delničarji na	delniško
glavnico za 300 delnic po
1000	  300.000
'L Na delničarje	blagajna
za vplačilo 60%	na 150
delnic po 1000	....	75.000
Trgovska banka	....	150.000
225.000
Na rezerve:
Blagajna za vplačan ažijo po 200 na 150 delnic........................ 30.000
Trgovska banka za pri prodaji 150 delnic dosežen ažijo.................... 22.50;'
52.500
IT	i	v
Od z izdajo nad pari doseženega dobička bi lanko takoj odbili troske nove izdaje delnic.
Imenske delnice se morajo vknjižiti v akcijsko knjigo in delničarjem otvoriti tekoči poštev 1
Zvišanje glavnice se sme v knjigah (bilanci) izkazati šele tedaj, ko so nove delnice vse podpisane.
Nove delnice se smejo izdati še le tedaj, če so stare popolnoma vplačane.
a) Prednostne (prioritetne) delnice.
Navadno ni dobro, če kaka družba izda prioritetne delnice. Te delnice imajo to prednost pred navadnimi delnicami, da se morajo iz dobička najprej kriti največ 5% obresti na te delnice in šele po kritju teh obresti se preostali dobiček razdeli na vse delnice. Ako po kritju teh obresti ne °stane nič več, tedaj seveda navadne delnice ne dobijo ničesar. Ce pa sploh ni dobička, tedaj tudi prednostne delnice nič ne nesejo. Prednostne delnice smejo znašati največ dve tretjini glavnice. Vknjiževanje prednostnih delnic je enako navadnih delnic.
b)	Obveznice (obligacije).
Čisto kaj druzega kot delnice so pa obligacije. Lastniki obligacij niso delničarji, ampak upniki družbe, zato se pa morajo obveznice tudi temu primerno knjižiti.
Obveznice se smejo izdati le z dovolitvijo oblasti.
Družba bo izdala obveznice, ako stojijo njene delnice nizko v kurzu ali kadar je dobiček znaten in ga hoče deliti z novimi delničarji.
Obligacije niso deležne dobička, pač pa se obrestujejo po določeni obrestni meri tudi tedaj, če družba nima dobička.
Obveznice se lahko izdajo tudi Pod pari (disažijo). Seveda nastane s tem za družbo izguba, katera pa se ne sme postaviti v breme le enega leta, ampak se mora porazdeliti na vsa leta med najetjem posojila pa popolnim odplačilom.
Primeri:
1.	Družba najame 5% posojilo v višini 5,000.000.— po kurzu «8%, vračljivo v 25 letih.
Vknjižba:
Na obligacije (Blagajna cenovni urad,
oaiiKa) ........................ 4,900.000
disazijo.......................... 100.000
5,000.000
2. Posojilo se izda po kurzu 102 odstotka.
Vknjižba:
Biagajna (čekovni urad, banka) na obligacije . . 5,000.000 ažijo.............................. 100.000
5,100.000
Seveda se tudi poštev ažija ne sme takoj prvo izravnati z izgubo in dobičkom, in tedaj tudi ne razdeliti kot dividenda itd., ampak se porazdeli na vsa leta od najetja pa ao popolnega odplačila.
Na leto odpade 4000 ažija ali dis-ažija ter se prenaša na poštev izgube in dobička.
V	bilanci stoji disažijo med aktivi, ažijo pa med pasivi.
3. Družba najarne posojilo po kurzu 98%, vračljivo po kurzu 102%. (posojilo se obrestuje tedaj po 4%).
Vknjižba:
Na obligacije:
Blagajna........................ 4,900.000
disažijo ......................... 100.000
5,000.000
Ažijo na amortizacijski dodatek ........................... 100.000
Bilanca (v letu najetja posojila).
Aktiva:
Blagajna....................... 4,900.000
disažijo......................... 100.000
ažijo'........................... 100.000
5.100.000
Pasiva:
Obligacije..................... 5,000.000
amort. dodatek ....	100.000
5.100.000
Izguba na
disažijo ........................... 4000
ažijo  ............................. 4000
8000
V	povračilo izžrebane obveznice se naj prenesejo na poštev odplačila, da ostane poštev obveznic čist in kaže poštev odplačila izžrebane pa še morda ne izplačane obveznice.
Morda se bo čitateljem Trgovskega lista zdel moj članek suhoparen in nepotreben. Ali napisal ga nisem samo na večstransko željo, ampak tudi z jasnim namenom. Pri nas se širijo delniške družbe, pa moramo tedaj poznati tozadevne zakonite predpise in določbe.
Pokazal sem le to, kar se tiče knjigovodstva v prvi vrsti. Nepoznavanje teh predpisov lahko povzroča napake na škodo delničarjev. Delničarju sem hotel pokazati vknjiževanje, da bo ložje razbral bilanco. Zato pa posveti to svojo pažnjo tudi prihodnjemu, topredmetnemu članku.
izvo2: m uvoz.
Uvoa knjig. Glasom dodatka k splošnemu carinskemu tarifu je uvoz mehko vezanih znanstvenih knjig, ki so pisane v tujih jezikih, carine prost. Carinski tarif za znanstvene knjige v jugoslovanskem jeziku znaša 20 dinarjev za 100 kilogramov’.
Uvoa strojev v Italijo. Do 30. oktobra 1923 je za nove in že obstoječe tovarne v Italiji uvoz strojev in gradbj-nega materijala, ki se do sedaj niso izdelovali v Italiji, prost carine, ravno tako je carine prost uvoz materialov upeljavo novih industrijskih podjetij.
tesno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Sestanek trgovskih cbornie. V drugi polovici tekočega meseca se bo vršila v Kološvaru konferenca trgovskih zbornic naše kraljevine, Madžarske, Ge-boslovaške in Avstrije. Na tem sestanku
se bodo pretresala trgovska vprašanj«, ki so v skupnem interesu teh pokraj'.’.
Čehoalo vaški Lloyd v Trnu Listi poročajo, ua se je osnovalo v Piagi pdioDiuUdrsKo društvo, ki se imenuje v*ctio»iovaSKi Lloyd, s kapitalom 150 milijonov čehoslovaških kron. Društvo bo skrbelo za zveze na Sredozemskem morju, kakor tudi za zveze z Južno Ameriko. Ne ve se ie, kje b« (lavno bazno pristanišče tega društva, toda z ozirom na politično smer sedanjih vodilnih krogov je pričakovati, Kakor meni tržaška »Era Nuova«, da ne bo Trst, ampak kako severno pristanišče. »Era« trdi celo, da se je čehoslovaSki Lloyd ustanovil le z namenom, aa konkurira tržaškemu Lloyuu m da se s tem začne manever vciiKih hnancnm bank, ki meri na to, ua umči italijansko industrijo m vsaKo poujeije Italije sploh.
Posledice stavke v Berlinu. Vsled stavke so cene živilom zelo poskočile. Meso in krompir notirata visoke cene. Nekatere pekarne so morale celo ustaviti obrat.
Industrija.
Nova ladjedelniška druiba aa Sa-šaku. Tri trgovinskem sodišču na Su-šaku je bila na novo protokoiirana delniška družba >Jugoslovenska brodogra-dilišta D- lX< Osnovna glavnica družbe znaša 20,000.000 kron (o,000.000 Din.), razdeljena na 25.000 delnic v nominalni vrednosti 800 kron (200 Din.). 85% delničarjev so domača podjetja in privatniki, med tem ko se je prepustilo bivšim lastnikom ladjedelnice v kraljevini Ganz in Comp.—-Danubius, Budimpešta 15% delnic. Namen društvu je, baviti se v ladjedelnicah v Kraljeviči in Žurko-vu, a po potrebi tudi na drugih mestih z gradbo in popravili ladij, nadalje z re-ša vanjem in dviganjem ha vari ranih ladij ter z brodarskim obrtom splošno, nadalje z izdelovanjem strojev in kotlov, kakor v ouce z izdelovanjem vseh potrebščin, ki spadajo v delokrog ladjedelnic, strojnih in sorodnih industrij.
Obrt.
čevljarska zadruga za Ljubljano ia okolico uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da se vsled naraščajoče draginje surovin in življenjskih potrebščin ter povišanja delavskih mezd izdelki primerno povišajo. Ljubljana, 6. februarja 1922. — Karl Kordelič, načelnik.
Carina.
Beviiija carinskih tamov. V ministrstvu trgovine in industrije se vodijo konference o reviziji carinskih tarifov.
Davki.
0 pobiranju takse na roaila. Letna
taksa se plačuje za vporabljanje avto-mooilov in fijakerskih voz (kočij, lan-dauerjev, brekov) i. s. za osebno potrebo. Od plačanja te takse so izvzeti v točki 3. čl. ba Pravilnika našteta vozila. Vsi avtomobili, vozovi in biciklji, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara, so vsake takse prosti. Stranke, ki so že položile takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile zavezane plačati, lahko prosijo za povračilo tekom 90 dni po položitvi takse pri o-nem oblastvu, kjer so takse položile. Vse druge podrobnosti so razvidne v članku »Prijava avtomobilov, fijaker-•kih in drugih vozik v današnji štev.
Promet.
Prometne omejitve. Radi snežnili zametov je ustavljen celokupen osebni, prtljažni in blagovni promet na progah Ogulin—Bakar in Ogulin—Gospič )d vštevši 10. t. m. Medpotne pošiljke se zadrže. Nadalje je ustavljen celokupni brzovozni in sporovozni promet na progi Ogulin—Zagreb d. k. in Zagreb d. k. Koprivnica in v tranzitu preko teh prog do vključno 10. t. m. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati prtljago in ekspresno blago do 250 kg teže. Medpotne pošiljke se zadrže. Sprejemanje sporovo/.-rie robe v vozovnih nakladih za postaje direkcije Subotica je do nadaljnega u-kinjeno. 2e sprejete in medpotne pošiljke iztečejo. Sporovozno komadno blago je dovoljeno, toda isti pošiljatelj sme dnevno predati samo do 1000 kg, brzovozna roba je neomejeno prosta. Celokupni blagovni promet v Nemčijo preko vseh avstrijsko-nemških tranzit-
uih postaj je brez izjeme ukinjen. — Ustavljen je tudi blagovni promet za postajo Passau loko. Medpotne pošiljko se zadrže in stavijo odpošiljateljeui ua razpolago. — Kadi snežnih zametov ie do nadaljnega ustavljeno sprejemanje vsakovrstne robe, komadne in v vozovnih nakladih za Italijo preko ilakeka. Že sprejete in medpotne pošiljke iztečejo.
Parobrodne aveae v Primorju. Pomorska oblast kraljevine SHS. v Bakru je poslala tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici izkaz rednih parobrodnih prog krajem našega Primorja. Izkaz navaja stanje od 1. januarja 1922. interesentom je omenjeni izkaz v pisarni trgovske in obrtniške zbornice med u-radnimi urami na vpogled.
lavoa ia Poljske. Predpisi glede izvoza denarja in vrednostnih predmetov. Pri iznodu iz Poljske se sme brez posebnega dovoljenja nositi s seboj samo sledeče predmete <za vsako pojedino osebo): 1 poročni prstan in dva druga prstana, 1 uro, 1 verižico za uro, dva uhana; do 150 švicarskih frankov ozir >-ma druge valute, ki odgovarja tej svoti. do 3000 poljskih mark. Kdor potuje le za kratek ftis na Poljsko, mora oddati carinarnici ob meji lastnoročno podpisan izkaz dragulj, katere ima tu sebi, zlatnine in srebrnine, denarja iu tuzemske valute. Na podlagi lega izkaza se dovoli pri izhodu izvoz v izkazu imenovanih predmetov.
Naznanila trgovska in obrtniška zbornice v Ljubljani.
Akcija Trgovske iu obrtniške abor-nice glede žigosanja sodov. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici so dohajale pritožbe, da se nahaja na meroiz-kusnem uradu v Ljubljani ogromna množina sodov v svrho žigosanja in imajo ) poedine tvrke po več 100 ni posode že cele tedne v skladiščih tega urada. Urad pa jui ne more žigosati, ker še ni prejel od ministrstva trgovine in industrije iz Beograda predpisanega merilnega žiga, na katerega čaka že tedne in ki se mu ga kljub urgencam ne dostavi. — Tvrdke trpijo vsled tega u-pravnega nedostatka veliko škodo, ker je v sedanji seziji vsa posoda nujno potrebna in je ne morejo vinogradnikom, žgalnicam in rafinerijam ter drugim podjetjem pravočasno dostaviti. — Na te pritožbe je napravila zbornica vlogo na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani in ministrstvo trgovine in industrije v Beograd, da se nujno dostavi ljubljansk. meroizkusnemu uradu merilni žig, da mu bo mogoče žigosati posodo v smislu izdanih predpisov. Na to vlogo je sprejela trgovska in obrtniška zbornica dopis od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 30. 1. 1922, št. 575, v katerem se poroča, da je ministrstvo izdalo naredbo, da se dajo meroizkusnemu nadzorništvu žigi za sode takoj na razpolago.
Dobava, prodaja.
Natečajni raaglas. Direkcija državnih Železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu razpisuje javen natečaj (licitacijo) za nabavo silicijsko-brončene žice, in sicer za telefonski vod 3 mm debeline, 25.000 do 33.000 kg. — Ponudbe, kolkovane s kolkom za 20 dinarjev, se morajo najkesneje do dne 20. marca 1922 ob dvanajstih izročiti po pošti ali osebno oddelku »G« navedene direkcije, v sobi št. 13. Varščino (kavcijo), ki znaša 5% vrednosti ponujenega materiala, je treba položiti do dne 15. marca 1922 ob dvanajstih, sklicevaje se na številko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisane direkcije. — Ves material se mora oddati najkesneje čez mesec dni po prejemu naročila.
Razno.
Produkcija tobaka v Mostarju.
Produkcija tobaka v državni tobačni tovarni v Mostarju raste rapidno, kakor kažejo sledeče številke: apakovano je bilo v letu 1919, 17.941.700 komadov, leta 1920: 82.423.600 komadov, leta 1921 pa 112 813 500 komadov; ti ovoji so tehtali v letu 1919; 415,131.428 kg, leta 1920: 740,264.956 kg in leta 1921 pa 849,461.230 kp.
Trgovina med Rusijo in Nemčijo.
Trgovski odnošaji med Busijo in Nemčijo so se po sklenitvi nemško-ruske trgovinske pogodbe z dne 6. maja 1921 znatno povečali in pričakovati je, da se bodo še bolje razvili, ko spremeni sovjetska vlada svojo smer z ozirom na gospodarsko politiko. Toda najbrže se bo carinska svoboda, ki sedaj še obstoja v Rusiji ukinila. Priprave za novo carinsko politiko se že delajo, toda nov tarif ne bo tako kmalu izgotovljen, ker stari tarif bo mogsl jedva li služiti kot uporabna podlaga za carinsko ponuko, kojo bo začela zopet voditi sovjetska vlada. Ker ne vseouje imenovana trgovinska pogodba ni kakih določil glede carine, se bodo morali carinsko-ponue-ni odnošaji med Nemčijo in ftusij* vzpostaviti popolnoma na novo. Pri tej priliki se bo trudila Nemčija, da zadobi svobodo tranzitnega prometa za nemško blago, ki je namenjeno v Perzijo. Carska vlada je ta tranzit prepovedala, 15rest-Litowski mir ga dovoli, a po anu-liranju istega, ne je ukinila tudi svobo-
da tranzita. Vse trgovske posle z inozemstvom izvršuje sedaj > Ruska družba za iz- in uvoz«, ki sestoji iz starih moskovskih trgovcev in ki deluje pod neposredno kontrolo komisariata za zunanjo trgovino. Za olajšanje izmenjave blaga se nahajajo v važnejših gospodarskih centrih Rusije zadružne borze.
Nove banke v Poljski. Začetkom leta 1921 je bilo na Poljskem 30 banic, v vzhodni Galiciji 13, v zapadni Galiciji 18. Tekom leta so se osnovale sledeče banke: Poljsko-amerikanska, Banka za elektrifikacijo Poljske, kooperativno udruženje, industrijska banka, izvozna banka, Varšavska banka In druge. Vse nove banice predstavljajo kapital 3 milijard mark. Osnovanje novih bank je povzročil porast poljske Industrije ter izvršeno likvidacijo velikih ruskih, nemških in avstrijskih bank. Bančni posli so vsled industrijske krize zelo slabi, toda vsa podvzetja so postavljena na solidni bazi in ne služijo špekulaciji ter prenašajo dovolj dobro sedanjo krizo.
mno polotilo.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po najnižji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
II
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točne in ku-lantno od trgovcev ustanovljena
.0RIEHT' d. d. v Mariboru, Meljska cesta IZ.
Telefon št. 90 in njeno podružnica v LManl, Sv. Petra asta 27.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.
««    — ••
li
a«
js
s:
t«
y
Tl
1«
Mii amerikanki pisalni sirsi sedanjosti
■a
44
•n
Ktr
l\
99
*1
«i
H
•i
n
•i
•	4 «■
•	S v«
OB
••
«1
«■
H
a«
•M
razmnoževalni aparat, razm- ožuje strojno in ročno pisavo potom ne-Izrabljive steki, ploiče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno urejena poprovllnlco vseh pisalnih strojen.
M
Produktna borza v Novem Sadu 4. februarja:	pšenica:	baška,	78	2	odst.
1620 (blago) 1600 (denar), srbska, 75 —76, 5—6 odst. pariteta Beograd 1580 (blago), sremska, 77, 2 odst. 1000 (blago): rž: srbska, 71—72, 8—9 odst., 1380 (blago); ječmen: baški, 63—64, 1150 (denar), srbski, 61—62, pariteta Beograd HOO (denar); oves: srbski, pariteta Beograd 1140 (blago), sremski, 1180 (blago), 1165 (denar); koruza:	baška,
nova, novosadsko okrožje 1200 (zaključek), baška, nova 1220 (blago), 1210 (zaključek), banatska, nova, ladja Donava 1220 (blago), 1200 (denar), sremska, nova, okrožje Rume, 1230 (blago), 1230 (zaključek), sremska nova, ladja Sava 1230 (blago); iižol: beli novi 1110 (blago), beli stari 1050 (blago); moka: št. 0 z vrečami ab Bačka 2120 (blago), za kuho 2020 (blago), krušna 1870 (blago), 1850 vdeuar), krmilna 1100 (blago), 1050 (denar), za kuho brez vreč ab Ba6-Iva 1970 (zaključek), krušna 1830 (zaključek); otrobi: pšenični z vrečami ab Srem 820 (zaključek); svinjska mast: netto ab Bačka 7250 (zaključek). Tendenca čvrsta.
Kemikalije. Hamburg po kg. Brom-kalij 40 M, salicilova kislina 60, aspirin prašek S90, aspirin v iteklenih cevkah 17, ,antipyrin 430, einkovo belilo 23 svinčeni sladkor 28, oksalova kislina 30, benzoekislina 45, bakreni vitriol 19, srebrni nitrat 2475, kalijev permanga-nat 45, boraks 25, salmiak 21, kisova kislina 18, jedki kalij 24, jedki natron 25, kofein 1000, žveplo v prahu 7, pyra-
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
Ruroco-gip
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rrering, Schottvien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni
Kosin Novakovič
veletrgovina mavca
Unbljana, Miklošičeva cesla 13.
i:
II
midon 1000. — Dunaj: terpentinovo olje (Wr. Neustadt) 2300 K, rusko looO, žveplena kislina 60—66, kalijev salpeter 19, japonski vosek 4000, parafin, beli 550 K, jedki natron 835, bakreni vitriol 800 in 1200 K po kg prompt ab Wien.
Borza.
Zagreb, devize :	Berlin 165—
166.50, Milan 1500-1535, London 1830 do 1342, Newyork ček 306—303.50. Pariz 2615, Praga 580—581, Švica 5950-5985, Dunaj 4.18, Budimpešta 47—47.50; valute: dolarji 301.50—302.50, rublji 21.25, češke krone 585, napoleondori 1150, marke 184—160, turške lire 1200.
Jadranska banka 1100—1150. Ljubljanska kreditna banka 920—-925. Slovanska eskoinptna banica 625.
Beograd, valute:	dolarji	75.50,
marke 38.75, levi 49, leji 58.50, napoleondori 275; devize: London 330, Pariz 645, Ženeva 1500, Praga 145, Dunaj 1.05, Berlin 38.50, Milan 3.67, Budimpešta 11.88.
Praga. Berlin 2722.8-2802.5, Cu-rlk 10680—950, Milan 251—01, Pari? 452—54 London 22960—8150, Nevryork 52—53, Budimpešta 807.5—67.5, Beograd 6937—7037, Sofija 3510—90, Dunaj 063-83, Varšava 125-95.
Curih. Berlin 266, Newyork 514, London 22.49, Pariz 44.35, Milan 25.80, Praga 9.80, Budimpešta 0.82, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj 0.17.
EBEB5HEHEH5HEZ1
RQzšir]a]te Trgovski listi
SZJEZJ5ZJ5ZJ5ZJ5ZJ5ZJ
kontiolne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred -kotijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Erjavec & M
PRI „ZLAT1 LOPATI" trgovina z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschrnldt (Mflhleiscn) nasproti Krlžanske cerkve.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A.&E.SKABI
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Delniška glavnica:
K 20,000.000"-
Podružnfce:
Ilovo mesto. Rakek. Slovenjgradei.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje vse ban&ne posle najtoCneJe In najkulanlnele.
Rezervni zakladi: K 6,500.000--
Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskoinptna
Ustnik : Konzorcij za izdajanje Trgovali ega »Lista.« - Olavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.