*Vi S»•*$ '"'"O >(»],'' ® k k,l' nuc «po4J ne ®°repJ .Prodajalec« lz države lat ftudik 0 dobroti 2 tt ' in drugih K ° ku P c » SLOVANOM SOVRAŽNI USTI DOLŽIJO SRBE ATENTATA. tfNTATOR PRINCIP SE JE ZAČEL KOT ENOLETNI PRO¬ STOVOLJEC BAVITI Z ANARHISTIČNO LITERATURO. A PRESTOLONASLEDNIKOVO DVOJICO NI BILA MO- fOčA NOBENA REŠITEV. — PREISKAVA IN ISKANJE SOKRIVCEV. — ŽRTVI NAPADA POKOPANI Z VELI¬ KIMI SLOVESNOSTMI. — NOVE PROTISRBSKE DE¬ MONSTRACIJE. Trapi* pr fff ,31111 ' Avstrija, 4. julija. -— 'restolonaslednika Fran pandam njegove soproge pe li v četrtek zvečer s po- lakom iz Trsta. V spre- su j u peljali s kolodvora v lfn0 kapelo, kjer so ju položili mrtvaški oder. Danes je bila j 3 y dvorni palači oblegana mtra do večera od nepregled- množice ljudstva. Cesarja, so njegovem prihodu spoštljivo tiho pozdravili. V 'kapeli gori [. stotine sveč v srebrnih svečni¬ ci sta pokriti z venci. Do- . -_ne se je brala v farni dvorni Pošljemo z obr^ !t ’ 5 vi maša zadušnica, katere so ra °; £ udeležili cesar, vsi člani cesar- abimo Vas, daš |( hiše in drugi odličnjaki. ' e t, prednokjei Budimpešta, Ogrsko, 3. julija. "še danes z,™., kl i° Prodajanj' prepričani, da bi — Kupcem p pravi cas, ist “Az Ujzag” je priobčil i članek, katerega označuje avtentično priznanje morilca olonaslednika in njegove MAQF1RI\* lz :ega P riznan j a . J e posneti, da JlVrt HnoELDliH:. za j e j ] )av jt ; i p r i n cip z anar- airni spisi, ko je služil pri Serijskemu polku v Sara j e- it enoletni prostovoljec. Te- ega časa je baje prišel na mi- anrtiti kakega, člana cesar¬ ske, ki v izredni veliki me¬ ha na usodo dvojne monar¬ ha je bral v nekem belgraj- Kstu o nameravanem obisku Ferdinanda v Bosni, je skle- ®ršiti svojo namero. Od ne- 'lana revolucionarne stran- Belgradu si je izposoldil es ' povedal pa ni, zakaj ga rabil. N i e hotel Princip usmr- te »tolonaslednika na vožnji v 10 hišo, toda v razburjenju P^ega atentata Gabrinovi- ^o tega ni storil. Ko je * opazil n a povratku ženo ^naslednika. v avtomobilu, kmalu skesal. 'Potem pa streljati. S kakšnim vspe- jj videti, ker se je l „ ak °j. vrgla nanj ter ga ® na tis 'TTi. • . a i,,. v w -. to pripoznanje se I Jueuje sledeče: “Cina ne . b nasprotno, še vesel L. Sem 'nogel storiti, kar in a : ra ' ze dolgo časa. ’ ’ < 4 Z ' lst 5*j a > 3. julija. — P er življenje nadvojvo- DRUŽBA ■ A ve., MihraiteJ ;; 1INJAJTESE0! SAKI PRILIKI 1ŠČA V AN® S V j i oglas* a : N A PRODAJ etsobna l" sa c od banke v ; 00. Lastnik A. 405 - ' ceriJ ° ve dno 3 ' ti i.;h c e ° a k k ‘ S»° llC 1 (Anton ^ urorS , i NA2'- aa • m )«N »V 1 St. ^ Pl # J na l ?’ b» d .. 0 eosf° 'de Fran Ferdinanda in njegove soproge je bila tako dobro zimi- šljena, da, za nju ni bilo nobene rešitve. Več članov spremstva nadvojvode je Izjavilo, da žrtvi atentata ne bi mogli priti živi iz Bosne. Svojo trditev opirajo na dejstvo, 'da so našli pod mizo, ki je bila za dvojico pogrnjena v vladni palači, več peklenskih stro¬ jev. Tretji peklenski stroj so na¬ šli v sobi hotela v Ilije, znanem kopališču le nekaj milj od Sara¬ jevo. Tudi ta je bil namenjen pre¬ stolonaslednikovi dvojici. Potem so zasledili tajni redarji neko ni- hilistinjo, ki je imela pod krilom 7. bomb. Morilec Princip je star 20 let ter sin nekega hotelirja v Saraje¬ vo. Najbrže bode obsojen na smrt. Protisrbske demonstracije se nadaljujejo, kar je pripisovati hujskanju tukajšnjih listov. Več 'Sto glav broječa množica je zopet prišla pred srbsko poslaništvo ter zažgala srbsko zastavo. Nato so odšli demonstrant je pred rusko poslaništvo, katero so hoteli na¬ skočiti. Policija je razgrajače ko¬ maj pregnala. Nemško židovsko časopisje stru¬ peno napada Srbijo, sploh vse Slovane, kakor bi bili ti odgovorni za čin prenapetega fanta Princi¬ pa. Iz Sarajevo si dajo brzojavlja¬ ti, da je 'Princip svoje priznanje izpopolnil, in da je v zaroto za¬ pletenih več bot deset oseb. Vi¬ šek laži je pa ta, da so za napad vedeli po vsej Srbiji. Poveljujoči general 15. armad¬ nega zbora v Sarajevu je izdal po¬ velje, v katerem povdarja, da mo¬ rilci in njihovi sokrivci ne bodo dosegli svojega namena, da bode zato skrbel cesar in njegova ar¬ mada. Vsi v Bosni in Hrcegovini delujoči srbski žurnalisti morajo oditi iz dežele tekom 24 ur, in ne smejo nikdar več stopiti na bosan¬ sko zemljo. Ta ukaz se tiče tudi ‘200 bosanskih Srbov, ki so znani kot pristaši velikosrbske ideje. Oblasti na Reki so prišle na sled novi zaroti. Aretovanih je 'bilo 18 oseb, med temi neki bivši podčast bik vojne mornarice. Iz mesta je bilo izgnanih veliko Srhov. ^ Tinski štrajk nastal v angliji. IZDELOVALNICA BOMB ZASLEDENA V N. Y. Na sled je prišla policija, ko je preiskala poslopja, v kateri se je zgodila razstrelba. Ne\v York, N. Y., 5. julija. — Strahovita razstrelba, ki je nasta¬ la danes v neki hiši na Lexington Ave., v gorenjem delu mesta, je razdejala tretino šestnadstropne- ga poslopja, in tem prigodom so bile usmrčene štiri osebe, več pa jih je bilo ranjenih. Eden mrtvih je Arthur Oaron, strojnik in vod¬ ja Industrial AVorkers of the World. Razstrelba je bila tako sil¬ na, da so v obližju popokale vse šipe na oknih. V razvalinah, katere so potem preiskali, so našli popolno delav¬ nico za bombe, majhno tiskarno ter mnogo anarhističnega berila. Kakor zatrjuje policija, je prišla pri preiskovanju razvalin na sled obsežni anarhistični zaroti, ki je imela namen, spraviti iz sveta tockefellerja mlajšega radi neču- venih razmer v premogarskih o- krajih v Colorado. Dva povodom razstrelbe usmr¬ čena moža sta bila prominentna agitatorja za demonstracije proti Rockefellerju v Tarrjdovvn. Ra- zu-n vodje Oarona so našli v raz¬ valinah še Charlesa Berg, ki je bil znan v krogih I. W. AV., pod ime¬ nom “The Big ’Swede”, Charlesa Hansona in Alary Clašton. Anarhist Bergman , ter Emin« Goldman pravita, da nobeden mrt- eev ni bil član I. AV. u. Od neke druge Strahi se tudi čuje,' da %o bile pri eksploziji usmrčene osebe zavratno umorjene. Začasno se ne ve, kdo trdi pravo. PREDSEDNIK WILSON IN TRGOVSKI POLOŽAJ. Nad eno uro je trajalo posvetovan¬ je v Beli hiši enega najpomem¬ bnejših finančnih velika- šev te dežele. VELIKA POŽARNA KATASTROFA V WIS. Green Bay, AVis., 4. julija. — V AVabeno je nastal preteklo noč po¬ žar, ki je napravil škode za okoli $85.000. Veliko prebivalstva je brez strehe. Ljudje so morali po¬ iskati zavetišč je v bližnjih gozdo¬ vih. Pomoč je sicer prišla iz bliž¬ njih večjih krajev, toda prepozno, da bi mogli rešilei pravočasno za¬ dušiti plamene. SKRIVNOSTEN UMOR. Atlanta, Ga., 3. julija. — V ne¬ ki mlaki-blizu Gast Point, pred¬ mestju Atlante, so našli danes zjutraj truplo S. F. Benneta in trupli -dveh dosedaj še neznanih žensk. Iz ran na truplih je razvid¬ no, da so bili vsi trije umorjeni, 'in sicer ustreljeni. Polieija je mnenja, da je Bennet ustrelil žen¬ ski, ki sta najbrže njegova žena in tašča, ter potem izvršil samomor. ro® 6 ' julija - “ ■ ' ^dnem arzenalu, lo J J° to Pove in orožje za >2,000 uT 100 ’ de zaštra i ka - , jp " aeiaveev v znak pro- ^ ’’ n' ? Us ® ev nekega in- l« pod,! , el Postaviti stro - h 6 v 0. o dOi K* 41 j- v »f c slavlja A Neodvisnosti. j^ja. — Neka C. lo " 0 .°aoir aei '’ a ’ ki si i® na ' T'% 4 Zfl pametno Nekai' ''v J' a krez nevar- B a 2 n a !, aSa ob '‘čajncga ,Lpe W(l v. J a > da je letos po- 4 ® , d ™s ih ' Le - Vv a P rl pra- KAKO SE DELI PRI NAS ‘‘PRAVICA”. Alobile, Ala., 3. julija. — V pro¬ cesu zamorca Frank AVilliamsa je obsodilo 1. 1894 sodišče obtoženca Tadi tatvine 50 centov na 50 let ječe. Včeraj ga je guverner po 20 letni ječi pomilostil. Da ga je za¬ dela tako huda kazen, je pripiso¬ vati temu, ker je nekdaj nastopil -proti nekemu sleparskemu šerifu kot obtežilna priča. Šerif takrat kljub vsem dokazom ni bil kazno¬ van, pač pa se je moral zamorec vsled malenkostnega pregreška pokoriti za kaznilničnim zidovjem dolgih dvajset let. vršilo ®J ;0( dvisnosti smrt- j e i-, 0Seb > slučajev J blla 1,037. UPORNIKI ZAVZELI MESTO KORICA. Drač, Albanija, 6 . julija. — Semkaj je došlo danes poročilo, da so mohamedanski uporniki zavzeli mesto Korica. Avstrijski in nemški vojaki ter orožniki se na¬ hajajo v vojnem ujetništvu. CARRANZA JE VLEKEL WASHINGTON ZA NOS. Predsednik Wilson je prišel do prepričanja, da jih je vodja konstitucionalistov dobro potegnil. AVashington, D. C., 3. julija. — Nad eno uro je govoril včeraj predsednik AVTlson v Beli hiši s znanim finančnim magnatom J. P. Morganom, in tej konferenci 'bodo sledile še druge, katerih se ude¬ ležijo drugi finančni mdustrijalni velikaši, da osebno poročajo pred¬ sedniku svoje mnenje. To je bilo prvi pot, da je prišel predsednik za časa svoje admini¬ stracije skupaj s priznanim za¬ stopnikom največjih trgovskih in¬ teresentov. Dokler se je bavila vlada z izvedbo svojega zakono¬ dajnega načrta — posebno s ta¬ rifnim in vrednostnim vprašanjem ter s pripravami, protitrustne za¬ konodaje —• je zastopal predsed¬ nik AVilson stališče, da se je treba vsemu izogibati, kar bi moglo ci¬ kati kot vpliv trgovskih interesov. 'Sedaj pa je ta nevarnost presla¬ na in AVilson meni, da je prišel 'čas, ko se je treba sporazumeti z industrijelnimi “ke-Aii” dežele. Prihodnji teden sprejme pred¬ sednik detroitskega tovarnarja Forda, kakor tudi deputacijo chi- kaške trgovske zbornice s zastop¬ niki šestih velikih korporacij, ka¬ terih interesi se razprostirajo po Vsej deželi. Nameravane konferen¬ ce — in to je glavna stvar ;— naj dokažejo trgovskem it* svetu, da -ge postavnim podjetjem ni treba ni¬ česar bati. — Ali je prišel Mor¬ gan na predsednikovo povabilo ali je prosil za razgovor, o tem v Beli hiši previdno molčijo. AVashington, D. C., 4. julija. — V AVashingtonu delajo radi izpre- menjenega meksikanskega vpra¬ šanja kaj dolge obraze. Sedaj je 'merodajnim osebam postalo jasno, da Carranza že naprej ni menil resno, ko je izjavil, da hoče posla¬ ti svoje zastopnike na inforanelno konferenco med njim in diktator¬ jem Huertom. Ko so od prebrisa¬ nega lisjaka odločno Zahtevali, da naj odgovori, kaj misli, ali se pa 'bode odgodila nameravana konfe¬ renca v interesu Meksike, je re¬ kel, da mora prej vprašati svoje generale, kakšnega mnenja so ti, da brez njih noče ničesar storiti. V AVashingtonu hočejo torej ča¬ kati nadalje in bodo poizkusili do¬ seči sporazum med Carranzo in •njegovimi generali. Istočasno bode pa tudi treba odpraviti heprilike, ki so nastale vsled diference med nasprotujočimi si strujami upor¬ nikov. To misijo so poverili ame- rikanskemu konzulu John Sillima- nu, ki se poda v provizorično Car- ranzovo glavno mesto in se tani najprej pogovori z načelnikom konstitucionalistov. Delovanje posredovalne komisi¬ je v Niagara Falls je prekinjeno, in od tam ni^ poročati posebnih no¬ vosti. Če bo-sedaj Sillkaan kaj davil, j’e vprašanje. Priznati se pa mora, da. dobro pozna Meksiko in tamošnje ljudstvo. Preteklo je šele nekaj tednov, odkar so ga iz¬ pustili iz ujetništva zveznih mek- ikanskih čet. ZUPAN V BURE USTRELIL NAPADALCA V PISARNI. NAPADALEC JE NEK RUDARSKI DELAVEC, KI JE PRIŠEL V ŽUPANOV URAD IN ZAHTEVAL, DA UKAŽE ŽUPAN DEPORTACIJO NEKEGA ČASNIKARSKEGA POROČE¬ VALCA. — NAPAD Z NOŽEM. — ŽUPAN JE DOBIL TRI UBODLJAJE, NAPADALEC PA JE UMRL V BOLNIŠNICI ZA ZADOBLJENIMI POŠKODBAMI. — SOGLASJA MANJKA. ZOPET NEK PARNIK NASEDEL NA PEČINAH. Montreal, Canada, 3. julija. — S sto potniki na krovu, je nasedel parnik “Assiniboia” na Bad Nei- ghbor otoku pri Cove Island v bli¬ žini Georgian zaliva. Prišlo.je na pomoč več ladij, ogroženi parnik se ne nahaja v nevarnosti. DINASTIJA WIED IN NJE PADEC. Dunaj, Avstrija, 3. julija. — Kneginja Albanije, soproga kneza Viljema, bivšega princa von Wied, je odšla iz Drača ter poiskala za¬ vetja na romunskem dvoru. Splo¬ šno se govori, da je to predznak odstopa novopečenega albanskega vladarja. BOJ Z ROPARJI PRI NAPADU VLAKA. Pendleiton, Ore., 3. julija. — "Nek ropar je bil usmrčen, drugi in nek pomožni šerif sta bila ranjena v bitki s samokresi, ki se je začela včeraj zjutraj med 5 banditi in potniki nekega zapadno vozečega vlaka Oregon & Washington že¬ leznice. Roparji so hoteli ustaviti vlak, a se jim nakana ni posre¬ čila. SUHAČI SE SPRAVILI NA MESTO CHICAGO. Chicago, 111., 3. julija. — S skladom v znesku $25.000, kate¬ rega so zbrali doslej, začnejo pri¬ staši limonade in drugih takih pi¬ jač kampanjo za sprejetje posta¬ ve, ki naj uvede tempereneo po vsej državi Illinois. Kakor hitro se to zgodi, bodo skušali tempe- renčniki iztrebiti gostilne tudi iz tega mesta. ZNAMENITI ANGLEŠKI DRŽAVNIK UMRL. London, Anglija, 3. julija. — Joseph Chamberlain, eden najzna¬ menitejših državnikov Velike Bri¬ tanije v novejšem času, ustanovi¬ telj unionistične stranke ter dol¬ go časa nje priznani vodja, je um rl tuikaj v starosti 78 let. SMRT V PLAMENIH. New York, N. Y., 3. julija. — Pri požaru, ki je nastal v 5nad- stropni hiši štev. 1 . izt. 112 . ulica je zgorela danes 45 let stara Han- na Nickali in'njena 171etna hči Sarah. Polieija in gasilci so rešili ostale prebivalce. BANČNA REVIZIJA. Springfield, 111., 3. julija. — Državni avditor je naprosil vse državne banke, naj mu pošljejo stanje bančnih zavodov dne 1 ju¬ lija- VVashington, D. C., 3. julija. — “Comptroller of Currency” je po¬ zval vse narodne banke, naj mu pošljejo izvid financijelnega polo¬ žaja do dne 20 . julija. Butte, Mont., 3. julija. — V brad župana Duncana je prišel danes pozno popoldne rudarski de¬ lavec Lantala protestirat zoper navzočnost Frank Altonena iz Michigana, poročevalca nekega finskega lista v Hancock, Mieh. Ta list se je postavil na stran u- radnikov VVestern Federation of Miners proti struji, ki se je odce¬ pila od lokalne unije, ter vstano- vila svojo novo organizacijo. Žu¬ pan je odgovoril, da nima te moči. 'deportirati iz Butte amerikanske- ga državljana. To izjavo je podal že včeraj, in jo je danes ponovil vpričo Lantala. Ta se je sedaj vrgel na župana ter mu z nožem prizadejal tri vbod ljaje. Župan je v silobranu prijel za samokres, ter ustrelil napadal¬ ca v spodnji del telesa. Na pomoč sta mu prihitela alderman Davis in stavbinski nadzornik Van Hor¬ ne, ko sta slišala ropot in streljan¬ je. Duncana in Lantala so prepe¬ ljali v bolnišnico, kjer se je izka¬ zalo, da županove rane niso smrt¬ no nevarne, pač pa napadalčeva 'Župana so pozneje prepeljali na njegov dom. Kakor je pozneje izjavil polici¬ ji, je prišel Lantala v njegov urad s 'že navedeno zahtevo, in ko ga je zavrnil, je planil napadalec s no¬ žem nanj. Dunean je takoj pote¬ gnil samokres in ustelil, ko je Lan¬ tala zamahnil. Po strelu se je žu¬ pan izpodtaknil olb nekem kovče- gu, in tu je planil napadalec nanj ter mu prizadejal tri ubodljaje z nožem. Butte, Mont., 5. juiija. — Erič T on'ala, ti ..ki radar, ki je prete¬ kli petek napade’ župana Louis J. Dr.neana v ni" go v etn uradu, in ka¬ terega je župan pri tem obstrelil, je umrl danes v bolnišnici za za- (dobijeno poškodbo. Krog r a mu je predrla pljuča. Lantala ni hotel povedati okraj¬ nemu pravniku podrobnosti dvo¬ boja, trdil je vedno le to, da ga je župan prej obstrelil, predao ga je on napadel z nožem. Pravila in ustava nove organi¬ zacije so bila objavljena danes. Nasprotniki odcepljene struje pra vijo, da so pravila preveč radikal¬ na in da temeljijo na načelih or¬ ganizacije I. W. W. HČI CESARJEVIČA RUDOLFA TER BARONESE VETSERA S SINOM. Kakor poročajo amerikanski li¬ sti ( mi tej pravljici ne verjame- ino), bode sedaj po umoru presto¬ lonaslednika Fran Ferdinanda in 'njegove soproge ločena žena neke¬ ga Amerikamca zahtevala za svo¬ jega sina nič manj — kakor pre- stolonasledništvo za Avstr o-O gr¬ ško. Omenjena “pretendentinja” se piše Alma Vetsera Hayne, in tr¬ di, da je hči na tajinstveni način 'umrlega avstrijskega cesarjeviča Rudolfa in njegove ljubice baro- nese Vetsera. Alma Vetsera Hayne je prišla iz Avstrije pred približno 12 leti ler se je poročila v Toronto 1. 1907 z nekim brockerjetm Hayne, od ka¬ terega se je pa dala ločiti čez ne¬ kaj let ter je dobila razporočno listino meseca januarja 1 . 1 . v New Jersey. Sedaj, po smrti avstrij¬ skega prestolonaslednika Fran Ferdinanda, pravi, da je njen sin opravičen do prestolonasledništva in da bode zagovarjala svoje ‘pra¬ vice,. Zgoraj prinašamo njeno sli¬ ko ter sliko za sedaj tudi še “pre- zumptivnega” avstrijskega pre¬ stolonaslednika. 2 narodni vestnik SLOVENSKO KATOLIŠKO I' l. PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. fanuarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. Pa. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. društvenih pravilih z onimi, ki se maše ne udeležijo. Frank M. Delateli, tajnik. Eveleth. — Rojaku Louis Bau- letu pristojna oblast ni hotela po¬ noviti dovoljenja za točenje, ker se je baje nekaj pregrešil zoper postave za gostilničarje. — 'V pričo svojih petih otrok je poizkusila izvršiti samomor ru¬ darjeva "ena Mrs. Gust Nystom s tem, da je izpila nekaj strupa. Eden njenih otrok je obvestil^so¬ seda, ki je preskrbel, da so pre¬ peljali življenja sito ženo v Sabi- ola bolnico. Zdravniki trdijo, da •bode okrevala. Vzrok činu so sla¬ be družinske razmere. — Na zahtevo Mary Radulovič je aretovala policija Charles Ra¬ duloviča, katerega dolži tožitelji- ca, da jo je hotel umoriti. Zadeva pride pred sodnika Moylana. — Pretekli torek je nastal po¬ žar v hiši Magnus Carlsona na Grant Avenue, ki hi kmalu posta' usodopoln za rodbini Ciagne in De Yoanes. Rešili so ju iz goreče¬ ga poslopja jako težavno. Škoda vsled ognja ni baš velika, pač pa je napravil več škode dim in vo¬ da; MINNESOTA. Duluth. — V soboto dne 4. ju¬ lija so po vseh Združenih državah slavili dan proglašenja neodvisno¬ sti. Tudi v Duluthu so kakor ve¬ dno proslavili 138. obletnico pro¬ glašenja neodvisnosti, toda brez prejšnja leta običajnega strelja¬ nja in pokanja. Zato tudi ni zazna movati posebnih nesreč. Policija je radi manjših pogreškov podv- zela 15 aretacij, razmeroma jako malo. Vreme je bilo naravnost krasno, kdor je le utegnil, je od¬ hitel na prosto. Parki so bili pol¬ ni občinstva. — Rojaku Joe Troha, ki je po¬ nesrečil pri delu za Virginia & Rainy Lake družbo, je pripoznalo sodišče odškodnino v znesku 166 dolarjev, in družba mora ponesre¬ čencu plačevati po $ 8 na teden, dokler se roka ne zazdravi. Zlo¬ mil si je levo roko v podlehti, ko je padel nanjo nek hlod. — Socialističnega govornika Moses Bavitza iz Manchester, An¬ glija, je aretoval te dni nek go¬ reč policaj, ker se je v svojem go¬ voru na prvi avenue in Superior Street baje posluževal nespodob¬ nih izrazov. Postavili so ga pod Varščino $ 50.00, katero so zbra¬ li njegovi na policijsko stražnico ga sprejmljajoči s o drugi. — Ker je pričakovati prav bo¬ gate letine žita, sklepajo razpoši- ljalci žita že sedaj podogbe z last¬ niki ladij in skladiščniki v Buffa- lo. V tukajšnjih skladiščih je sa¬ mo še kakih 5 miljonov bušljev žita. — John H. Siwft iz Minneapo- lisa je prišel na policijsko stražni¬ co ter povedal, da ga je nek ne¬ znanec med vožnjo iz St. Paula omamil ter oropal za ves njegov denar. Pustil mu je samo 25 cen¬ tov. Policija išče zločinca, ki je bil glasom oropančeve izjave zelo prijazen. — Okrajni sodnik Gant je raz¬ glasil razsodbo, po kateri so bol¬ nišnice, dobrodelne in tem slične korporacije ravno tako podvrže¬ ne delavski odškodninski postavi, kakor drugi delodajalci. Ta raz¬ sodba je bila izdana v tožbi Blan- che Trepanier iz 'Wright, Minn., proti St. Mary,s bolnici, kjer je ponesrečila pri razobešanju pe- je namreč na progo Grat Nor¬ thern železnice ter položil glavo na tračnico, da mu jo je pridrveli vlak odtrgal. Kaj ga je gnalo v smrt, je neznano. — Na predlog občinskega od¬ bornika rojaka Jakše je sklenil 'občinski svet zopet plačevati hiestnim delavcem po $2.50 na dan za osemurno delo. Ely. — Nekaterih rojakov men¬ da še ne bode kmalu srečala pa¬ met. Mesto da bi se izobraževali, se urijo in izobražujejo v tepežu. Dne 28. junija se je zopet zgodil tak obžalovanja vreden slučaj. Nekaj rojakov se je opilo, nastal je prepir in pretep radi Radecky- jeve koračnice. Slednjič so se spo¬ padli >z noži. Dne 1. julija so se mo bali junaki zagovarjati pred sodi¬ ščem. Obsojeni so bili tudi v Cle¬ velandu dobro znani rojak Fran Mrhar na 8o dni zapora, Anton Klun in Janez Levstik pa v de¬ narno globo $ 60. Rojak Mike Omen mora plačati $ 16.80. To imajo sedaj od nepotrebnega pre¬ tepa. — Že dalj časa bolni rojakinji Neži Slak se je Zdravstveno sta¬ nje obrnilo na boljše. Upati je in tudi želimo, da kmalu popolnoma 'okreva. Grand Rapids. — Dne 30. ju¬ nija sta dva detektiva Great Northern železnice pripeljala sem petnajst “trampov” iz Swan Ri- ver, kjer so taborili ter kradli o- koliškim farmerjem perutnino. Na plritožbo farmerjev sta napravi¬ la detektiva čisto sama program z navedenim uspehom. Okoli dvajset drugih je ušlo. Pred sod¬ nikom so se morali aretovanei za¬ govarjati radi potepuštva, te'r je bil vsak obsojen v desetdnevni za¬ por v okrajni jetnišnici. ■— Sodnik Kearney je obsodil Ed Lawlerja v plačilo denarne globe $35, neko Vino Blake pa v plačilo globe $25, ker je zasačil Šerif Riley lepo dvojico v jako sumljivem položaju. 0'ba sta bila pijana, Lawlerjeva spremljeval¬ ka pa še najbolj. Šerif je imel mnogo posla, predno je spravil dvojico pod ključ. rila. — V odškodninski tožbi, katero je naperil Dane Meličevič zoper North Butte Mining Co., so se ze¬ dinili porotniki na pravorek, da 'toženec ni opravičen do nobene 'odškodnine. Toižil je za odškodnin ski znesek $40.000. . — V našem uradu so se zglasi¬ li: Maks Volčanšek iz Eveleth, grede na farme v "Wisconsm s tremi kupci, dvema Slovencema in enim Fincem. Chisholm. — Na nevaden način je izvršil samomor 38 let stari Fine John Micka, ki zapušča na Finskem svojo rodbino. Vlegel se — Delavske razmere so se tu¬ kaj nekoliko zboljšale, vendar ni svetovati rojakom, hoditi semkaj 'za delom, ker je še vedno dovolj brezposelnih. Tudi moram opozo¬ riti rojake, naj se ne usedajo na limanice tujim agentom, ki vas va¬ bijo, da se dajte zavarovati zoper poškodbe in bolezen. Čestokrat se je že zgodilo, da zavarovanec ni dobil nič, češ, da se za to in ono bolezen na izplača nobene podpo¬ re. Tako se je zgodilo tudi rojaku Alojzij Perušku, ki je dobil po dolgem moledovanju samo $ 5.00 podpore. Pristopajte raje k slo¬ venskim društvm, ki delajo pošte¬ no in jih je dovolj, da ima vsak priliko se zavarovati. — Čitatelj. — Ponoči dne 3. julija je umrl rojak John Smuk v 'Shipman bol¬ nici za poškodbami, katere si je 'zadal v samomorilnem namenu s samokresom prejšnjo nedeljo. Po¬ kopan je bil v nedeljo na katoli¬ škem pokopališču ob asistenci Rev. father Buha. Pokojnik je bil ro¬ jen 8. maja 1891 tukaj in zapu¬ šča starše, enega brata in sestro v Greany, Minn., ter tri brate v W-inton. Tukaj se je pečal z go¬ stilničarsko obrtjo. Usmrtil se je najbrže v duševni zmedenosti. — Vsem članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda št. 1, JSKJ. se naznanja, da se vrši društvena maša dne 12. julija ob 8:30 uri. Zberemo se v Jos. Ska- letovi dvorani točno ob 8. uri zju¬ traj, odkoder odkorakamo v cer¬ kev. Maše se morajo udeležiti vsi, ki ne bivajo nad 6 milj od mesta, drugače se bode postopalo po j imen. Hibbing. — Tukaj so prišli na to, da je obzidje Hibbing pokopa¬ lišča na severni strani postavlje¬ no za kakih 50 čevljev preveč se¬ verno, da so tedaj nekatere tru¬ pla pokopana izven pokopališčne- ga obzidja. Skoraj gotovo je, da bode svet kupljen in obzidan. — Tukajšnji naseljenci iz Av¬ strije se v velikem številu izselju¬ jejo nazaj v staro domovino, ker obljubuje konzulat v St. Paul iz New Yorka prosto pr e vožnjo, kdor prosi za to. Avstrijska vla¬ da pač potrebuje ljudi, najrajše ima seveda take, ki so zmožni no¬ siti orožje ter so podvrženi voja¬ ški dolžnosti. — Leonard rudnik, last Great Northern Ore Land družbe pri¬ dno posluje; pet parnih lopat de¬ la podnevi in štiri ponoči. Na dan se naloži do 580 vozov. — V Little 'Svvjhn, štirinajst inilj južno od tukaj, so dobili svoj poštni urad. Poštar je neki farmer. — V Range Motor Service ga¬ raži je nastal požar, katerega se je pa posrečilo pogasiti, predno je napravil večjo škodo. V gara¬ ži je bil sod bencina, ki, je eksplo diral. — Priljubljene žgan« pijače se ne more odvaditi že 81 let stari gozdni delavec Nelsod Reed. Ze pred dvema tedni se je moral za¬ govarjati pred sodiščem radi pi¬ janosti, sedaj ga je zopet prijela roka pravice in ga dejala pod ključ, ker je pregloboko . pogle¬ dal v kozarec. Kljub visoki staro¬ sti je znan kot- jako dober dela¬ vec, toda pijače ne more videti pred seboj. Pijanec se pač izpre- obrne, khdar se v jamo zvrne. ILLINOIS. Joliet. — Pred kratkim smo po¬ kapali rojaka John Kaferle, ki je bolehal dve leti in pol na sušici, kateri je konečno podlegel v sta¬ rosti 33 let. V Čatežu pri Zaplazu na Dolenjskem zapušča starše in pet bratov. — Krščeni so bili v slovenski cerkvi sledeči novorojenci: Frank Alois Skedelj, Alois Edvard Fa¬ bian, Rose Mary -Rozman, Albert Popek in Anton Alojz Legan. Dne 15. junija je odšel naš ro¬ jak in brat France Čadeš kot po¬ navadi zdrav in vesel na delo. To¬ čno ob eni popoldne so dobili pra¬ zne vozičke. Poprimejo se zopet vsi dela. V tem hipu se utrga pre¬ mogova plast in pade na Čadeža in njegovega tovariša. Bila sta ta¬ koj mrtva. Frank Čadeš je bil član društ. “Bratje Svobode,” štev. 26. S. N. P. J. Društvo mu je priredilo kra¬ sen pogreb dne 18. junija v Ke- anerveru, Wyo. ob obilni udeležbi občinstva. Pokojni Čadeš je bil doma iz občine Poljane nad Škofjo Loko. Star je bil šele 22 let. V stari do¬ movini zapušča žalujočega očeta in več drugih sorodnikov. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. OHIO. Cleveland. — Mrs. Mary Oblak žena Gustav Oblaka je bila nevar¬ no ranjena s strelom dne 29. ju¬ nija zvečer od Antona Kočevar¬ ja. Rojak Anton Kočevar je ho¬ tel z metlo pognati pet otrok Mrs. Oblak iz kuhinje, nakar se je v- nel prepir med. njo in njim. Otro¬ ci so zbežali, razven Gustava, 10 let star, ki se je skril za nekim predalom. Streljanje se je pripe¬ tilo v West parku na domu Mrs. Oblak na Billington Rd. Pravega vzroka za streljanje se dosedaj še ni moglo pogoditi, ker je žena preslaba, da bi govorila, otroci pa tudi ne vedo dosti povedati. Ko¬ čevar zadnje čase ni delal, pač pa se je . živel z denarjem, katerega je dobil iz star ga kraja. Pri Obla¬ kovih je stanoval dobro leto. Do¬ gnati se je dalo sledeče: Kočevar je prišel ne posebno trezen v ku¬ hinjo Oblakove, kjer je skušal za¬ poditi otroke ven, nakar se je vnel prepir med njim in Mrs. Oblak. Tekom prepira je potegnil Koče¬ var revolver iz žepa in dvakrat ustrelil proti Oblakovi, katero je nevarno ranil. Prepeljali so jo v luteransko bolnišnico. Takoj po streljanju ja Mj*s. Kovač videla Kočevarja, kako je tekel proti ne¬ kemu hlevu v obližju, kjer si je nastavil revolver na srce in štiri¬ krat sprožil. Bil je takoj mritev. Gust. Oblak, ki dela pri Big Four železnici, in ki je imel svoje dni gostilno na vogalu 41. ceste in St. Clair ave, je takoj po umoru pri¬ hitel na dom svoje žene. Maršal iskal vso zadevo, pozneje pa je ko Slavin v West Parku je prvi pre- roner Bvrne naznanil, da ho uve¬ del preiskavo. — Anton Ko - čevar je star 31 let in doma iz Vel Lašč. Bil je samski, dočim je Mrs. Oblak stara 30 let in mati 5 otrok. — Umrla je Ana Jalovec, so¬ proga gostilničarja Mih. Jalovec. Umrla je za pljučnico v starosti 23 let. Nje mati je pred 7 leti u- mrla na isti bolezni. Njen oče John Jerše je umrl radi ponesre- eenja pred 8 meseci. Bila je člani¬ ca dr. sv. Ane. S. D. Z. zapušča soproga, triinpol let starega sina, Priredil za “N. V.” Milutin. M. J. MURPHV, predsednik. GEO FIRST STATE OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA,* ELY se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tur* na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vi Pošil lani 3°| 0 od sto geobr < ; - od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in ; nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obče^ f 0< * s b(K, ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interes' 4 ”” iz Cliieage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri na”' 6 lav ci ^ absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne a * ia istotako izvršujemo vsa notarska dela. ar užbe p rr ;/‘n Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih a v posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tffi*' 1, " l 5^ riVS> Hi V # „ c h 1 t# > \ii p?!!«"'* sl# zb l s sa J« Virginia. — Več kakor tisoč podpisov je zbral trgovec Thit- cher ter predložil pristojni obla¬ sti peticijo, ki zahteva mestno klavnico. Peticija pravi, da je me so tukaj preveč drago, in da se da temu odpomoči z mestno klav¬ nico, katero bi bilo mogoče posta¬ viti s stroški $ 25.000. S peticijo se bode bavil občinski svet prihodnji mesec. — Nenadne smrti je umrl tu¬ kaj 36 let stari Philip Doto. Ko je vstal iz postalje, se je naenkrat zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap. Ostavil je vdovo s tre¬ mi otroci. — Virginia & Rainy Lake dru¬ žba je odposlala na en dan (30. junija) štiristotisoč čevljev lesa v Rio de Janeiro, Brazilija. W. T. Bayley družba je prodala neki chicaški tvrdki 5,000,000 čevljev lesa. — Policija je aretovala dne 1. julija sedemnajst mož in žensk pod obtožbo nedovoljene prodaje alkoholnih pijač. Ovadil jih je hek privatni detektiv. Med imeni aretovancev najdemo tudi nekaj slovenskih odnosno hrvatskih sestro, brata. Pogreb se vrši vj sredo ob pol 9. PENNSYLVANIA. Vandling. — V Vandlingu, v naselbini takoj poleg Forest City je treščilo v žico električne žele¬ znice, vtrgana žica pa je zadela sina g. Firifcza, slovenskega gostil¬ ničarja ter je električna sila de¬ čka tako vrgla, da si je zlomil ro¬ ko. Mr. Fintzu naše sožalje. Lusk. — Tukaj je umrl pred kratkim rojak Janez Papež. Star je bil 47 let in je že dolgo časa bolehal za vodenico. Doma je bil iz žužemberške fare na Dolenj- (Dalje). Dne 19. aprila pa je postala stvar že resnejša. Sovražnik je 'zgradil drugo baterijo in se poslu¬ ževal očividno boljših topov. Prva 'krogla je priletela v mesto, odtr¬ gala od stolpa katedrale cel vogal ter padla med nasade plaza ma- ^or. Vsak sledečih strelov je bil boljši, in kmalu je bila ogrožena prefektura, poslopje pruskega ge¬ neralnega konzula, arzenal in kra¬ sna katedrala. Naše baterije si¬ cer tudi niso počivale, večkrat smo tudi dobro zadeli in nekoč je mo¬ tal sovražnik celo ogenj ustaviti, toda vse to je bilo le za malo časa. Vsako jutro je sovražnik streljal hujše in sigurnejše. Palača pre¬ fekture je bila že močno poškodo¬ vana, krogle so nam postajale ve¬ dno nevarnejše. Kakor je bilo vi- Ideti, je sovražnik razpolagal z do¬ brimi sredstvi in je imel izvežba- no topništvo. Tukaj moramo takoj pripomni¬ ti, da so se naše slutnje uresničile. Izvedeli smo namreč, da je 2. apri¬ la zavzel Porfirio Diaz mesto Pue- bla, in da je odšel del njegovih čet v Vera Cruz, drugi, pod njegovim, poveljstvom pa v glavno mesto. K oblegovalcem pred Vera Cruz od¬ šli oddelek, je vzel seboj težke to¬ pove, katere so pustili leta 1863 vsled izredno slabih potov Fran¬ cozi na svojem pohodu v Puebla. Pod Diazom pa je služilo tudi mnogo francoskih, avstrijskih in meksikanskih topničarjev, ki so prej obljubili zvestobo Maksimili¬ janu. Te ljudi je poslal Diaz pred Vera Cruz, in ti odpadniki so bili, ki so montirali topove, zgradili pravilne baterije, skrbeli za stre- Ijivo in streljali. Vedno bolj nevarnega ognja so- Vražnika se je bilo najbolj lahko ubraniti s bastije San Juan s pe¬ timi, ter San Mateo z dvema to¬ povi. Poveljniku teh utrdb, rojaku 'K. se pa menda ta posel ni nič kaj dopadel; streljal je samo takrat, kadar je dobil povelje, a tudi v 'teh slučajih se ni nič kaj izkazal. Bil je še bolj molčeč, kakor obi¬ čajno, ter skušal utopiti svojo ža¬ lost in jezo v konjaku, pri kate- 'rem se mu je večkrat tudi razvezal jezik, da je pripovedoval o svoji preteklosti. K. je obiskoval višji artilerijski kurz v Avstriji, služil potem pri topničarjih kot poročnik in nad¬ poročnik, a je moral končno sleči vojaško suknjo. Ker se je ravno 'takrat zbiral avstro-meksikanski zbor prostovljcev, je pristopil k 'temu ter se kmalu zopet povspel do topničarskega častnika. Toda nekdaj se je v pijanosti zopet p're- 0. jjasi Je Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio železni CHICAGO do NEW Y(M t '10: Pišite : .R. C. HA ASE, Northwestem Passenger Agent, gj po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti to 'T' ^ parnika. Zelezn * &5S usa * .god* ■008 za 3 0eb Prvi in centralni oddelek Garv sta škrai ieilame v Minnesoti, sta edina Vrain ih * sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, M , tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane S« 1 ! * «i okraja fco in je že vstanovilo tisoče jeklarskih flelavcev . “l 000 ' Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. 8V °J° Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevliev in . naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v SS , oi po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej četrti« ' t ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite kai bot kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. 5 J 0 10 Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, M- ZASTOPNIK ZA EVELETH M ax Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Mii Najgotovejši zasluži je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najboljše naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ima:? domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vaj m briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpor. in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti.’ imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar štor;:; je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vreti: če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farme Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je c: pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth k Iron Range železniška kompanija je vstanovib k več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis col ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.01 .- prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnost' slovenskem jeziku na: L. B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, Min¬ skem. V starem kraju zapušča že¬ no in nekaj otrok. Pokojnik ni bil pri nobenem društvu, pač je bil zavarovan pri premogovi dru¬ žbi. Dobil je le toliko, da je bilo za pogreb. Pogreb se je vršil 23. junija na katoliško pokopališče. P. v. m.! WY0MING. Cumberland. — V Cuberlandu sta le 2 premogova rova, ki sta ta¬ ko napolnjena z delavci, da dela v prostorih, v katerih je prosto¬ ra le cza dva delavca, po 6 in več rudarjev, tako da ne morejo nad¬ zorovati drug druzega. 'vec 1'zpoza'bil, da so ga degradira 1 m je moral služiti naprej kot na¬ vadni topničar. Pozneje je postal podčastnik, in pri odhodu Avstrij¬ cev iz Meksike je pristopil kot, sargento primero” (ognjičar) k cesarski meksikanski armadi in (Na dalj evanje na osmi strani.) VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno o 'teko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi budi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI Z# ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmens Comfensation Cena 30 Centov Acč Navodila kako postati dfž^i 31 Cena 15 Centov ' Lčicze ('j.*'® ■<**,• . Škofji t P craštanj sl ' po 6' skoči & *' da si tl Jo desno r0 ^ t zdravo* 11 ’ kl 3 ‘ “-o in j° zravna -aval Vozačem (vjjufiv ag en t' Nel Jislet star, noj .Hrvaškem, se je 1 ‘tikal v vipav»l ^ okraju ter se a: reke goriške tvw c J, cenovnike t< jjjul naročila l , stalne »troje, ko j: m ni bil nikdar njene tvrdke ter j is tudi ai oddaji b; in Zadlogom je mostni delikt. Pi sevali in izročili o. im v Idriji. Mlada potepuha. t.; se je učil ključi Iren mestu. Po ] s pa je delo opusti Ljubljano. Tu se j Erikevnem učnem aDrgancem, že v, rim in zelo nevai *• Ta je pregovori i zapustil mojstra, i ‘“j časa oba po I I* rčasih tudi gaje oko post i . Ce 2. junija pa . jVianišča v Ljub' ^Potepuha beračil f 1 to J e Lrgam 1 s sveta. Tako oba Potepuha' Umrli i Ljubi '«celj p ir : lec, 42 ’ fvan ,] Sa j, Kranjske gore na Vrsic. P° tu 300 metrov dolga m okoli iroka ilovnata plast se je vsled vednega deževja in K' počasi gomazeč po bregu, * 5 »^rtSJ?£ Kat 1 Al m S1 Eca } r 5ič kake 3 metre visoko. ■Jta lo ‘■s.ooo.mŽ! ' t u .« ev °i° aoisj kanejo oj * w> Jatina napiač*°? 68 T »aikSpf» j° bo 7500 . i bo to pomeiii . na potu je že odstranjena. I[ « i| ‘ Nezgoda povodom avtomobilne Uv Kranju. Pišejo od ondot: 1* ; e peljala posestnica Polona Kocelj, po domače Petrova, iz tMešič pri § kof P L ° !kl s SV0Jim ; “L po gaštanjskem griču na ma v Kranj, skočila je radi bli- •iočih se avtomobilov tako ne- Ko z voza, da si je zlomila nad Vžnjem desno rok0- Morala J e ta ' jt,jk zdravniku, ki je revici obve- aliffko m jo zravnal. — Mesto je zastav ah. Vozačem so metali cve- ny Jluth, goljufiv agent. Neki Mirko Pav- jaič, 25 let star, rojen v Lobarju u Hrvaškem, se je v zadnjem ča¬ sa potikal v vipavskem in idrij - Šketu okraju ter se izdal za potni¬ ka neke goriške tvrdke. Kazal je leth Miru I 'il<® cenovnike te tvrdke ter ’ '*sprejemal naročila in predplačila ' šivalne »troje, kolesa itd. Pav¬ linič pa ni bil nikdar zastopnik o- ^enjene tvrdke ter ji sprejeta na¬ bila tudi ni oddajal. Med Malo |oro in Zadlogom je zakrivil tudi nravnostmi delikt. Pavliniča so a- rttovali in izročili okrajnemu so- fiču v Idriji. Mlada potepuha. Stanko Štru¬ si] se je učil ključavničarstva v Smem mestu. Po preteku dveh etpa je delo opustil in se podal Ljubljano. Tu se je seznanil po štiridnevnem učnem času z Juli¬ jem Drgancem, že večkrat kazno- in zelo nevarnim potepu - |®.Ta je pregovoril Štruklja, da ? zapustil mojstra. Klatila sta se Ksa j časa oba po Ljubljani. Dr- je včasih tudi kaj izmaknil, *zato ga je oko postave tudi iska- * bne2. junija pa javi služkinja pijanišča v Ljubljani, da sta ja potepuha beračila v veži in da N«, lo je Drgane, grozi, da jo ? av ‘ s sveta. Tako je policija are , °ba potepuha in ju oddala ■uniji. c ®li so v Ljubljani: Dne 16. ,) )a: Pucelj Pirnat, pekovski , )Ster ’ biralec, 42 let, Radecke- c «ta 9. — Ivan j an g ar) s j n že- ,0 -oga uslužbenca, 2 meseca, , a v mestni l°g 5 . —Dne 17. jn- ■; omaž Kajdiž, stolni vikar, ilž f L d škofi i° 9- — M deželni i ne M- junija: Helena lamnikariea, 50 let. — 15. 0n Simenthal, deželni g raT «k, 53 let. -Josip ^'■ trgovec in posestnik, 33 pi ar ^N^ija; Ivan Koporec, •510. !?š tu , ok °bi sveta. 1. aprila i. iar najboljše ljišče, ima* nič vas m tavke, izpoi; prizadeti, vi a kar storile več vretloa, lepo fan®' j. Duluth* ustanovila ze Louis coun- j j) 5 . 00 f odrobnost" tir iz Zofije (Bol- , J lena. Verka Daskalova Paskalov, dijak, no- , 0Sffi r riSt > da Prepotujeta . Ev ron . ft L7 se zan imive kra- Afriki, Ameriki vi i a ?L te j r 8e poučitta o zna- ' T °d DM A ICa ^! h ra ™ih narodov. ‘■Hej r,^,y aB ^ a l e bila neba sta- §orii mi enovanima in “So- et propaganda W grafika ■ |J 0 internacionale" za Odšla sta iz vinarja v žepu in Potni tfe Panikov V,!! 11 p°i »a hrbtu. :; -t C«, Vl . Sni od prodaje raz Pt,^®^fro»tovolj,: - a v i j iuL° tnika sta te dni do ' frŽSST 0 ** odpotuje- V%n 0r 1 11. ,• ?° Povratku v domo- -,,4‘v as : 1Ja popoldne se je V. Sv °3i šupi C 42Ll marjeta ’ t a^n. d* dietam posestnik a žen a ’ J em ko je bila e Hu T ma ši. štaimcar je nieriki in se je vr¬ nil v domovino šele 8. junija. Vz- iok samoumora so menda slabe družinske razmere. Prijeta vlomilca. V zadnjem ča¬ su so bili v radovljiškem okraju izvršeni pogosti vlomi v delavske barake, ne da bi se posrečilo izsle¬ diti storilca. Te dni pa je zasačil neke ’ liž- nje hiše in zalajala tam v nekega Antona Ovčarja. Di se pa prepri¬ čajo, jeli se psa nista varala, so Ovčarja postavili med druge ljudi, kjVr sta ga pa psa zopet izsledila. Ovčarja so dali pod ključ. Fodivjani fantalini. Te dni so napadli ponoči v Lanči vasi pod Ptujem štirje fantalini JOletnega posestnika Vida Malčka. Pretepli so ga najprej do nezavesti z lata¬ mi iu palicami, potem pa so mu vzeli vso gotovino v znesku 30 K. Ko se je Malek zopet zavedel, se jo. s težavo zavlek '1 do neke bližnje hiše. Od tam so ga spravili domov, kjer je še isto noč umrl. Pri mrli¬ škem ogledu se je pokazalo, da so surovi fantalini neki Franc Mar- činko, Ernest Svenšek, Jurij Ar- .t-enjak in Šimon Habjaneič) pre¬ bili Male-ku lobanjo. Takoj nato, ko so Maleka pretepli, so napadli ti štirje neko kočijo in so se jih potniki komaj z revolverji ubra¬ nili. Orožniki so jih že prijeli in zaprli. Štajerski orožniki proti hrvat - skim Sokolom. Hrvatški listi po - ročajo: Ko je 14. junija odjahalo 12 jezdecev hrvatskega Sokola iz Zagreba na župni izlet v Brežice, kjer je ondi slovenski Sokol pro¬ slavljal neko slavlje, in ko so pri¬ šli do Brežic, jih je ustavilo 46 o- rožnikov z nataknjenimi bajoneti pod vodstvom nadporočnika von Liehema iz Maribora. Sokoli so se ustavili. Ke'r neki konj ni pariral, ga je nadporočnik s sabljo udaril. Nato je hotel jezdeca aretirati, a so se vsi Sokoli zanj tako zavzeli, da je moral odnehati. Pozneje je nadporočnik uvidel, da se je za¬ letel, in se je šel opravičit k sta¬ rejšim brežiškega Sokola dr. Sti- ekerju. Dejal je, da je dobil obve¬ stilo, da so jezdici zagrebškega So kola preoblečeni častniki na era- ričnih konjih! — Menda res na Hr- vatskem sumijo že častnike “ anti- dinastičnega mišljenja” in so na dnevnem redu tozadevne denunci jacije. Dobova. Dne 3. junija peljala sta se dva kmetska fanta iz Bre¬ žic v Dobovo. Stopita v voz za ne¬ kadilce. Tukaj je pa sedel neki gospod z damo, ki je dim svoje ci¬ gare pihal mogočno na vse kraje. Fanta si mislita, če ta sme, zakaj jaz ne, saj sem vendar plačal. Za¬ torej si, nič hudega sluteč, zapa- lita cigareto. Nato pride sprevod¬ nik, robat Mažar, ter začne kri - eati nad fantoma, jima diktirati denarno globo ter jih goniti z “Marš ven”. Fanta, v s vesti si pravičnega postopanja se seveda nista udala ter ostala na svojem prostoru. Ko vidi sprevodnik, da ničesar ne opravi, udari s kleščami, š katerimi ščiplje vozne listke, fan¬ ta z imenom J. Špiler tako močno po roki, ‘da mu jo preseka do kosti, ter se mu pocedi kri iz rane, roka pa močno oteče. Cela zadeva je na¬ znanjena ravnateljstvu južne že¬ leznice ; naloga le-te je, da sirove- ža prime pošteno za ušesa, ter ga nauči, kako je treba ravnati z pa- sažirji. žalostno pa je, da trpi juž¬ na železnica take madžarske siro- vine v svoji službi. KOROŠKO. Dinamitne patrohe v predoru pri Malborjetu. Pri pregledovanju proge opazil je pred par 'dnevi že¬ lezniški čuvaj Rudolf Esteri v pre¬ doru pri Malborjetu, da se je nje¬ gov pes na progi igral z neko stva¬ rjo. Esteri je pobral ono stvar ter opazil, da je to dinamitna patrona. Nato je preiskal s svetilko cel pre 'dor in našel še dve dinamitni pa¬ trom med progami. Kako so pri¬ šle te 'dinamitne patrone v predor In na progo, se ne da dognati, ven- 1 dar pa se sumi, da ima cela zadeva politično ozadje. Za vlake je ob¬ stajala velika nevarnost, da se 'vsled eksplozije ponesrečijo. Požar. V Grifenburgu je izbru¬ hnil iz dosedaj še neznanega vzro¬ ka pri posestniku Winklerju v go¬ spodarskem poslopju požar, ki je uničil vse lesne izdelke, ki jih je imel posestnik, ki je obenem tudi ‘mizar, tamkaj spravljene. Le od¬ ločnemu nastopu okoliških požar- posrečilo še isti večer dognati sto¬ rilca v osebi delavca Fran Korena. Izročili so poživinjenega delavca okrožnemu sodišču. Ponesrečeni splavarji. Pri Mlin- čah je zadel splav, na katerem so bili štirje splavarji z zadnjem kon¬ cem ob tamošnji most, pri čemur se je splav razbil in sta padla v Vodo dva splavarja, neki HaM in neki Furlaneth. Haid se je zamo- gel rešiti, medtem ko je Furlaneth utonil. Njegovega trupla do sedaj še niso mogli najti. Težka nezgoda. V Dješkah je zabodel med opravljanjem hlev¬ skih poslov dninarja Štefana Po- šanca vol z rogom tako, da ga je nevarno poškodoval na levem oče- rii. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico v Celovec. Pošanc je izgubil oko in je zadobil še druge težke poškodbe. Detomor. V nedeljo 7. junija, po klicali so v Beljaku k neki stran¬ ki babico Moniko Rauter, češ, da naj pomaga pri porodu neki šivilji ‘Elizabeti Sclmitzer. Ko je babica prišla, videla je, da se je porod že izvršil, a otroka ni bilo nikjer. Ba biča je to naznanila pristojni obla¬ sti, nakar je ta uvedla preiskavo. Sehnitzerjeva je pri zaslišanju po¬ vedala, da je otrok padel v stra¬ nišče, a ko so preiskali stranišče, niso otroka našli nikjer. Nato je Sehnitzerjeva izpovedala, da je o- trok v neki omari, kje'r so tudi na¬ šli truplo ženskega novorojenčka. Dognalo se je, da je bil otrok po porodu zadavljen. Schnitzerjevo so naznanili sodišču. JOHN AGNICH gostilničar GRANT STREET EVELETH, MINN. Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pijače ter itnijske smotke. Prodajam železniške in parobrodne listke na vse kraje sveta. Rojakom in bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam. No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jav vedno tja za ha jam, ker tam sem vedno naj - boljše postrežen s svežo pivo in linijskimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča ANTON BABIČ HOTEL VANDLING, PA. IZVRSTNA ZEMLJIŠČA PD 3000 AKROV IN VEČ OB Duluth, South Shore in Atlantic železnici SO NA RAZPOLAGO ZA '" ng medlun; among Slovenlans in tbe Northwest. Rates on appllcatton tptered as second-class matter May «1.1911 at the post Office Oolutb, Minn., un der tbe Act March 3, 1879.“ _ »NARODNI VESTNIK" izdaia Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. «ha|a vsak ponedellek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko za celo leto • *2.00 za pol leta $100 Za Evro po In Canado za celo leto .... $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemalo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. SISH priti čas, ko bode tudi do sedaj zatiranemu, nesvobodnemu in odvisnemu proletarijatu za¬ sijala zarja zlate svobode, in šele takrat bo¬ demo lahko veselo in odkritosrčno proslavlja¬ li dan svobode! ANGLEŽ O AVSTRIJI. 'Skoro deset let je živel znameniti angleški publicist Henry Steed kot poročevalec london¬ ske “Times” na Dunaju in je do dobra spo¬ znal avstrijske razmere. Uspehe svojih opa¬ zovanj je zbral v posebni knjigi “The Habs¬ burg Monarehv”, a glej, tako liberalno kakor klerikalno dunajsko časopisje je to tako ■za¬ nimivo delo popolnoma — zamolčalo. Ta knji¬ ga je bila pač ža dunajske kroge veliko prese¬ nečenje. Steed je živel na Dunaju v najlep- šeim soglasju z vsemi političnimi krogi, bil je vedno nevtralen in rezerviran in je tudi av¬ strijske razmere v svojem listu vedno jako zmerno 'kritikoval. Zdaj je pa izdal knjigo, v kateri razmere jako ostro kritikuje. Poseb¬ no ostre sodbe izreka o dunajskem časopisju, zlasti o “N. Pr. Presse” in o vlogi, ki jo igra¬ jo krščanski socijalci v zunanji politiki. Ker na Dunaju niso mogli na Steedova očitanja nič odgovoriti, so pa njegovo knjigo — za- DAN PROGLAŠENJA NEODVISNOSTI. Dolžnost amerikanskega časnikarja je, na-- pisati okoli 4. julija vsako leto poseben čla¬ nek; njegova dolžnost je, da razbeli pero v ognju patrijotizma ter je pomoči v rdečebelo- modre ! barve. Kdor tega ne stori, kdor se ne veseli in ne raja z drugimi, kdor bi se celo drznil kaj kritikovati in napisati na naslov hura-patrfijotov par britkih resnic, ta je iz¬ dajalec najsvetejše pravice Amerikancev, da se sime do hripavosti nakričati in povdarjati neodvisnost/ki je bila nekdaj kupljena s krv¬ jo in nekdaj tudi v resnici obstajala. Po našem mnenju pa ni dolžnost neodvisne¬ ga delavskega lista, da bi v vznesenih besedah slavil kak praznik zato, ker je zapisan v ko¬ ledar j Taki in enaki prazniki nam dajo kveč- jem povod, da nekoliko razmišljujemo o nji¬ hovi opravičeni, oziroma neopravičeni pro¬ slavi. Pred več nego stoletjem je tudi naš prvi slovenski pesnik Vodnik zapel “Ilirija oživ¬ ljena”, takrat je upal naš slovenski narod v svoji domovini, da so tudi zanj nastopili časi boljše bodočnosti, večje svobode in neodvisno¬ sti. Ali pesnik se je motil, prišli so časi starega robstva, in danes Slovenci na svoji rodni gru¬ di ne smejo veČ prirejati svojih narodnih slavnosti!'Prenagljene so bile lepe sanje Slo¬ vencev o. svobodi, kdo ve, kdaj in če se sploh otresemo tujega, žulečega jarma-De za malo časa se je prikradel žarek zlate svo¬ bode in posvetil na. Slovensko, potem se pa zopet skril za črne oblake-■— Nekako tako, seveda v večjem obsegu in drugi obliki, se je zgodilo tudi v Ameriki. Vse, ali vsaj večji del tega, kar je bilo proglašeno dne 4. julija pred 138 leti o odvisnosti in moči veličanstva ljudstva,, se je razkadilo v 'kratk.epn,.. času v prazen nič. Na mesto iz de¬ žele izgnanih Angležev so prišli plutokrati, brezvestni in požrešni politiki, ki so s krvjo plačanim človeškim pravicam zadajali ne¬ prestano najhujše brce. \Yashingtona, ki se je izkazal kljub svoje¬ mu n£kam aristokratienemu mišljenju za zve¬ stega''prijatelja ljudstva, je nadomestil sedaj WilsOn, ki terorizira s svojimi demokratični¬ mi principi deželo, svest si, da ima vso moč in oblast;;v rokah. Da ima vsak človek gotove pravice, katere prinese že na svet, ne velja v današnji dobi več in eelb predsednik IVilson je napisal “novo svobodo”, v kateri imenuje siromake, ki niso imelivSreče, priti na svet v Združenih drža- molčali. Knjiga obsega mnogo jako zanimivih po¬ glavij in osvetljuje tudi stvari, o. katerih niti avstrijski davkoplačeavlci ničesar ne vedo. Posebno 'zanimivo je poglavje o tisti institu¬ ciji, ki je za časa balkanske vojske vzbudila toliko nevoljo v celi Evropi, to je o tiskovnem uradu zunanjega ministrstva. Ta tiskovni u- rad je spoznala širša javnost posebno med balkansko krizo in najbolj pri aferi konzula Prochaske in frančiškanskega patra Palica. ■Steed je mnenja, da je največje zlo dunaj¬ skega časopisja in tistega, ki za njim stopinje pobira, njegova oficijoznost. Tiskovni - uradi ministrstva zunanjih del, vojnega ministrstva in ministrstva prezidija imajo nemško žurna- listika na vrvici. Na videz se pač zdi, da ima¬ jo ti tiskovni uradi nalogo, dajati časopisju objektivne informacije, a v resnici je njihova naloga, nadzorovati časopisje in časnikarje, vplivati na liste, jih “subvencijonirati” to se pravi podkupovati in če treba tudi zasteašiti. Tiskovni urad zunanjega ministrstva razvija veliko delavnost v vseh giayftih mestih evrop¬ skih in celo v Združenih državah ameriških. Ta urad ima vsak količkaj pomembnejši ino¬ zemski list v evidenci in dunajski zastopniki teh listov so vedno pod nadzorstvom tajne policije. Cel štab žurnalistov po poklicu je ve¬ dno na razpolaganje za izdelovanje poročil za avstrijske in za inozemske liste. Plačani so iz ministrskega tajnega fonda. Če se kateri list ne da od tiskovnega urada obvladovati, se pa lotijo dobri prijatelji njegovega korespon- ■denta, ter m-u ponujajo “zanesljive informa¬ cije”, pa tudi denar. Tuji korespondent, ki seveda nima na Dunaju posebnih zvez, pride lahko v nasprotje v svojim listom. V obče pa so inozemski koresponidenti nedostopni; nekaj jih je pa, ki celo kar nič ne skrivajo, da so v vladni službi Na podoben način se postopa tudi s tujimi diplomati. Osebne slabosti tujih diplomatov se s pomočjo policije jako natančno preiščejo. Če ima tak diplomat kako slabost in se količ¬ kaj kompromitira, dobi obvestilo: če ne boš podpiral politike tiskovnega urada, bomo za¬ htevali, da te tvoja država pokliče domov. Steedova knjiga obsega tudi celo vrsto pi¬ kantnosti iz diplomatičnega sveta. Največ se je Steed pač gibal med diplomati tripelenten- te, a prišel je tudi v druge kroge. Nekatera njegova razkritja so naravnost presenetljiva. Tako pravi, da mu je umrli skupni finančni minister 'baron Kallay že dober mesec preit umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage v Belgradu rekel: “Verujte mi, kralj Al-eksan der bo živel samo še nekaj tednov.” Ko se je Steed sešel po umoru s Kallayem, ga je ta vprašal: “Ali zdaj verujete, da smo dobro vali, loJ|Hyman.j vrednih ljudi j, katerih se ne sme pripustiti v to klasično deželo človeških pravic. — Politične mahinacije prisilijo volilce, da gla¬ sujejo za tega ali onega usnjenega kandidata, in volilee naj si potem še domišljuje, da izvr¬ šuje volilno pravico po svojem prepričanju, da je politično svoboden, ker pomaga raznim koritarjem do polnih jasli! Praznujemo naj dan neodvisnosti in svobo¬ de, ko so nam že začeli predpisovati, kaj naj jemo in pijemo, ko zahteva gotova klika hi¬ navcev in fanatikov, da sme “svobodno” pre¬ bivalstvo Združenih držav piti le vodo. ko so nam že začeli ukazovati, kdaj naj gremo spat. Svobodo in neodvisnost naj praznuje dela¬ vec, ki dela v najslabšin razmerah globoko pod zemljo, ki nikdar ne ve, ali se še živ vrne od dem, za katero je plačan tako dobro, da prav komaj preživi sebe in svojo rodbino. Bog varuj, da bl se tak “svoboden” človek kaj "b-1- Postrežejo run s kroglami in bajoneti, da ne postane preveč objesten. Kdo more vspričo takih in mnogih drugih nenavedenih ali vsakomur znanih razmer praz¬ novati dan 4. julija kot obletnico proglašenja ja neodvisnosti in svobode? Ali mogoče dela¬ vec, proletarijat, ki pozna svobodo samo po imenu, siromak, nad katerim vedno šviga bič močnejšega? Nikakor-ne, svobode se more ve¬ seliti in jo izkoriščati le velekapital, ki je v Ameriki absoluten, mogočen vladar in trinog Toda čgsise izpremimjajo, prej ali slej moft} informirani o dogodkih na Balkanu?” Pri tej priliki je Kallay rekel Steeldu, da je glavni interes avstrijske politike, da črnogorski princ Mirko ne postane srbski kralj. To je bila' tu¬ di glavna skrb “Fremdeblatta”, ko je'pisal o umoru kralja Aleksandra, in kraljice Dra¬ ge. gele čez dva dni potem, se je veleoficijoz- ni “Fremdeblatt” spomnil, da mora biti za¬ radi umora kralja in kraljire tudi ogorčen. Pri popisovanju aneksijske ‘krize riše Steed posebno ostro zavratnost takratnega ministra zunanjih del, grofa Aerentliala. Ta je imel 1. 1907. na Dunaju sestanek z ruskim ministrom zunanjih del, grofom Izvolskim. Ta je z Du¬ naja odpotoval v Livadijo in je carju poro¬ čal, da se je z Aerenthalom do pičice natanč¬ no dogovoril glede justične reforme v Mače- juniji, vvctr je uaio vzel lili J. Zj c J Cl V 'IVU sitega poslanika v Carigradu, poročajočo, je Aerenthal obljubil Turčiji preprečiti z volskim dogovorjeno reformo, če da Tur Avstriji koncesijo za železnico skozi Sand: v^Izvolski in Aerenthal sta imela tudi na ; šeini sedanjega ministra zunanjih del gt Berchtolda sestanek. Aerenthal je Izvolski naznanil, da namerava Avstrija Bosno ai tirati in je kot kompenzacijo ponudil Ri otvoritev Dardanel. Aerenthal se je zave -da .obvesti Izvolskega pravočasno, kdaj se vr ^ aneksija, pa je ta dogovor prelomil. Takih m enakih zanimivosti je vse poln Steedovi knjigi in nič se ni čuditi, da se dunajski listi zamolčali. NAČELNIK ČRNOGORSKEGA ZUNA¬ NJEGA MINISTRSTVA RAMADANO- VIČ O balkanskih vprašanjih. “Piecolov” dopisnik Leonardo Azzarita po¬ roča v svojem listu iz Benetk 17. junija o po¬ govoru, ki ga j e imel z načelnikom črnogor¬ skega zunanjega urada Slavom Ramadanovi- cem, ki se tacaš mudi v Benetkah kot elan spremstva črnogorskega kralja Nikolaja, ki potuje v zdravstvene svrhe. Na Azzaritovo vprašanje, kaj bi storile Čmogora, Srbija in Grčija, ako bi Italija in Avstrija, prisiljeni po dogodkih v Albaniji in odklonilnem stali¬ šču ostalih velesil, zasedli Valono in Skader, je Ramadanovič odgovoril, da upa, da do te¬ ga ue bo prišlo in da velesile tega ne bodo dopustile. Ako bi pa usoda vendar hotela, da bi Avstrija in Italija storili ta korak, potem bi bile Srbija, Grčija, Bolgarija in Rumunija — v bloku — pripravljene braniti svoje pra¬ vice. Albanija bo balkanska ali pa nikogar. Kar se tiče posebej Bolgarije, je popolnoma gotovo, da bo stopila v balkansko zvezo. Da¬ nes, ko 'se more smatrati, da je Rumunija ofi- eijelno pristopila v balkansko zvezo, ko se Rusija pripravlja žrtvovati Besarabijo ru- imunskemu prijateljstvu in ko so aspiracije v Bukarešti) obrnjene na Sedmograško, Bolga¬ riji pač ne kaže ostati izven zveze. Utegnilo bi se 'zgoditi, da bi balkanska zveza pomagala Bolgariji zopet zavzeti Odrin. Vsekako se mo¬ re Bolgarija nadejati kakih maščevalnih zmag le proti Turčiji, ne pa proti krščanskim 'balkasskkn državam. — Grško-turški spor bi za ostale balkanske države vsekako veljal kot c as us foederis”, vendar pa te vojne ne bo, ker si Evropa ne bo pustila kaliti miru in se dala^ ovirati v svojem delu. — Kar se tiče Lovčena, je res, da so prišli Črnogori od av¬ strijske strani po velikih ovinkih neki pred¬ logi glede zamenjave Lovčena za Skader, to¬ da kake direktne ponudbe ali pogajanja se nikdar niso vršila. In to se tudi v bodoče ni¬ kdar zgodilo ne bo, -ker Črnagora z Lovčenom ■stoji in pade. OJAČENJE RUSKIH VOJNIH BRODOVIJ. Komisija ruske dume je sprejela v seji, ki je trajala do 3. zjutraj, z vsemi glasovi proti trem glasovom kredite za takojšnjo ojačenje črnomorskega vojnega brodovja. Vsi poslan¬ ci so soglašali v presojanju političnega polo¬ žaja v tem, da se mednarodni položaj vsled neprestanega oboroževanja vsled velesil od dne -do dne slabša in bi utegnila Turčija vsled nekupa treh močnih oklopnili bojnih križark, v bodoče dobiti premoč na morju. Zato so bili tudi nakazani krediti za tri nove oklopniee pogojem, da se postavijo spomladi leta 1917. popolnoma armirane v listo bojnih la¬ dij. Zastopnik mornariškega ministrstva je na¬ dalje izjavil, da bo prišel v jeseni t. 1. z novo zahtevo 600 milijonov rubljev za črnomorsko vojno brodovje in za vojno brodovje v Vzhod- njem morju. KAJ Z DENARJEM? Clement Vantel piše v “Mat-inu”: Dal sem nekemu znanemu bankirju sledeče resno vpra¬ šanje: “Kaj naj bi storil s 500.000 frankov, če bi jih imel? Kaj mi svetujete?” — “To je odvisno od tega, naj vam li svetujem kot klientu ali kot prijatelju!” je odgovoril ban¬ kir. — “No vzemimo, da sem vaš klient.” — “Potem je to zelo enostavno. Morem vam na¬ svetovati par znamenitih naložb za vaš de¬ nar . .. .” — “Trdi se pa, da je finančna kri¬ za in da je danes blazno, nalagati denar v raznih vrednostnih papirjih, posojilih itd.” — “Pa! To je stara pripovedka . . . Jamčim vam, da vam onih 500.000 frankov izborno naložim in da vam bodo donašali mnogo! Ne smete poslušati jeremiad časopisov in beda¬ kov, ki vedno tožijo.” — “Toda povsod pra¬ vijo, da je zdaj slaib čas za finančne opera¬ cije in da je nevarno pokazati denar . . .” — “Pffft! To je neumnost! Zagotavljam vas, da je čas zelo ugoden . . . Glejte, imam zdaj znamenitne vrednostne papirje: posojilo me¬ sta. Hočete? Lahko ste pomirjeni, vaš porte- feuille bo varen. Volitve, politika, kriza, ne¬ umnost diplomatov, poslancev in vseh naših vodilnih glav, to nič ne pomenja.” — Ko sem nekaj časa molčal, sem zopet vprašal: “Zdaj pa vzemimo, da govorim z vam kot prijatelj in ne kot klient. Kaj bi mi svetovali, naj sto¬ rim, če, bi imel 500.000 frankov?” — Obraz finančnikov se je hitro izpremenil. Rekel je: “Moj -dragi prijatelj, če bi vi imeli 500.000 frankov, svojih 500.000 frankov, tedaj . . .” Umolknil je za hip, potem pa pristavil: “Te¬ daj bi'vam svetoval, da jih izmenjate za zla¬ to ter ga vložite v varno blagajno, da ga vam noben tat ne ukrade.” 'Svet sodi človeka potem, kar ima, kar je in kakršen je. Sveit je pa že star — torej tudi ta navada je v starosti utrjena; kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam stal, kdor bi ji hotel ravnati nasproti, moral bi skalo v strm klanec valiti. Jos. Jurčič, Deseti brat. Šele tisti spozna vso lepoto življenja in vso njegovo krasoto, kdor premaga smrt in gleda nanjo z vedre višave. I. Regali, Reliefi. Največja prodaja fonogp a f 0y Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj¬ glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev široka, 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine, bogato emajlirana ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬ daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo istotako prodajamo dobro poznane’VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrcvani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York q □ El □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni V estni| \ 405 West Michigan Str., Dulutb, —^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiskovine ^ društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo j a k 0 okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo zadovoljnost. f t Unljska tiskarna. Nemški dunajski časniki in čas¬ nikarji. Časnikarstvo avstrijskega Nemštva je popolnoma v židovskih rokah. Pomilovanja vredni so na¬ ši Nemci, da jih zastopa v časni¬ karstvu eldiino le brezdomovinsko židovstvo, in da se ne morejo otre¬ sti židovskega jarma, zakaj nobe¬ den veljavni list ni v arijski pose¬ sti. Evo vam dokaza : 1. “Die Zeit” vzdržuje Rothschild. Sodelovatelji šo Židje: dr. Singer, Aseher, .Bet- tauer, Siliberstein in 12 židovskih urednikov. 2. “NeueFreie Presse” je v lasti najnevarnejšega avstrij¬ skega Žida dr. Benedikta. V ured¬ ništvu sedi 20 Židov. 3. “Neues Wiener Tagblatt” šteje 12 židov¬ skih urednikov in je kakor tudi Oestereichische Volkszeitung ’ ’ ’ last židovske papirnice “Elbe- muhl”. Glavni urednik je mogoč¬ ni žid Singer. Parade kristjan- urednik Edvard Polzi, 4. “ Freon- denblatt’ je v poseti židovske rod¬ bine Heine, mastno plačano, urad¬ no glasilo Be'rchtoldovo, ima vse polno židovskih urednikov in se Ti¬ re ja popolnoma v 'židovskem duhu. 5. “ Illustiriertes Wiener Extra- blatt, imenovan “Die blutige Ha- cke”. V uredništvu so Židje: dr. Konigstein, Josef Trebitsch; Lu- dovik Blasch, S. Skrein, I. Tren- schiner, Jul. Baiuer, Lowy, Mel- hourn, Moritz Pollatscheck in še 5 židovskih urednikov. 6. “Neues Wiener Journal”, šteje 8 židov¬ skih urednikov in je v lasti pre¬ friganega Žida Lippovvtza. 7. “Wi- ener Allgemeine Zeitung” ima 10 židovskih urednikov. 8. “Sonn— und Montagszeitung” je last dedi¬ čev Arona Scharfa in ima od glav¬ nega urednika pa doli do hišnika uslužbene edinole Žide. 9. “Der Morgen” služi edinole židovskim interesom in ima v uredništvu sa¬ me Žide. 10. “Arbeite'r Zeitung”, glasilo nemško avstrijske socijal- ne demokracije, je v lasti Žida Ad- ler-Austerlitza in šteje 5 židovskih urednikov. “Das interesamte Blatt, ^Wiener Bilder,” “Die Bombe”, Humoristische Blatter”, “Kar- rikaturen ? “ Figaro ”, “ Gliihlich- te'r”, “Wage”, “Faekel”. “Blatt der Hausfrau” “Wlener Mode”, Salonhlatt”, “MBenere Illustrir- te Zeitung” itd. so židovska pod¬ jetja. Od 37 dunajskih korespon- dečnih birojev, jih je 31 v židovski posesti. To so fakta, ki dokazuje¬ jo duševno uboštvo avstrijskega nemškega naroda na polju svetov¬ nega časopisja. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretiraj vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam mi ’ stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlju« ' slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, katerih k:; “ morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in kaa nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resnice: ' zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo s!::!» farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo roji r ' kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je svet? rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno a, ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol: karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo n podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno post dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznem km,: biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku :: L A. MANTEL L. BOX 221 VVAUSAUKEE, VV1S. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmarš selbine predno greste kam drugam svet gledati, ter čas in nepotrebnem tratiti. Sn Hi Svoji k svojim! & Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenj 4 Hi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lep° Hi jeno in bogato založeno Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; daJj® F daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo is Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se LJ', . jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE Za[mnogobro|en poset ln naklonjenost se uljudno prlpof 0 ** M A T H. V I D A S, 61 _ slovenska trgovina ,„ Ifi BIVVABIK, MINN. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Hi Hi Hi Hi Miners National Bank EVELETH, MINN. « «- « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 « « » 1 denar in prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. la al 1 „ : e D nr asa^. toj ‘ a > kar w ! 'bi 'ezi : °raj de; hi ^e ga ■ ‘dr- Da bled ^ 'bo ! a a Ugl ^ali , hoz tar §6 hie hi r« In 0 1 36 ' Sč j kki , h čl :»> 4 ^ NARODNI VESTNIK Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ 'IdUki odseki v 5° SP DRUŠTVIH. , I*. bo, Se takoj začetkom >' ajb ° kaj se gre. Pravzaprav r < 8 razodeva v f skrivnost. l t8S »talnih društvih imamo s ° toie ’ “ r;, b °' 11111 « predstave, protialko- feI f; c alske, itd. Vsak izmed “ f neko samostojnost, ven- 1 ""L tako, da ne kali društ- ' p9 anosti. Rada bi, naj bi se f! IStvom priklopili še go- r iški odseki, ki naj bi zbl¬ iževali naše gospodinje svetom in podukom po- n njihdvem težkem po- pri , vprašanje, ki je trefoa n.« odgovoriti, se brez dvojbe Ali je te^a treba? Vse je nriteeojeno 'k društvenemu nl . Z daj naj se priklopijo I Ir V čemu to? Ali ni za društvo se na erih vam vsak čno katerih spld enarja in drag» n in resničen po* no samo že mnogo roja® Tamjesretjtf 1 raznovrstno sij šol Encim dinje ; Lodinjo edino pravo JJa družina in delo v njeno ko¬ rakih in enakih opazk bo sre- oiisel o gospodinjskih odse- ^vse polno in gotovo bo treba L časa, preden si bo splošno • -j a srce in pamet naših go- » n j . Nazadnje bo pa zmagala, Uovore zanjo sila važni vzro- Kn je njeno uresničenje za go¬ barski napredek našega 1 j ud¬ re velikanskega pomena. Javno gospodinjsko delo žahte- v našem času temeljite izobraz in vzajemne pomoči. Ni prazna KseJa. da gospodinja tri vogle Iši podpira, najmanj pa se- Najvažnejše reči, ki drže do- ijo pokorni, so prepuščene i oskrbi. ;a še m; ,is* [EE, W ,S ' mkef^ farme z namenom, da 'bi se posve¬ tili njih sinovi temu najboljšemu živi jenskemu poklicu Nedvomno, ‘da je na materah, na gospodinjah mnogo ležeče kaj bo iz našega moškega naraščaja; in 'matere, gospodinje naj bi porabile vso njih moč, ves.njih upliv, da bi si¬ novi, da bi mladeniči sploh jeli kazati hrbet pijančevanju, in da bi se »zanimali za gospodarsko sa¬ mostojnost, katera je najložje najti v kmetijstvu. Najžalostnejše pa je, ako se matere premalo za¬ nimajo za gospodinjsko vzgojo njih hčera. Priporočamo povsem, ua so naše mladenke prilagoduje- jo modernemu či;u - obsojati mo¬ ramo pa tudi, akc n-.-, dopusti ma¬ ti svojim hčeram, da bi ji pomaga le nositi gospodinjski jarem, da bi j. pomagale kuhati, ukubovati, suažiti, šivati, vrtnarili, itd. Vz¬ gajati iz naših d n-.et. ki so T, KO! in sl * 1 * 8 j če se ozremo na iste, ki gre¬ li ki mislijo iti kedaj na far¬ ji tukaj ali v starem kraju, ali ravno gospodinja od koje je lino mnogo uspehov? Perutni¬ ca je povsem odvisna od nje. iar se tiče mlekarstva in svi¬ nje bo v -mnogih slučajih tu- gospodinja glavni vodja; vrt, zijava, ukuhovine, kuhinja, ro ue to in še mnogo drugih go¬ barskih panog je v njenih ro- emoemea svojemu možu, nje- * najboljša svetovalka, najza- 'pejša zaupnica je dobra go-' ™ja. Pri vsem gospodarskem * Je treba tudi njene besede, podpore, njenega sodelova- phar moža boli, boli tudi njo, *™rske skrbi tarejo tudi nje- ^*ee: zato mora tudi premišlje- Npirati njegovo delo za na- J ' “ a " 0r možu, ki iana tako f življenje ! Žalostna P 2 *>J, če žena ne razume, za L ' re ’ *-' e je zaostala za dru- 'etom, — trda, starokopit- Lg Odenemo še glavno reč L, 11 ' Otroci so dolgo časa , 8mo materni. Ona jim vo- Vopinje, ona jih edina do- 02 na. Vzgoja otrok sloni a _ njenih ramenih. Otroci .^ sa Prihodnjost. Kaj po- a y R°'mignemo gospodar¬ je strani, če pa pride za j| [ 1 ne bo obranil in iz- ^ ar smo mi začeli? KJ 5^ Je odvisna naša ve. v v P° Pavici to- . dežele ’ da fcme- inj S ora i uihče neče več ti w ■ S1 lzk uša, kdor more, o. ru gega, da lioče vse a le^^j 8, v mesto so ni adi an meci an Sležko farmer- »ml a .df mp . ak tudi med far- .PostalfV 11026 ^ 6 ^ ' ki so ‘Nadini v rmerji ‘ Ees ’ da J in driio f 6Stu bo] j ša 1Z - ko!m0i ditete, ka- ^ tudi m ' 0 S°ee doseči, ‘5ko 121 * v mestih dan - ^jenb, ! k ° T proti vdob ' Soh’i da bi marsikedo M « ostal ■CK*!* b 0 Vo ,u! em , sr,dde jša, in uvi- 0 w s in dan- >goSL im ° vitih podjet L ’ na me- SJ*® bol i- To le en i krogi • ' ^go j s ’ ^^OlVOp-tr : W, mnoigo je P ro ' ki V S 0V 111 drugih u- 11 ta v Ba .jboljšo bo- e h)i in kupujejo po¬ tomke proletarskih stari.šev, go¬ spodične z aristokratičnimi 'ega- mi, el s srcem, Ki trepeče pred go¬ spe dinjskim deiom, je skrajno ne¬ smiselno. Zgledov i mamo dovolj, da je nekatera mladina tako ska¬ zimo vzgojena, da je slednjič v skrajno sramoto starišev. In reci¬ mo kar naravnost; največja kriv¬ da zadene pri tem matere, ker ni¬ so dovolj stroge z otroci, večja 'nego očeta, ki se nima časa vkvar- jati z vzgojo otrok, ampak se mo¬ ra pehati v življenju za vsakdanji kruh. Slovenci stno pretežno kmečke¬ ga stanu, a ker je prišlo kmečko delo pri nas ob kredit, se bo ta zmota hudo maščevala nad našim narodom. Govori se le o sokolih, o orlih, o pevskih, dramatičnih in drugih društvih, ki so vsa vzgo- jevalnega pomena, govori se pre¬ več o jednotah, kjer vzdržuje slo¬ venski proletarjat mnogo pravih ne le trotov ampak tudi “trotel- nov’, za gospodarsko gibanje pa skoro nihče ničesar ne da. Gospo¬ darsko misel je pa treba našemu narodu zopet vrniti, sicer bo čez deset, petnajst, dvajset leolr, more prilagodno z naravnimi da¬ rovi razviti. Tudi imamo industri¬ je, v katerih 'bi moralo biti delo žensk popolnoma prepovedano. Ta¬ ko n. pr. v tobačni industriji; zdravniško je dokazano, da uniču¬ je nikotin pri ženskih delavkah možnost materinstva. Sedaj, ko je to dokazano, bi morala država po¬ seči vmes in prepovedati delo žensk y tobačni industriji. Končno je govornik še omenil potrebo strokovnih šol, v katere >i morali pohajati učenci po toli¬ ko in toliko ur na teden, in da bi morali stroške za vzdrževanje pla¬ čevati delodajalci in ne država. V. Z. Pueblo, Colo. Dragi mi urednik: — Upam, da ‘Po mojem mnenju", je rekel, “mora dati naj višje sodišče v de¬ želi tem ljudem prav. V Michiga¬ nu, v West Virginiji in v Colorado so rudarji vedno in vedno apelirali na oblasti, naj jih ščitijo pred na¬ silnostmi in tlačenju s strani last¬ nikov rovov. Mesto tega pa so da¬ li streljati na ljudi, metali so jih brez povoda v ječo, krona vsega te¬ ga pa je bilo krvoprelitje v Colo¬ rado; ženske in otroke so pobijali od lastnikov rovov plačani čuvaji, toda država ni ukrenila nič proti temu. ’ ’ “Kako pa je bilo z bratoma Mc¬ Namara?” je prekinil Maurer-ja 'član komisije. “Brata McNamara sta postala žrtev svojega lastnega individua¬ lizma,”, ga je zavrnil Maurer, in ta zavrnitev je povzročila med po- slušatelji tako glasno odobravanje, da je zagrozil komisar 0’Connell, da bbde dal odstraniti nemirneže, ako se še kaj oglasijo. Govornik je nato ponovil svoj odgovor in izvajal, da McNamara nista storila nič drugega, kakor kar skušajo ščititi drugi z meto - dami našega idiotičnega časa. “ De¬ lavski razred, h kateremu sta spa¬ dala McNamara,” je nadaljeval govornik, “ima jako nevarno in živce vznemirjajoče delo. O tem morem govoriti, ker sem že sam ho¬ dil po odtrih hiš za časa zgrajenja in vem, kaj se pravi, ako kdo iz¬ gubi živce. Meni se je tako godilo in nisem se upal iti več v visočino. Ti ljudje se igrajo s svojim živ Ijenjem vsako minuto. McNamara sta jim hotela priskrbeti boljše živ¬ ljenje pogoje; poslužili so se sile proti temu nastopu, in onadva sta odgovorila s silo. Kot individuali¬ sta sta se posluževala orožja dina¬ mita.” Na vprašanje, ali simpatizuje s takimi metodami in ali ni nespa¬ metno, se jih posluževati v deželi, kjer obstoji splošna volilna pravi- vica, je odgovoril Maurer, d-:-, se more zamisliti v položaj teh ljudi, a z njihovimi metodami da ne s ; m- m:'zuje. ‘‘Ti ljudje vedo”, je -v kel, “da jim srka zistem, pod ka¬ terim morajo delati, kri in vso moč iz telesa, da jim uničuje njihova u- panja. Kdo jim more tedaj kaj očitati, ako hočejo hudo zadeti ta zistem, kakor hitro se jim ponudi prilika ? ’ ’ Vprašan o tem, ali ve za kako sredstvo proti socialnemu nepoko- ju, je rekel Maurer, da bo to vpra¬ šanje rešeno šele tedaj, ko bode kontroliral človek vse one stvari ter jih posedoval, katere potrebu¬ je za svoj obstoj. “V tej smeri gre¬ mo hitro naprej,” je izjavil, “to¬ da dokler bode le mala skupina ljudij posedovala vse te stvari, o- stane ostali del v suženjskih spo¬ nah.” Sredstvo, ki naj bi izboljšalo vsaj začasno razmere, priporoča govornik minimalno plačo. Zastop¬ niki pennsylvanske tvorniške zve¬ ze so sicer rekli, da škoduje mini¬ malna plača konkurenci, kar pa nikakor ni res Minimalna plača naj bode uvedena samo v prid ne izučenih delavcev. Vse govorjenje o plači, ki naj bi zadostovala za življenje, delavce samo iritira. Mi¬ nimalna plača mora biti večja, ka- kar je za življenje neobhodno po¬ trebno. Delavec se mota časih tudi kaj razvedriti in privoščiti svoji družini kaj boljšega.” Tukaj je omenil komisar D’Con- nell, da je v Pennsylvaniji delo otrok v tekstilni (industriji zelo raz vito, ter ga vprašal, če to kaj vpli¬ va na otroke. “Ako porinete otroka v indu¬ strijo’” je rekel Maurer, “potem zaustavite njegov duševni razvoj, kar bi morala država prepovedati. Vsak otrok naj ima priliko, da se priopčite ta moj dopis v našem priljubljenem delavskem listu. S- cer nisem dopisnik, pa vse eno se hočem oglasiti iz naše slovenske naselbine. Dopisi od tukaj so v Na¬ rodnem Vestniku redki, in ne vem, kaj je temu vzrok. Narodni Vest¬ nik bi moral zahajati v vsako slo¬ vensko hišo, ker v resnici deluje za delavske pravice in pri tem po daja rojakom in rojakinjam še le¬ pe poduene stvari, ki zanimajo či- tatelje, kakor o gospodarstvu, go¬ spodinjstvu itd. Zatoraj ga toplo priporočam vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike. Jaz sem prišel do tega lista takorekoč po naključju, dobil sem v roke no¬ voletno številko, in list se mi je tako 'dopadel, da sem se takoj na¬ ročil nanj. Priljubil se mi je tako, da ne morem biti brez njega. Ome¬ niti pa moram, da ne čitam samo Narodnega Vestnika, in da zato hvalim ta list, ampak sem naroč¬ nik štirih naprednih listov. N. V. ne organizira samo delavcev, am¬ pak tudi slovenske gospodinje in kmetovalce, kar je vsem v korist. Omeniti moram tudi, da je tu¬ kajšnja C. F. & I. družba zasledila svoje uradnike, da so jo goljufali v zadnjih 5 letih kar na debelo. Posebno veliko denarja se .je pri¬ jelo taikozvanih “timekeepenjev”, ki so vlekli novce za delavce, ki sploh niso bili nikdar nastavljeni. Kakor se Suje, jih bo veliko izpu¬ ščenih iz službe, kar je čisto prav, ker so bili vsled teh dleparij tudi delavci oškodovani. Opravljati so morali delo za dva ali tri, tako da družba ni bila nič oškodovana, pač pa so morali delavci toliko bolj trpeti. Ta/ko se tedaj postopa z nami trpini. Delavskih razmer ne morem po¬ hvaliti, ker tukaj nas je večina, ki moramo garati po celih 12 ur na dan, da je’ človek ves izmučen od napornega dela. Veliko je pa tudi brezposelnih, ki ne morejo dobiti nobenega dela. Zatorej ne svetu¬ jem rojakom, da bi hodili semkaj 'dela iskat, kadar se bo pa kaj obr¬ nilo na boljše, bodem že poročal. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke, Tebi N. V. pa želim obilo no- 'vih naročnikov in predplačnikov, da bi postal tem hitreje dnevnik. J. M. Toraj z združenimi močmi, za Slovenski narodni Dom! Na svidenje dne 26. julija! Math Varšek, tajnik. Ely, Minn. Cenjeni urednik N. V.: -—- Pro¬ sim, priobčite ta moj dopis v N. V., ker to je edini list, ki se bori za korist delavca. Moram se pa tudi zagovarjati oziroma odgovo¬ riti na napad, katerega je priob¬ čil prevzvišeni Glasnik od enega članov -S. H. Z. Tako se je namreč oni dopisnik podpisal, ker s pol¬ nim in pravim imenom se ni upal stopiti v javnost. Puhla glava mi očita mojo učenost, ker si ni mogel nič drugega izmisliti. Jaz mu re¬ čem samo toliko, da bi bilo dopis¬ nika dobro poučiti, da bi vsaj znal razločevati med dobrim in slabim. Dopisnik ne ve drugega povedati, kakor to, kar so drugi že pred leti pozabili. Zatorej bi bilo dobro, da bi prišel k aneni, da bi mu vlil v pulilo glavo nekoliko moje učeno¬ sti. Lep pozdrav vsem cenjenim na¬ ročnikom N. V., kateremu želim obilo novih naročnikov — pred¬ plačnikov, da bi postal tem preje dnevnik. Math Zgonc. Rauch, Minn. Cenjeni urednik:— Tukaj vam pošiljam dva dolarja za že itak za¬ padlo naročnino. Oprostite, ker sem toliko časa odlašal, ker se mi je list zelo priljubil, da ne bi bila rada brez njega, a žal, da imamo posebno ženske na farmah malo časa. Sedaj so se vendar > že začele graditi ceste, čujejo se dinamitne razstrelbe, posamezniki so sklenili pogodlbe do 1. decembra. Tukaj je bilo od 18. do 19. junija jako mrzlo, da nam je na poljih precej pozeblo, kakor npr. fižol, kumare, buče, koruza, in nekaterim celo krompir. Tudi detelja ne kaže do¬ bro, ker nismo dobili lansko leto do 26. decembra snega. Vsled pri¬ manjkovanja krme bodemo mora¬ li najbrže v jeseni poprodati več živine. Pred kratkim je bil tukaj trgovec za živino iz Chisholma, ki pa je odgnal samo 8 glav. Prodno končam svoj dopis, po¬ zdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa sloven¬ ske farmerje v tukajšnji okolici. Marija Jakopič. OD PRIPRAVLJALNEGA OD¬ BORA ZA ZDRUŽENJE SLOV. PODP. ORGANIZACIJ. Vsem članom in članicam organi¬ zacij, katere so se izrekle za združenje na znanje. Waukegan, 111 Uredništvo ‘ ‘ Narodni Vestnik. ’ ’ Dne 2. julija t. 1. priredi dr. Slov. Narodni Dom veliko veselico na prostem v korist stavbe društvene¬ ga Doma. Na veselico so vabljena Vsa slovenska društva iz naše na¬ selbine ; ob tej priliki bode izžre¬ bana številka za avtomobil in bi bilo žefleti, da bi imel srečo Slove¬ nec ali Slovenka. Vabijo se tudi Slovenci iz bližnjih slovenskih na¬ selbin, kakor iz Chicago, Joliet, Kenosha in Mihvaukee. Veselica se začne zjutraj ob 8. uri. Kdor ro¬ jakov želi kupiti še tiket, se lahko 'oglasi pismeno ali ustmeno pri dru št venem tajniku. 'Opozarja se ko- hečno vse brate delničarje, da se polnoštevilno udeleže prihodnje re¬ dne seje dr. Slov. Narodni Dom, katera se vrši točno dne 19. julija ob pdldeveti uri dopoldan v M. Slana dvorani. Prosi se vse one, kteri imajo za oddajati tikete, naj jih do dneva seje izreče br. od¬ bornikom na Market Str. Jobu Mač«k, na lOti cisti pa Aiidri Bar¬ tol in M. Kiren. Torej rojaki vpoštevajte to gle de tiketov, da jih razpečate koli¬ kor mogoče in da potem izročite odrezek in ostale tikete nazaj do 24. lnli-ia /Jo o_•.. n 24. julija, da se vsi vknjižijo, da ne bode na dan piknika nobenega zadržka. Veselica se bode vršila na lOti cesti v gozdu na Urancino- vi farmi, kjer ima društvo svoj prostor, kakor: plesišče in drugo. (Nadaljevanje). 14. Za posmrtnino naj se uvede pet razredov in sicer: $150, $300, $600, $1000 in $1500. 15. Za bolniško podporo naj se 'uvede tri razrede in sicer: za en, dva in -tri dolarje dnevne bolniške podpore. 16. Asesmentt za posmrtnino naj 'se plačuje v smislu N. F. C. (Na¬ rodnega bratskega kongressa) le¬ stvice za umrljivost. 17. Mesečni prispevek za bolni¬ ško podporo je 65c za vsak dolar dnevne bolniške zavarovalnine. 18. Člani in članice, ki do sedaj niso bili zavarovani pri Slovenski narodni podporni jednoti, marveč so bili le člani druge jednote ali organizacije, postajeno po združit¬ vi in spojitvi te organizacije s S. N. P. J. takoj enakopravni člani in članicami S. N. P. J. 19. Asesment naj se pobira po starosti, ki so pristopili člani ali članice v jednoto ali zvezo. To to¬ čko je razumeti tako, da se pobira n. pr. asesment za $600 od tiste starosti, v kateri je pristopil k prvi jednoti ali zveze, za z višek posmrt¬ nine pa od starosti po redu, ko je pristopil k drugi ali tretji jednoti ali zvezi in se tako zavaroval za vi¬ šjo posmrtnino pri dveh ali, treh jednotalh ali zvezah. 20. V smislu 3. odstavka te reso¬ lucije imajo le tisti gl. odborniki jednot in zvez sedež in glas na še¬ sti redni konvenciji S. N. P. J., ki so se pravilno in v smislu 2. od¬ stavka in ostalih odstavkov te re¬ solucije združile s Slovensko na¬ rodno podporno jednoto. 21. Plača gl. odbornikom jednot in zvez, ki so se združile s Sloven¬ sko narodno podporno jednoto, te¬ če dotlej, dokler se faktična zdru¬ žitev ni izvršila. Za faktično iz\ r- šeno združitev se smatra cas, ko se je gl. blagajniku S. N. P. J. od¬ dala pravilno in v smislu te resolu¬ cije blagajna jednote ali zveze, ki se j e združila s Slovensko narodno podporno jednoto. 22. Predno se faktična združitev izvrši, naj vsaka jednota ali zve- 'za, ki se hoče družiti s Slovensko narodno podporno jednoto, izpla¬ ča svojim članom 'in članicam vse tirjatve: pogrebščino in posmrtni¬ no za svojimi umrlimi člani in čla¬ nicami, bolniško podporo bolnim članom in Slanicam, ki so jo po nje¬ nih pravilih deležni. 23. Združitev cele jednote ali zveze s Slovensko narodno podpo¬ rno jednoto se naj izvrši tekom e- nega meseca. N. pr. aiko je jednota ali zveza poslovala do meseca ma¬ ja pod svojim imenom in se želi združiti v mesecu juniju s Sloven¬ sko narodno ipodpbrno jednoto, po¬ tem morajo biti zplačane vse tir¬ jatve članov in članic do konca maja in v redu morajo biti za zdru ženje vse tozadevne potrebne li¬ stine. 24. V kraju, v katerem je društ¬ vo S. N. P. J. in društvo druge je¬ dnote ali zveze, ki se združi s Slo¬ vensko narodno podporno jedno¬ to, se združijo člani in članice dru¬ štva te jednote z društvom Sloven¬ ske narodne podporne jednote v eno društvo, ako to društvo ne šte¬ je 25 članov in članic, ki še niso 'člani S. N. P. J. 25. V slučaju, da društvo šteje 25 članov in članic, ki niso člani S. N. P. J., lahko teh 25 članov in članic obdrži svoje društvo, ven¬ dar pa dobi novo številko iz glav¬ nega urada Slovenske narodne podporne jednote. 26. Za točno izvršitev združitve s Slovensko narodno podporno je¬ dnoto, naj se izdajo potrebne ‘listi¬ ne, kakršne smatra za praktične glavni tajnik Slovenske narodne podporne jednote. 27. V slučaju, da nastane vsled združitve več dela v gl. uradu Slo¬ venske narodne podporne jednote, 'tedaj naj se glavni odbor Sloven¬ ske narodne podporne jednote v prvi vrsti pri nameščenju pomož¬ nih sil ozira na brate in sestre, ki so vsled združitve izgubili svoj mandat, ako so zmožni opravljati delo v gl. uradu. V splošnem naj ima vsak član in članica jednote ali zveze, ki se je ždružila s Slo¬ vensko narodno podporno jednoto, kakor tudi člani in članice S. N. P. J., pravico kandidirati za vsako pomožno službo v gl. uradu. 28. Vsaka pomožna služba naj se najmanj štirinajst dni preden se jo odda, razpiše v Glasilu S. N. P. J. V 'razpisu naj se navede, ka¬ kšne zmožnosti 'se zahteva od kan¬ didatov. 29. Pomožne službe za 'gl. urad S. N. P. J. odda glavni odbor S. N. P. J. v sporazumu z glavnim tajnikom S. N. P. J. 30. Do šeste redne konvencije S. 'N. P. J. naj se ne nastavi nobe¬ nega pomožnega uradnika v glav¬ nem uradu S. N. P. J. z več kot $75 plače na mesec. 31. Pripravljalni odbor za zdru¬ žitev, ki je bil na združitveni (kon¬ ferenci v januarju 1. 1914. izvoljen naj izdela pravila za združeno or¬ ganizacijo, oiroma S. N. P. J., ka¬ tero naj predloži šesti konvenciji S. N. P. J. 32. Nova pravila naj vsebujejo Točko, po kateri se S. N. P. J. raz¬ deli v najmanj pet okrajev. Vsak okraj naj ima odbor, sestoječih iz treh članov, ki naj tvori zadnjo in¬ stanco pred gl. odborom. Odbor naj sestoji iz okrajnega predsed¬ nika, okrajnega zapisnikarja in nadzornika v eni osebi in okrajne¬ ga organizatorja. Delo tega odbo¬ ra naj bo natančno zaznamovano v novih pravilih. 33. Pripravljalnemu odboru za združitev jednot in zvez se nada¬ lje nalaga, da naj dobro preštudi¬ ra vprašanje 'Slovenskega zavetiš¬ ča in posebnega penzijskega skla¬ da in naj tozadevni načrt predloži sesti redni konvenciji Slovenske 'podporne jednote. 34. Pripravljalni odbor naj se za to primerno odškodi. • 35. Članom pripravljalnega od¬ bora, ki niso člani katerega glav- 'nih odborov jednot ali zvez, ki so se združile s S. N. P. J., naj se na šesti redni konvenciji S. N. P. J. pri razpravi o pravilih dovoli se¬ dež in glas. 36. Po končani konvenciji naj se dajo pravila članstvu potom splošnega glasovanja v potrdilo in sicer tako, da pride na glaso¬ vanje tudi predlog manjšine, ako je na konvenciji takoj vložila "manjšina svoj priziv. TOLMAČ. Tam,, kjer so črte, pridejo^ ime¬ na jednot in zvez. V prvi točki te resolucije je povedan rok, v kate¬ rimi naj se po odglasevanju o tej resolucij izvrši združitev. Ta toč¬ ka je potrebna, ker potem odpade, da bi se posebej dalo članstvu na glasovanje, ali je za ali proti zdru¬ žitvi. Določen ro.i za. združitev za¬ vlačevala za nedogleden čas, dasi- ravno bi ise članstvo izreklo za združitev. Na podlagi te točke sta gl. odbor S. N. P. J. in organizaci¬ ja, ki se je izrekla za združitev, primorana izvršiti združitev ali spojitev v določenem roku. Druga točka pove, da je skraj- nejši rok za združitev dva meseca pred šesto redno konvencijo S. N. P. J., ki bo obenem tudi združit¬ vena konvencija, na kateri se bo¬ do sprejela nova moderna pravila, ki naj odgovarjajo duhu časa in vsem potrebam velike moderne bratske organizacije. Tretja točka je potrebna, da se odvrne vsak sum, da se hoče na stran potisniti gl. odbore organi¬ zacij, ki so za združitev. Popolno¬ ma v redu je, da se tem gl. odbor¬ nikom da sedež in glas na šesti redni konvenciji S. N. P. J., da imajo priliko kandidirati v gl. od¬ bor zdruižene organizacije, ker so 'vsled združenja izgubili svoj man¬ dat. Samoposebi se pa razume, da mora biti združitev pravilno v smislu te resolucije izvršena da so deležni tega privilegija. (Dalje prihodnjič). COPENHAGj DUHAN ZA NOSLAIj PROŠNJA. Rojaki in rojakinje se prosijo, da po možnosti pomagajo rojaku A. Kodriču v Mihvaukee, Wis., ki se nahaja v največji bedi. Omen¬ jeni je prišel šele pred enim letom v Ameriko, sedaj je pa že šest me¬ secev bolan in za delo nezmožen. Tudi nima denarja, da si nikakor ne more pomagati. Nesreča je tem večja, ker ima v starem kraju že¬ no in 5 otročičev, ki so tudi po¬ trebni podpore. Darovi naj se bla¬ govolijo pošiljati na uredništvo N. V. (6x.) C MI JAMČIMo da je COPENHAGEN St%, bil vedno in je tudi sedaj vej, popolnoma pristen. |V| hočemo prodajati povsod ga vaš trgovec nima, ga Va , mi pošljemo po pošti po n vadni ceni 5 centov za skat dokler ga .ne dobite pri vaše trgovcu. Sprejemamo poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikar je najboljši tobak na svetu; cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New Ij V* ncu 0< „jl J e \m z0 > e °Vi^e ' : <> r0C j e to? pas 0e leD Lrt, « pili P lS l » je ■ s« ni itiog z oči« 1 : . k i raj iJ«*! K •£;*<“* p lp°’ lžll Il lbil ga J « v\ __ glasovi, 1 Ji m ° z f je'Z iebilof®; Nasi P u . pnh te 1 jose J e J a; daleč- L niso nzr tuj udarjanje ves uoaii . ko so dos; SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMEK Mestna hranilnica ijubljansi V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov 1 zervni zaklad hranilnice 1 . 330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. ‘“L zgolj * emna ^ Ji plač divjega ^ ftospora je um kordagajef air brate - cas ; • f r nas čaka čoln 1 ,'jo da imam 0 mrt 3 * je k truplu- [ žalostnemu, strah a mrličevo glavo i ge navzoče do dna Čnjme.Jovo, moj s je trenotek, da izp n. da bi te mogli pc pretjo! Ane: sam 1 e - nobeno oko ni Pl Povest. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oč-ina ljubljanska z vsem svojim F'™®.—, vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna ua ! j7- (jajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Umpi!' le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno sparkaso Denar poš ;stno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. Frank Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. ClairAve * CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino Prodaja parobrodne listke potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro za vse prekmorske izvirnih in ceno. parobrodne družbe p° cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staf0 tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki l “ c » i« Prišla, in pomišljavo z odkritos °K ta j 0 j e g zak ?a storili. 1 2 a !® a gospodi “to ne hiti T Mij. Franca, n ‘potovati. Nag « J- je 0Q a toži J! 36 lme «oval a izpela F ■ \ Polei >o, b p •l°kaje i« ■' «3». J 3 P ri P ■H z > Me tf- L 5 rz nila i k V a ’ k a- ( »s,- e > da l 2 81 ‘On da hl1 ‘oNiat 30 K, 3 ’ ti 25 1 §o S] i is« kAj&s r r > A NARODNI VESTNIK Mo 1 SNup da i vej, G • -M VS0d. ' 9 a vau li P« m Za skati Pfi vaše, a mo tu z a cikati i svetu; NCO. New Yot 2A SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) D e bo!” je izpregovoril poročnik po brezuspešnem is- . Nio esa ^ am ; ," Go in ge moremo obračunati z razbojniki v albanskih gorah, . in vendar sem vesel! Zdaj vemo vsaj, kod naim feUati v uva življenja lupežev — tem boljše za nas! vzkliknil Ivan zdajci in se sklonil k tlom. “Tukaj ali vidite sled? Poznajo se stopinje . . . ah' tudi ! . . ; 0 m e Jstojte!” je f Z med njimi! ■' -i Ip dlan na oidtisek drobne nožiče, kakor da hoče vsesati 1 ' {” se je oglasin Dušan in pobral nekaj drobnega, belega, gospod poročnik! . . . vzkliknil Wheele'r -presenečen. “Moje da je? . . . •Aha! ;» va F “ Pism0 to?” Helena nas je opozorila, da sta pripravili z mojo sestro ‘"t- jcšnih pisem, s katerimi bosta izkušali zaznamovati svojo •° važnih krajih,” je odgovoril Ivan namesto prijatelja. Poročil* se m i mogel premagati; prižgal je užigalico in preletel i nisma z očmi. 1,1 - ■ razbojnik!” je zamrmral m spravil pisanje, ki mu je počeli zaklad kljub Helenini zablodi. “Ako je božja volja, ne L idoli Albanije ne ti, ne Helena, ne sirota, ki si jo uplenil nocoj” “ T1 S0 se * vrnili k čolnu, so našli vse gotovo; le Marko je stal še na pravkar prinesenim velikim kamnom v naročju. Stopil je v T’ položil kamen na prsi mrtvega tovariša, ki je ležal na razgrnje- ° lašču. poljubil ga je na hladno, krvavo čelo, zgrnil plašč nad -hi ga poveza! z vrvjo. Oudni, grgrajoči glasovi so prihajali iz ^ ^ rsl __ glasovi, ki jih je bil pač kaj malo vajen; vse navzoče t -alo do mozga, ko so poslušali to ihtenje starega bojevnika. Toda mudilo se je. Z vsemi silami so se uprli v vesla, da morebiti ,,iteArnavte ali pa vsaj doženejo, kje so pristali. Veho se je bilo stemnilo; dež se je obetal >za jutrajšnji dan, ki ni j biti daleč. Naši prijatelji so napenjali oči kakor sokoli, ali bar- tlija Kemala niso uzrli. Enkrat se jim je zazdelo, da slišijo daleč Id seboj udarjanje vesel in divji moški smeh; pritisnili so na vse a a zaman: ko so dospeli na kraj, od koder so bili slišali glas, jih (obdajala zgolj temna 'gladina in molčanje, ki ga je motil edini hri- d volčji plač divjega Marka, sredi Bospora je umolknil stati četnik; obrisal si je lice z roka- j, kakor da ga je sram mehkobe, in se obrnil k Dušanu: "Cuj, brate — čas je, da pokopljemo Jova! Zdaj bomo kmalu » kjer nas čaka čoln teh gospodov ... in boljše je, ako mornarji pazijo, da imamo mrtveca s seboj” . . . Obrnil se je k truplu, ki je ležalo sredi čolna povezano in priprav¬ il k žalostnemu, strahotnemu pogrebu v morski globini; položil je i na mrličevo glavo in izpregovoril s svečanim glasom, ki je pre- ] vse navzoče do dna srca : “Cilj me, Jovo, moj stari — čuj me izpred sodnjega stola božjega! tl je trenotek, da izpolnimo tvojo voljo in te pogreznemo k počit- k;ah, da bi te mogli pokopati v srbski zemlji, zasuti te z blagoslov¬ ilo prstjo! A ne: sam vidiš, da ni mogoče. Noben pop ti ne bo kadil — nobeno oko ne bo plakalo za teboj — razen naših či, moj Jovo, pobratim hrabri . . . razen očesa mojega, ki sem se tolikokrat boril ob tvoji rami za krst častni in svobodo zlato. Jovo — prišla bo pomlad, ozelenela bo gora, četniki se dvignejo zopet na boj; puške bodo pokale med skalami in bregovi tako bistro in veselo, ti pa boš spaval, junače, v morski globočini. Ali naj se ta ne megli čelo v nebe¬ ških višavah; zakaj kolnemo se ti vsi pri Bogu in Bogorodci, pri svoji junaški časti in majki, srbski zemlji, da te osvetimo zvesto in strašno, tako, da bi bilo bolje tvojim morilcem, ako bi jih mati ne bila rodila. Ti pa, Jovo, prosi za nas Boga, da nam dodeli kmalu, 'za kar sva se bila bok ob boku in za kar se še hočemo 'bojevati do zadnje kaplje kr¬ vi: da napoči dan, ko 'bo Kosovo maščevano ter osvobojen in zedinjen ves srbski narod ... In kadar bo grmel poslednji, najhujši boj, ta¬ krat vstani, stari Jovo, in vrni se ob mojo stran, da vidiš 'kraljeviča Marka s silnim buzdovanom, kako bo jahal pred nami na šarem belcu — da vidiš mene in nas vse, kako prelijemo kri 'za srbsko svobodo !”.. Silno genotje mu je zadušilo besede. Dušan, Jankovič in Miloš, ki ga je bil osvežil hladni morski zrak, so bili položili desnice na njegovo, počivajočo na mrtvečevem čelu ... In zdajci je iztegnil tudi Ivan svojo roko . . . Ali ni bil dolžan, poplačati tovarišem zvestobo 1 Kako jim ne bi daroval svojega živ¬ ljenja — njim, ki so zrli zanj in za njegovo sestro pravkar smrti v obraz? Radost in svetlo upanje sta —ga prešinila; položil je roko v znak zaobljube in dejal s trdnim glasom: “Z vami bratje — danes in vekomaj!” . . . Nato sta dvignila Dušan in Marko četnikovo truplo . . . Rahlo, skrivnostno je zašumela voda in se zgrnila nad njim, kakor perot mo¬ gočnega, žalostnega angela. XVII. V deželo krvi in boja! Sklepanje lady Helene se je bilo uresničilo — strašneje in burne- je, nego je mogla slutiti, ko je prigovarjala Jerici, da naj se zaupa Aliju Kemalu. “Moj Bog!” je šepnila obupno, ko so jo posadili v barko k nesre¬ čni tovarišici in ko je bila razložila Jerici v njeno nepopisno strmenje, da je videla brata in njegove prijatelje, ki so vdrli v Halilovo hišo, hoteči jo oteti. “Kje bi si bila mislila, da so rešitelji tako 'blizu! . . . Ne bila bi vas smela pustiti stran; uprli bi se bili — vzdržali skupno tistih par minut — in zdaj bi bili morda, obedve rešeni in varni!” Bridko je zaihtela ob misli, kako je v svoj prenagljenosti sama podaljšala Jeričino in lastno nesrečo. Toda Jerica ji je položila roke okrog vratu, tolažeč jo nežno in sočutno: “Ne plakajte, lady; previdnost božja je hotela tako . . . Mari ste vedeli, da je moj ubogi brat tako blizu? In kdo ve, ali naju obeh sku¬ paj ne bi bila doletela enaka usoda, kakor je zadela vas? . . . Narobe, dobrotnica moja; hvaležna vam bom do smrti, in to jetništvo, ki morda ne bo več dolgo trajalo, mi bo le prilika, vračati vam z ljubez¬ nijo in vdanostjo, kar ste mi storili, ko ste se nastavili zaradi mene tako strašni nevarnosti . . . Moj brat in njegovi drugovi, ki ste jih opozorili, nama bodo sledili, in gotovo je, da se jim enkrat posreči najina rešitev. 'Skrbeti morava le, da zaznamujeva svojo sled; vidite, kako pametno je bilo, da sem,se odločila takrat v Zemunu za isti po¬ izkus, čeprav se mi je zdel sami tako brezmiseln in brezuspešen!” Ali Kerna! je slonel med tem njima nasproti in ni genil prekriža¬ nih rok; opajal se je 'z mehkim zvokom Jerieine .govorice in iskal v te¬ mi obrisov njene ljubke postave. Ves čas je čutila deklica nekaj tež¬ kega in strašnega; in dasi je komaj razločila njegovo divjo senco, se ji je vendar dozdevalo, da vidi pred seboj žarenje dveh risjili oči. Zdajci pa se je zdrznil kakor od nenadne misli; zamrmral je ne¬ kaj v svojem jeziku, zapalil cigareto in izpregovoril s hripavim gla¬ som, v katerem je še odmevala vihra prejšnjih ljubavnih sanjarij: “Lady Helena! . . .” (Dalje prihodnjič.) FIRST NATIONAL BANK ELY, MINN. Vloge 3. junija 1914 - $420,952.22 Glavnica in preostanek - $62,500.00 Naša banka Vam je na razpo¬ lago. Pri pošiljanju denarja v stari kraj se obrnite na nas in zvede' li boste naše nizke cene. Prodajamo parobrodne liste za vse (trte, Ta banka je določena za na¬ laganje denarja iz poštne hra¬ nilnice in je elan novega fede" racij skega reservnega sistema. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NICA S0JAT & JURK0VICH DULUTH, MINN. Prihajac. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. , Vk® F 0 ' (Dalje.) franea je prišla, in užalilo jo je nekoliko, da se vedejo proti njej j Mkaža pomišljavo in oprezno. A tudi tu si je pridobila kmalu do- «družino z odkritosrčnostjo in dobro voljnost j o. Le Urše si ni mo- ■ pridobiti, ta jo je črtila; zakaj ljudje nimajo radi onega, komur ’* a i za lega storili. Vendar se je od konca zatajevala Urša, ko je ' a - ta ima gospodinja Franco rada: imela je posebne razloge. Tf nikar ne hiti preveč, da si ne izpridiva službe!” ji je šepeta- ^ a jpazdaj. Franca pa se je smejala; a ne dolgo! Začela ji je Urša •° nasprotovati. Nagajala ji je in zabavljala in omenila tudi zlo- je ona tožila Mejački. Tudi za to se ni zmenila Franca, je imenovala tatinsko zalego in ji oponesla, da je bil njej je vzkipela Franci jeza. “'Oj, ti ležnjivka grda!” je zavpila ? da Poleno, in Urša je bežala. Obe ste se prišli pritožit gospo- je pripovedovala Franea, kaj se je zgodilo. Botra jo ^ a , naj se ne 'briga za take govorice in oštela Uršo in ji zapre- , J® zapodi, če bode še nadlegovala Franco. . Vkabšni stariši, taki otroci,” je dejala Urša. “V nedeljo Lojze France, in stala sta za listnjakom precej časa L e r Sl segala. Menite li, da hodi hčer gledat! Kadar še pride, po- »u as ’ m i ne verjamete, ki sem poštenih staršev.” Franco pa je neizrečeno bolelo, in ni ga mogla pozabiti. Nemirna je ^ Vjf , e ' a a ‘one grde besede in se bala, da jo bo Urša zopet napadla. 1 loiJT nila > kadar jo je pogledala s svojimi hudobnimi očmi. J e čakala ~ -- - • ' " ■ — - ti ' _ r »se si M ^ - nedelje, da bi potožila očetu svoje bridkosti. Stala aa s Podinjem koncu hiše, in pravila je deklica očetu, kaj . 0nl <> 0 njeim. Zvesto je uprla vanj oči, kakor bi ga prosila, . ® a dez iz svojega imena. Lojze pa ni pomišljal dolgo. iz svojega imena. Liojze pa m puuuogai ^ 5 Ja boš vedela: res sem bil zaprt, res; a po nedolžnem . veueia: res sem un /.op - sii ' 3e vzd >hnila deklica, a očetu se ni upala reči nič žalega; tat J e ’ kal£0 hudobna je Urša, ki jo je bila tudi zatožila Meja- •»tion’ m . da 5° črti posebno radi tega, ker se noče lenobiti kakor ar Ji gospodinji. v . V k i teast - kako se laže!” je zakričala v tem hipu Urša m T frfcai, ;i ’ aka 2 gospodinjo, ki jo je 'bila nalašč poklicala po- sa ttn e Lojze s Franco. Kako bi ne bila huda Urša, ko je ^ja, k a .° Se ki poslušali take sitne resnice, in ko jo je prijela go- Jio to ^ a . a h Mejačevim! . T t - -sil jN nien * branil hoditi, kamor hočem”! se je ponesla, Urša. Ja &,!+• 6 ^ Prepirate z ljudmi, ali se moram jaz tudi? Meni so " tx Ve 5 dobrega storili ko Vi. Doli sem že dobila kave, pri ' K ooec besedovanja je bil, da je Urša odpovedala služ- o.ie roži Vi pr so to radi sprejeli, reči Tn Ta' k' Me^ ače vim, kjer so jo radi sprejeli, a 50 jo 1.*__ • An ivvnnrpA innli Rozi in se norčeval ž njo in ji kazal, da mu kar nič ni do nje. In ko je prišel v sobo popoludne s polja, je potisnil klobuk po strani in se obrnil .po vasi. Takoj ga je prestregel Stržen in vlekel s seboj; Tine se je 'branil na videz. S kolikim veseljem ga je sprejela Roza! Šopke je vila za prihodnji dan in takoj mu je pomolila enega. “Ne smem kazati, da sem jezen”, si je mislil Tine in segel ponj, a ona je umekni- la roko in vteknila ga za nedrje. Ni se več zmenil zanj Tine. Sedaj pa je začela pripovedovati, kako se je zabavala z gospodi, kako si norce delala iz njih, ko že nobeden ni vedel, kako'mu je ime. “Oh, zakaj ni 'bilo Vas zraven!” je sklenila Roza. “Kako bi se bili smejali!” “Tristo medvedov, Tine,” je povzel Stržen, “kaj počneš, da te ni nič k nam. “Tine se je izgovarjal, da je bilo mnogo opravka. “Zakaj imate pa hlapce!” je odvrnil oni. “Gospodar ni, da bi delal kakor posel. On naj ukazuje; tu kaj pokaže, tam malo pomaga; ne pa. da bi se mu rogali hlapci, češ, trpi kakor živina, ko mu ni tre¬ ba. Ali je delo 'zaraditega kaj hitreje storjeno ? Kar ti več zaslužiš, pa posli'počivajo. Ali si se zato kaj učil, da boš zdaj mlatil! — Ampak, Tine, jaz ti imam nekaj povedati. — Roza, nikar tako ne poslušaj; to ni za ženske.” “Rajši ti ne govori,” je dejala sestra. “Oh, Tine, ne poslušajte ga; vse Vas bo pOhujšal!” in odšla je sramežljivo za vrata poslušat, kaj bode brat povedal. In ta je pravil, kako je dobil Franco na sa¬ mem, in kako sta se dobro imela. Tine pa se ni smejal sleparju, ker se mu je studilo, ko je videl, kako se izpodkopuje dobro ime poštene¬ mu dekletu. “Če te človek pogleda,” je dejal pikro, “ne bi mislil, da imaš toliko sreče pri dekletih.” “Kaj jaz!” je porasel oni. “Ti me še ne poznaš. Civilen človek ulovi na kmetih deklet, kolikor hoče. ’ ’ “Veš kaj, Stržen,” je dejal Tine. “Tebe je sama sleparija. Meni pripoveduj kar hočeš, ker ti nič ne verjamem; če boš pa okrog trosil take laži, boš izkupil enkrat.” Začuden je gledal Stržen Tineta, in go¬ vorjenje se mu je zdelo pusto: da 'bi ga tak dečak zavračal, njega, Stržena, civilnega človeka! Zakaj da se poteguje prijatelj za Franco, o tem mu se še sanjalo ni. Zabava je zastajala, naj se je tudi trudila Roza spraviti jo v tek. Kako se je Tine izpremenil, je čutila ona naj¬ bolje, in ne mlačnost, neka čudna sovražnost proti njemu se ji je ogla¬ šala v srcu. VII. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALOON na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^ ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. je, zakaj sedimo tu pokojno! Pred nami laž šopiri se, krivica, Nesramnost ne zagrinja dnevi lisa, Grdob krdelo širi se nebrojno! J. Stritar. l a „ “ ju sia 'K. mejaceviiu, — j — — - - - - tih lizati ' ^anca je imela mir, a postala je mnogo bolj a m ogibala se je Tineta, kolikor je mogla. c Se je neznano tožilo po njej. Črhnil m sicer besedice > a čmoT.oT, o.;-? :_rinWas mu ie bilo posebno, Vu’ a 5mer en je 'bil in pust. Dolgčas mu je bilo posebno, i. Praveo-n ; m .n ie prišel zopet Stržen. . . ' e ga tovariša, in na misel mu je prišel zopet Stržen. 2 am el količkaj rad, a vendar je bila druščina. Dobro se ei0 - “L tako hodita Stržen in Roza za njim, in premislje- — uouica OUZtJil JJJ -"-' * ■ . Q °. kako hode zopet šel dol, kako moško se vedel proti 'Minevala je jesen in bližala se zima; prepir je še vednb razdeval vso vas. Vpliv Strženove krčme se je jel kazati na mladini. Dekleta so se lišpala in-mislila le na nedeljski ples. Sramežljivost je ginila iz predrznih oči, in kar streslo je človeka, ko je čul nespodobno govor¬ jenje in nesramno petje iz dekliških ust. Vse niso bile take; zakaj ni smela vsaka v Strženovo krčmo: te so dobile pridevek hinavke in ter¬ ci jalke. Mladeniči so se navadili potepanja, zapravljivosti in ošabne¬ ga, odurnega vedenja. Ta žalostna izprememba ni ostala skrita župni¬ ku, ki je hotel postaviti jez pogubnemu delovanju Strženove krčme. Spraviti je bilo treba sovražna soseda in obuditi staro prijateljstvo med vaščani. Napotil se je župnik k Čedinu in mu prigovarjal, naj se pomiri z županom, kar bode obema koristno in njemu v čast. Našel je trmasta ušesa. Cedin se je izgovarjal, koliko da je že poskusil, da bi bilo prepira konec, in kako se pravzaprav spodobi, da poda prvi ro¬ ko oni, ki je storil krivico. Od Čedina gre župnik k županu. (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhmg Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke In fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. FIRST NATI0NA1 BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V lo banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujefo od dneva vloge. Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, Colllnwood Sta. CLEVELAND, OHIO. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme In neobdelano zemljišče v Taylor County Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”, NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Kak« je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga: Življenje na avstrijskem dvoru. GroUca LariBh, sorodnica zamrle avstrijske cesarice Elizabete, je pred nedavnim časom objavila svoje spomine iz življenja. - Vspričo tragične usode te mučenice na prestolu in ( sm?,tl "j e P ega , 6 !. n ?’ cesarjeviča Rudolfa, je vzbudila ta knjiga povsod veli- v Avstr,j, je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v njej vse intimnosti, k’ se dogajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piše o Smrti Rudolfa torei o predmetu, o katerem se je napisale že cele kupe knjig. Da je njeno pisanje verodostojno, o tem svedoči nj‘eno ime. Knji*, je tukana na najfinejšem papirju ter najlepia, kar jih je kedaj izišla v Ameriki v sloremkem jezikn. pitju, cezarice ELIZABETE, cesarjeviča RUDOLFA in AL 1J J unjoucj^m jrajjuju IC 1 Udjiepsa, K Ubsega 144 strani ter tri slike na posebnem papiiju, w , IlfcW ^„ nuLlti nesrečne baronice VETSERE, ljubimke slednjega. Cena knjigi s poštnino vred 1,— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA: ©; Jolin Putrich, 520 E. 77 St. Box 20,; New York Cily. 3E3EE E1BE fP DE DbG DE D[ 5 pristnih Kran j s Li Brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go¬ stilničar, kateri hoče napredovati, mora po' skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamore kupiti le pri A. IIorwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pi;avo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodaj’am samo na debelo. Pišite po cenik. , A HI jti A. HORvvAT, 600 N. CHICAGO ST., J0LIET, III. * fal ■:= i F=^l S f==1 l- —— U SI SLOVENSKA GOSTILNA PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI i r===i r=~— First National Bank, 1 EVELETH, MINN. Naistarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK S122.000.00 Pošlllamo denar v Avstrijo po na|niž|th cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. 3E L DE Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) j-ga hočem ohraniti v hvaležnem spominu. Vazili smo se ' štiri dni in ravno 'toliko noči, preden smo prišli v jBufalo. Čas mi je zelo hitro minil, ker so me mornarji ljubili; dobro Ida še ničesar niso vedeli o mojih Vazličnih nezgodah. Pripovedoval sem jim o svojih sestrah, o brzo- Najprej sem si hotel postaviti javnem uradniku, o stricu Sam¬ sonu in drugih stvareh, ki so jih zanimale, oni so mi pa v zameno 1 OCAiij -*■ , x . . ; nisem imel namreč [pravili pravljice o vodnih vilah m 'morsko kači. Trudil sem se, da bi kočico, toda ko sem mislil iti na delo, izpoznal sem, da iz te moke ne bo kruha; niti potrebne priprave, niti potre¬ bnega lesa in zato sem se moral zadovoljiti s svojim dosedanjim ležiščem v zrakoplovnem čolni¬ čku. Ker torej s kočo ni bilo nie, sem se odločil, da pogledam svo¬ jo novo posest in se prepričam, če ne bivajo na otoku ljudožrci, ali druge divje zveri. Ves uspeh mo¬ jega raziskovanja je bil star, po¬ črnjen vrč, katerega sem našel na obrežju. Vzel sem ga s seboj, ker pravijo, da črez sedem let vse prav pride. Čez nekaj časa sem se vprašal: “Kaj bi pač napravil Robinzon, če bi bil on tukaj ?” Par minut sem premišljeval, na to si pa odgovoril: “Poiskal bi si palico in napravil nanjo prvo za¬ rezo, da bi pozneje lahko preraču¬ nih koliko dni je prebil na otoku.’ Urezal sem si torej palico, jo za sadil v tla in s svojim nožičem na pravil prvo zarezo. Ostalo popol¬ dne sem pazil, če se ne prikaže morda daleč na obzorju kaka la¬ dja. Nič ni bilo. Na obrežju sem našel nekaj školjk, toda bile so neužitne. La¬ kota me je gradila, da je bilo strah in groza. Pojedel sem sicer zadnji kosec kruha, ki se je pa v želodcu poznal komaj toliko, ka¬ kor če bi kanila kapljica v širno jezero, ki me je obdajalo; le še bolj sem bil lačen. Počasi se je mračilo in zlezel sem v svoj br¬ log ter celo noč sladko spal. Poza¬ bil sem na vse skrbi in težave. Drugo jutro sem moral zajtr¬ kovati samo vodo. V palico sem ' zarezal še drugo znamenje. V že¬ lodcu mi je krulilo, da sem se spomnil na indijansko navado, s katero se ustavljajo lakoti. Indi- se prav lepo obnašal, toda kljub temu sem padel dvakrat v vodo in izgubil Benovo srebrno uro, ka¬ tero mu je podarila njegova ma¬ ti za spomin. Obljubil sem mu, da mu vrnem še lepšo, ako srečno |)ridein domov. Jokal sem, ko smo se., v Bufalu s temi dobrimi ljud¬ mi poslovili. Objel in poljubil sem vsakega posebej in vsak mi je 'moral' dati svoj naslov. Kapitan me je peljal na vlak in naročil iz- j prevodniku, da bo doma dobil vo znino. Poslal me je kar po povze¬ tju. Gel dan sem se vozil in že se je nočilo ko sem izstopil na doma¬ čem kolodvoru. Kapitan mi je mo ral obljubiti, da ne bo brzojavil domov, ker sem jih hotel presene¬ titi. Kako mi je tolklo srce, jo sem se bližal domači hiši! Zdelo se mi je, Ida sem bil sto let izven doma! Šel sem na dvorišče in skozi okno 'pogledal v obednico. Joj! Koli¬ ko dobrih stvari je bilo na mizi, pa nihče se ni dotaknil jedi. Ma¬ ma si je z robcem brisala oči. Elza je molčala in Beti je jokala na glas, ko je prinesla Lili in Monta- gu večerjo. Nisem se mogel več premagovati, temveč skočil na¬ ravnost skozi okno ter rekel: “Boljše bi vam dišale jedi, če bi morali par dni životariti na zapu¬ ščenem otoku. Dajte mi kaj v usta ker drugače umr jem!” Veliki Bog! — Pa preidimo raj¬ ši molče prizor, ki je sledil tem mojim besedam, le toliko naj 'o- 'cem, da imajo poredne dečke do¬ ma ravno tako radi kod pridne. 'Celo smešni rdečekožni otročiček 'se je smejal, ko je videl svojega 'strica Jurčka. Odslej se pa hočem res potruditi, da zaslužim ljube- POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. (Nadaljevanje druge strani.) Za krč v želodcu rabite znano in- za- (nesljivo domače sredstvo janci si namreč pritegnejo pas in j zen, ki mi jo izkazujejo doma. želodec se umiri. Škoda, da ni- Opomba. Kako prav je, da sem kot tak prišel v Vera Cruz. Kljub vsem 'zmožnostim pa najbrže radi svoje preteklosti ni mogel postati častnik; to ga je jezilo in v jezi je začel še bolj piti. Dne 23. aprila 1867 je bil arze¬ nal v Vera Cruz v veliki nevarno¬ sti. Sovražnik se je spravil na to poslopje in pošiljal krogle vedno le tja. Dve krogli sta že odbili pre¬ cejšen kos strehe, krogle so udar¬ jale vedno bolj sigurno. Stranska torta Santiago in Coneepeiou ni¬ sta mogla s svojimi topovi priti na pomoč, le San Juan in San Mateo bi mogla iapremeniti nevarni po¬ ložaj, toda K. se ni ganil. Zapove¬ dal sem mu naj takoj stopi v ak¬ cijo, adjutant generala Cuera mu je prinesel isto povelje. K. je po svojih ljudeh oddal par strelov, ne da bi imeli kaj uspeha. Naen¬ krat pride general Cueva na tort San Juan im najde tam K-a le¬ žati na klopi, poleg sebe pa je imel steklenico konjaka. “Sargento, na svoje mesto!” je zakričal general nad njim in ga 'prav grdo oštel, česar- pa špamšči- 'ne nevešči K. ni razumel, lahko si pa mislil, kaj pomenja generalovo rentačenje. Toda trdno na noge Se pa le ni mogel postaviti, .n ge¬ neral je ukazal ves razjarjen, naj ga zaprejo, da se strezni. K. se je postavil v vsej svoji dolgosti; iz njegovih oči je sijal ogenj, obraz mu je žarel. Po avst¬ rijskem načinu je udaril s petami ! skupaj, salutiral, in iz njegovih 'ust so privrele globoke besede ka¬ kor iz soda: “Gospod general, -predno grem V ječo, bi rad zamašil činakom Usta. ’ ’ Nek avstrijski podčastnik je prestavil te besede vsaj približno pravilno v španščini. K. je stal kakor zid. “He, earrajo! el emborrachado 'Lara nada por demasia de cog- nac.” (Preveč se je napil konjaka, 'da bi kaj opravil.) K. je razumel samo besede “ko¬ njak” ter je vzkliknil v onem 'trenutku v svoji najboljši španšči- sern imel pasu. Na otoku ni bilo dragega kot nekaj dreves in na kupe peska. Žalostna za cvileči in prazni želodec. Želel sem si da bi imel vsaj toliko postrežbe, koli¬ kor naš hektor doma. Trdovratno sem premišljeval, kaj je pač doma Beti postavila na mizo in če jim je kaj dolgčas po malem Jurčku. Morda so še ve¬ seli, da so se tako poceni iznebili tega malega malopridneža. Noben deček naj nikdar ne uide iz pri¬ jazne domače hiše. Vedno bolj sem bil lačen. Soln- ce je že dokončalo svojo dnevno pot in zatonilo v mehkih valovih daleč, daleč tarna na obzorju. Mra¬ čilo. se je že, ko sem zagledal la¬ djo, ki je plula proti otoku. Hitri) sem navezal na palico svoj žepni robec in mahal z njim na vso moč, toda ni se mi bilo treba posebno truditi, ker so mornarji ravno za¬ to pluli k-otoku, ker so videli ne¬ ko čudno stvar privezano na dre¬ vo, bil je moj zrakoplov. “Hej!’ so zavpili, ko so me za¬ gledali. “Oboj!” sem odgovoril, stra¬ šno vesel, da so prišli. “Kaj takega pa še nisem doži¬ vel”, je rekel zopet eden. “Jaz tudi šele prvič”, sem se oglasil. "Ali imate' kaj jedil na oaši ladji? Moj zrakoplov me je zanesel semkaj in le malo je majn kalo, da nisem že lakote umrl.” .brlze so mi sui i- v oči, pa pre¬ magal sem jih, če tudi z največjo težavo ter jih vprašal: “Ali ste Angleži ? ’ ’ Povedali so mi, da so Angleži, da plovejo v Butalo in me vpra¬ šali, če hočem iti z njimi. Vzeli so me s seboj na ladjo. Gospod kapi¬ tan je sedel ravno pri večerji n me je pozval, da naj prisedem kar si nisem pustil dvakrat reči Na mizi so bile ocvrte ribe, meso, pražen krompir s surovim maslom in kava. Nekdaj sem bral, da pre¬ več izstradan človek ne sme v za- ; četku veliko jesti in zato sem po jedel samo štiri ribe z jajci in krompirjem ter pet kosov mesa s hrenom. Ko sem mu povedal, čigav je zrakoplov in da stane nekaj tiso¬ čakov, poslal je ponj in naložili smo ga na ladjo. Bil je sploh zelo prijazen ž menoj in svoj živ dan 'pripeljal tudi zrakoplov s seboj; profesor toži namreč papa za od¬ škodnino v znesku $15.000 Sedaj bo pa vse dobro. Sestre so sklenile, - da pošljejo kapitanu za spomin svileno zasta¬ vo in vsakemu mornarju lepo sre¬ brno uro. Niso napačne moje se¬ strice. 26. Na lokomotivi. Stric Samson je nenadoma od¬ šel. Odpeljal se je brez slovesa in niti konjička mi ni kupil za spo¬ min. Nameraval je sicer ostati pri nas do jeseni, a nepričakovani do¬ godki so pospešili njegov odhod. Stric naj bo že kjer hoče; če bi 'bil le poprej meni kupil konjička, bi ga prav nič ne pogrešal. Sedaj so počitnice in raditega imamo de čki dovolj časa za različne igre. V hlevu pri Karičkovih smo pri redili veliko predstavo, ki je tra¬ jala dva popoldneva po vrsti. V stopniina za dečke in deklice je znašala tri krajcarje, za odrašče- ne ljudi pa polovico. Karlček je bil opica, Henrik medved,' a jaz sem predstvaljal čudno predpoto¬ pno žival; kazali smo tudi še dru ge raznovrstne živali. Šel sem k brivcu in ta-mi je obril celo gla¬ vo, potem me je pa Kalček pobar val s temnorjavo barvo. Ker ni¬ smo imeli druga barve na razpo¬ lago, poslužili smo se kar one, s katero je poslikan plot okrog Karlčkove hiše. Zelo čudno sem iz gledal, toda sedaj je joj, ker bar¬ va celo poletje ne bo izginila iz obraza. V cerkev ne bom mogel 'hoditi. Če se pogledam, je ogleda¬ lo, samega sebe ne morem spozna¬ ti. Elza pravi, da ne bom smel kot zamorec pri skupni mizi jesti, temveč da naj jem pri Beti; ta se pa. zopet hrani in pravi, da ne ho obedovala skupno s predpotopno živaljo. (Dalje prihodnjič.) Richter-jev ANCHOR PAIN- EXPELLER. Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c In 50 c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washingfton Street RAZPRODAJA KNJIG. NEW VOKE, N. v. šnji dan si pridobljenih zaslug ar- tiljerijskim poročnikom v Vera Cruz. K—a so odslej naprej imeno¬ vali splošno “teniente Šrrrum”, in se je zopet nekoliko sprijaznil s svojo usodo. Sicer je od tega ča¬ sa konjak mogoče še bolj ljubil, a ne očito in pijanega ga ni bilo več videti. (Dalje prihodnjič.) Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev, ....— -60° Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5' Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev . — $2.50 Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.3o„ Poduk n o v o p r i s e 1 j e n c cm z ze¬ mljevidom Združ. držav ... 35„ Zemljevid Združenih držav in Kanade . ^0„ Erazem Predjamski.25,, Ženinom in nevestam škof Ant.. Bon. Jeglič,.25,, Nihilist . 25,, Slov. nemški in nemško slov. slovar. 35,, Roman Johan a.20,, Slov. angl. slovnica.1. — Mali oglasnik. GOSTILNO ZOPET NA DELU. • Belfast, Irska, 3. julija. — Po- žigalni oddelek sufraget je danes zapalil poletno palačo “Ballyme- noch”. Mnogo starin je postalo žrtev plamena. TAJINSTVEN UMOR. Freeport, N. V, 1- julija. — So¬ progo tovarnarja Bailey iz Broo- klvnn je nekdo ustrelil, ko je se¬ dela v čakalnici zdravnika dr. Čarmana. Strel je bil oddan skozi Slov. angl. rečnik. Pravila dostojnosti. Voščilna pisma. Pripovedke za mladino ... Postojnska jama. Marjetica. Tisoč in ena noč, 7 snopičev Solnce in dež. . 1 . — —. 25c -• 25„ —• 25„ -• 25„ —.25,, -r-. 75,, 25,, Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato sp cene tako nizke. Poštnina je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. “Simplieissimus’ je priobčil po¬ dobo, predstavljajočo bavarskega kralja, ko sprejme deputacijo u- čit.eljev, ki se pritožuje, da se uči¬ teljem slabo godi. .. Očetovsko Peče kralj deputaci- ji: Če se vam res tako slabo godi, zakaj pa ne greste beračit. Saj prečastiti gospodje kapucinarji tu di beračijo. “Si, mi general, por uh (la) bo- tella (de) cognac toda (la) bate- Ha-” pravega izraza ni na¬ šel, zato je napravil znamenje ‘rokami, kakor bi hotel kaj raztr¬ gati, ter vkliknil: “šrrrum!” General se je moral nehote za- rnejati ter je rekel nekoliko poto¬ lažen : ‘Bueno, Laga usted — šrrrum pero pronto.” (Dobro, napravi¬ te — šrrrum.— ampak hitro.) K. je pustil generala, odhitel na sosednjo utrdbo 'San Mateo, na¬ basal oba topova z granatami, ju sam nameril in dal povelje, da naj ju izprožijo na njegovo znamenje iz San Juan. Nato je tekel na San Juan nazaj, nabasal tri velike to¬ pove z granatami, nameril vse tri am, se potem postavil na genera¬ lovo stran in dal znamenje v San Mateo. Granata je udarila v pr- šobran sovražne baterije, se razle¬ tela in napravila mnogo dima. Še predno se je razkadilo, je že ustre¬ lil K. iz San Juan; tudi ta je sto¬ rila svojo dolžnost. Baterija je bi¬ la močno poškodovana, dve strelni luknji sta izginili ter se pokazali zadaj postirani topovi. K je zo/pet nameril svoje topove ter dal zopet znamenje v San Mateo. Tam pade drugi strel, ki zopet udari. Takoj nato je ustrelil tudi K. Nekaj se¬ kund čakanja, nato pa bravo — klici — baterija, najnevarnejša vseh, je bila uničena. K. ni hotel slišati teh priznaval- nih klicev; izstrelil je tretji top, 'in v naslednjem trenutku je raz¬ padel del nasipa, ki je ostal do se- 'daj še nepoškodvan. Kakor se ne bi-nič zgodilo, je stopil K. pred ge¬ nerala, salutiral in naznanil: “Gospod general, vsa baterija je šrrum.” General Cueva, ki med vsem tam časom ni izpregovoril nobene be¬ sede, je stopil h K.—u, mu podal roko in rekel: “ Gracias, seno-r subteniente. To- meselo y mandese una gorra de oficial.” (Hvala gospod poročnik. Vzemite to in 'kupite si oficirsko čepico.) — Po teh besedah je dal 'začudeno, pred-ise vročemu K. španski zlatnik ter takoj odšel iz bastije. Zjutraj dne 24. aprila 1867 so prinesli adjutanti generalovo poro čilo, da je imenovan K. vsled prej- Angleški finančni minister Ll- f yii George, jo v svoji domovini precej nepriljub' ion, vendar pa se z-la rad šali iz re nepriljubljeno¬ sti, za katero ni posebnih povodov. Tako je nekoč vdružbi pripovedo¬ val sledečo anekdoto: “Mož ki je rešil iz vode nekga človeka, je do¬ bil kolajno. Skromno je zavrnil to odlikovanje: “Napravil sem ven¬ dar le svoje dolžnost. Videl sem moža v vodi, slišal ga, kako je kli¬ cal na pome. In 'ker ni bilo niko¬ gar blizu, sČm skočil v vodo ter ga prijel za ovratnik. Dal se je mir¬ no vleči. In ko sem se prepričal, da ta mož ni Lloyd George, sem ga potegnil na breg.” NAŠI ZASTOPNIKI. ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za ‘‘Narodni Vestnik” ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chls ■ holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heg-lar, Buhi. Probate Gourt Notices. Order Limiting time to File Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COVRT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, Decedent. Letters of administration this day having been granted to Harry Laven. IT IS ORDERED, Tliat the time within which ali creditors of the above named decedent may ppčsent claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six months from and after the date hereof: and that the 5th day of January 1915 at ten o’clock A. M. in the Probate Court Rooms at the Court House at Du¬ luth in said County, be, and the same hereby is, fixed and appointed as the time and plače for hearing upon the exa- mination, adjustment and allowance of such claims as shal be presented with- in the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated,. Duluth, Minn., July 3rd, 1914. S. W. GILPIN, Judge of Probate. SEAL, Probate Court, St. Louis Co., Minn. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sheboygan, jam¬ či trdnost In moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog Je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN . A ROLL OF HONOR BANK 3 % INTEREST PAID ON SAVINGS J 'o Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1«. Frank Brand MICHIGAN: rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi 'prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. NA PRODAJ je nova petsobna hiša in lota, pol¬ drugi blok od (banke v Gary, Minu. Cena $1500. Lastnik gre iz Du¬ luth a. Pišite ua A. B. 405 W. Michigan Str.. (7—9 Duluth, Minn. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. H “M0NiK E Proflenj j{ a slaaju marko Minn., m %t . cem in bratnlS 0 ^* > 1 Jen obisk a i° m r, -V P -S,^Ronic # Calumet, Mich jakom. Tel • c Se Wj-L " SijSO ? an Se, Mich m Hrvatom JOHN EARiCH «E£? «SS*.>T J moTluo P« dnet^SV "“n. NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. Frank Plaut.z, Calumet, Mich. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, South Range. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee_ Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank Meh, 243—lst Ave., Milwaukee. ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, IU. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granville. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Frank Bandek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. Frank Remic, Bušk. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec. Ralnhton, Pa. Math. Malovrh, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. Frank Sedminak, Yukon. NAZNANJAM da imam več vrst zeliščnega cvetja naprodaj. Cvetje je lipovo, bez¬ govo, gomilce in pelin, vse letoš¬ nje in v senci sušeno. Gomilce 1 unča $1.00; vse drugo 1 funt $1.00. Pošta všteta. Naročbam je prilo¬ žiti denar. Ko zmanjka cvetja, se vrne denar. MARTIN RUDI, (7-6, 9.) Clinton, Ind. ANTON SUŠA, Wis ^ nosnica in « 0t venska se v obilen p ose t s u vatskeniu obein stvil 0 ' r ' Prepričajte se. U DRUŠTVENI oojjj * SLOVENSKO MLAD,_ DRUŠTVO “SLOVBt š *'“4,j. s .k !jo Orleasonovi dvorani. 08 Ks Pristopnina znaša $4.00. DRUŠTVENI odboj MARCO BLUTH, Jr „ , JOHN B. SMREKAH ui?* JOSEPH S. KOCHEVAI ^ JACOG PREŠISEN, imri Ker je društvo vstan, eno le za mladeniče zat0 oni mladeniči, ki še nisi društvu, da vstopijo v na se ,poleg tega, da bodo zav caj bolezni in smrti tudi zijo v marsičem, kajti na luje nato, da se člani k tudi izobražujejo. Veliki Slo vensko-Angleški Tol¬ mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. CONRAD & HARD POOMB - - --- NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegfan, 111 . Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. J. A. PETROSHIUS No. Chicago XII. Tel. št. 965. Priporoča + e 1 p^? v . encem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje- Velika Izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS £ kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. st. 766 J. Priporoča se Slovencem m Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebmka, ali če potrebujejo okvir in steklo, za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. OHIO: Frank Lunka, Cleve ■ Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, Ttfalsenfcurg. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg t Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Peter B. Barich, Walkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Cre-k. drugi kraji. Frank Malavašič, Little FaUs, N. John Ruzich, VVardner, Idaho. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravnistvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ! KadarBl -- jen, ali če te tar f-J^. aček » °glasi se v gostilni “Pri '5SSS 11 (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH VIHA* slovenska trgovi- 1TA . , 1A1 * V1L,A ^ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam cejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav- ijajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOŽEF SEKULA, trgovec z obleko * Aurora, Minn., naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. MIKE DANCULOVICH g Zf;. 529 VT. MIchig-an St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami m smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON Društvo sv. Frančiška Borštnarjev (Catholic sters) v Ely Minn.—'VsakiteL razmere dopuščajo, da nad slovenskih Jednot vzdržen Jednoto, bi moral postati S društva, kjer bi se marsiU naučil. — Borštnarska lep obrednik, po katerem voflJr r,r seje in iz katerega se lat' uči lepe dostojnosti pri di j ah. — Društvo sv. Franč je popolnoma v slovenske ko, da je vsakemu rojaku Pri nas se lahko zaavruj« podporo po $20.00 na mes smrtnino $500,00, $1000,Ot — Seje se vrše vsako čet mesecu v Gleason dvorai zvečer. — Za nadaljna pc obrniti na: Chas. Merhar, Somrak, V. C. R., John S. , Jacob Butala, F. S., Franki ^*UL o T. K., Joseph Kovach. S. C. y p it! ^ utim 1 t>Da<5 ici T ' e mih p de i R° c t nar* 1, jen o-šte' oioin- ki i r. So* j, in 1 8 VStC je ho k tvero aogo Društvo sv. Cirila in Us '' ^ št. 1, J. S. K. J„ na Ely. lljaraj 0 ] starejše slovensko P«P l “- ‘ Jugoslovanske Katoliške *«J L Vaji« Ely, Minn. — Redne seje «* vršijo vsako nedeljo po 20-J* tS; 2^] Jos. Skala-tovi dvorani, * 1 ! h .- poldne. — Društvo vi)”™' -- -iU jf pristop vse Slovane. Zara™«^ r j;-; . h ko za smrtnino od r 'jdk; -- jel 2 ; ^esi za bolniško podporo dci l gubo roke ali noge H _ . obeh rok ali nog, ali me- noge $800.00. za izgube $200-00 in obeh očes P a Js 2« uj tako se plača popolna P 1 -; ,; 1 I. za popolno onemoglost , šnekoli ponesrečbe. r- in ^ rr,a moške in ženske '1 smr*nine. — Rojak . vsp Sl UtJ -- i r „ 5 tt 0 čalo toliko podpor, on® no z J. S. K. Jednoto, ki. polnoma varnem sni za vaše podpore lahko ^ nesete. — Za odborr.i obrniti na sledeče oaw Frank Gašperlin, . M. Delach, Bos \ ■- Banovetz, st., Bos h° 0 ' zastopnik. Sti ■*5Hl 1 % Društvo sv. Petr^ kfovensLTHrvatsk^Zv^ Mich —* Redne s j vsako četrto ^ffjoidne. ? Hall, ob 2. uri poP»‘“ ce «85 1 za pristop Zv « Slovensko-_Hrvatska oto 55,1 vsakega člana. *» - i,gu; nine, ter plač««- ■ za pestjo »300.00. » «« pod členkom $300- u topa la za izgubo PO'«", tret P,7 . 150.00, za lz S“ b e ° n i roki! ;-- jega členka na eni 1 lia- '■"'k, „n V»re- gubo na> ca l l0 {50 00: » f^lJeni,prat »"j do stopala na „ra B podvr?” V niča, ki se po^P^u kilo dobi $5°.00 v giuta škodbe udov, doD odp ora L- vsaki nekoliko P pri P,, dajo k društvu, o ^ Tinrinnre: slednje ... a podpore: slo: zdravniško spr jz g U bo ( rok $ 800 . 00 ; za % sS 0 ( izgubo obeh o )anl n e vo pristopivS! č Ja ju tri mesece v siu „ | nič podpore, a , d eiu- , katerikoli način t Jne pon . poro od P r y® f ?20 00 1 štvo plačuje ' p re teka ( po - P b r o% e ^” prevzame Z v z dobo »as&risk v t-' da n fVnL kakor -Vvatr?r c r J: ' _d, St, P«V> nich, I. tajnrri a gajn'> ! ' Frank Bozlch ’ b es to: iskovalei: Adams Loc®* j Spruee Loeation. yal Loeation: W ki so Omrsu, v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po- sebnoza potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi k ^ Pod % #s Ui C' 'S N ■-i i