St. 9. V Gorici, v saboto 2. marca 1872. II. tecaj. „SoSa" iabaja vsako saboto in velja 8 posto prejemana ali v Gorici na dora posiljana z& drulabnike polit. drustva „SoLa": Vse leto.....' . 14.- PoHeta...... „ 2.- Cetrt let*..... „ 1.10 Za nedrusabnike: V«# leto...... f. 4 50 Pallet*........230 C*ht let*..... * „ 1.20 Postmcne JteTiik* u dvlnvajo i>o 10 iwldoK v Gorici pri Patrrnolliju tn Bo-harje; r Trtta v fcubaUrnicah „Yi» del Belvedere 1TO" in „VU dell* awcraift 60." SOČA Pri oznanilih se pl&Suje za navadno tristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 kiat ? i» »> » », 2 krat \ 6 » » » ,. 3 krat. r Za veoe crke po prosstoru in vsaki pot 30 kr. za kolek. ' ¦¦ - t Naroenina in. dopiai naj . se blago-voljno poSiljjajo ureduiku: Vititorju Do* lencu v Oorici, Contrada della croce 238, poleg preture, kjcr so nehaja tadi upmv-lMstvo.—liokowisl sene .vntfnjo'-f dopisl naj so blagovoljno frankujojo. — Dolwl-ccm indvugira noproinotarim so navoonlna znijia, ako so oglaso pri uredniltwu mm Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. V Gimci 1. inarm J8W. YigtlftntihiM jura script* sunt. ]> budWHm ljud«m so prnvi>«» pisane. Km jV to, kajti za-Bp&iuwn ali npinarnikuin ^gimjo, so sami ne vedo* k»viaj in kako. To pravilo velja zlasti /.a Slovene? in twin* nam je ,paziti, k«r posobuo nam krattjo m pridobljvno in priznano provide, ako so drugiin netiMie, ali win trn v jM»ti 6i je nam naA matfnii j»*zik drag kakur drugitu, U> puv nij nekaterim in tistim m\ ki imajo avubodo vdfdno v untih. Oa tirjamo, naj m izvrsi postava, ki nam zagotavlja mis jezik v uradnijah in &dah, ttunu najmrutujo oni, ki so b* po i»»j poti prtili do omik* in Ytdikvg* znanja. (**> tirjamn fi*df>raliispiii, to je tako drJtavno tiblikot da tuno vsaj tukaj gospo-darji d«>ma v !a.sttu Itisi, da nam j'' mogon; ob^Uti in skupni driavi koristi, kulikor j<* inj Ixdj mo^nV; budujVjo »• ti.sti, ki so n« wiino doma svoji g(HjH»darjt, aiujmk hotA gospodovati vwj driavi. Ihi, da, prat ta M\x jwhIIo^ic linrti, in ta slrast drusfim »|K)v«dovativ noc*» onokoprav-nih ko^^uv alt sodrmljanov djausko priznati, tn je kriva, da ji» ua swtu bilo tohko propira, nt^re^j in b<»jerf da jih j>} in da jib At* b«d»» tadi v Atstriji. Zato pa bi moral vsak Slovan, posobao vsak Slovenec gori naredene uesede si prar g!ubi>ko vtisniti r du*% da jib no pozabi in vedoo pazi; in v .>rc*?, da ga z»neroiu Iwlj kn»pftajo. CVle du>e, vs»;h in zt*d^mh mwi smo potreb»wali d*> xdaj, a ol zdij napr«»j jih bomo potrebovali 5e bolj, ker je dnSovui boj napovMan na v3* h straneh. X* OgTJ»kt»m bodo l»»tos novo volitY<> v tamo^ni driavni zt«>r, in volilci m /»• zdaj iivahiw pripravljaj^ 7,a (Mllo^tw. Siovaki, Srbi, Malt Rnst in* Vlabi, kakor Hrvatj« imajo lep.--priliko djansko tv>kazati. k«»liko m naprol.vali v praktictti pufitiki in kolikrt jih j" zbistribi ne|«»Ti^tto postupanje oholih ^bionih Madjarov. V vcnMni so v de^olah krone st. Stefana, in vondar so bili do zdaj v manjtlini v ptitanskom drzavnom xlwru, in to le po svoji krivdi, kajti , viTOvali so sladkim goljtiflvim besudam svojih uaspndnikov, in zaupali s$ drngiia nngo se-bi, svoji last ni mufti in pozornosti. Pri nas pa so v drzaviHMii zbora na dnov-nom mln vazur novo postavo, kateru jo novo miuistorstvo pnxllozilo vcndel nam Slovauom v Hkodo. 20. fobruvarja je dobila potrebuo ve^ino dvrfi trHjin ]mstava o volitvah za mlo, ki so ; tako glasi: i „Ako iz (lofcduega zbora v drkvui zbor : „volji»iii poslain'i v &vm zasodanja zbora svoj ,iiiaii«l;it kot (IcVlni ali drzavni poslauci odlu- Ja\ ali m vsbnl dolxcga izostanja imajo sma- ^trali za izstopivsi^ mora cosar novo noposrod- n\w volitvo zankazati po krajih, mnstih in | „8kupsi"inah in siwr po naredlji postavo o nepo- \ ^srcdiiiH volitvah za drzavni zbor." ; ^So^a- jo v prodzanj stovilki omenilate ! postavo in dostavila, da smo radovedni, kako se , brnlo zadrzali Foljaki, Tirolci pri razpravi te ; postals kaWa jim gro do iivega. Mislilo so jn namnM', da izstopijo poslanci toll dozol z ; Dalmatinci vrt'd, da ne bo mogel zlwr So sklo- \ pati ne. Toda ostali so, in gledalt h na ko- : rist, katere ho jim ministri, kakor pravijo ca- ! sniki, za nekatere dmk obljubili. | Po vsakom nafinu krajsa nova postava j deftdnim zboroni izkljmVivno pravico, voliti po- slancd v driivni zbor. Po njej proti torej huda novarnost narodnt opoziciji, kor so po neposred- nih viditvah lahko zgo«li, da pride vseloj 6oz 1«,M) p .Maiifiiv v drzavni zbor. Nerarnost jo pa UdiU v¦» najvi.u na^'la jtaslanc'V in biagir dcztd .vtvari, .-> kojimi trgujejo. Duvolimo vam to ali ono, Co so iznoverite svojim naj vafttejSim dr^avnim pricipom in poprej5nim#>estim zave-znikom. Kakor vsaka velika nepoStenost, tudi tej kazon ne izostano. 2iv dokaz uam je zgodovina, po iijeiiem naukusojevtakosnih nesrefinih de2elahpo-ftwi vrinila podkupljivost in sploh nemoralnost v vse kroge, in naposled jo bila tudi drkva drzavni-kom in prostakom stvar barantanja. Najmanjo razumomo Poljake, kateri sami selri najvofio jamo kopljejo, a zdaj ne lo po-magati drugaco, kakor da volilci druge znafojuo inpotom vodno iste mozje volijotudi pri nepo-srodnih volitvah, kakor Cohi dolajo. Nemcem mora spodlototi namon postavo, Id jo, prldobiti take drzavne zbore, da bo federalizem nomogofi v Avstriji, in mogofia le nj'ih imdvlada. Ako bomo mi Slovani odlofino in pozoruo pri volitvah postopali, morda ni5 jim no ho koristila ta postava. Ta dogodek in vse druge ohlnosti pa zadrego nam dokazujejo, da moramo vodno' be* deti, in prav resnobno delati na to, da se izpelje ceski predlog o shodu avstrijskih Slovanov, da dobi nase delovanjo vzajemnost in stalnost, brez katero bomo nasprotnikom v zasmeh. Ta shod bi no same program sklenil, kateremu bi se moral vsakpodvre5i in se ga stro-f^o drzati, ampak taki veCkratni shodi bi bili najbolj bedeCi 6uvaji nasih pravic, in naj ostrej-si sodniki naSega delovanja. Ob5n; zbor slov. Matice v LJubljanl. (K o n e c) Na Gorupov ugovor opazuje g. dr. Bleiweii, da on nij tako dnloC segal b6 svojim predlogom. „Matici nij potreba tiste obsirue obrtnije, kakor-s!io natnerava napraviti drustvo narodue tiskar-itice; ona naj so ravna po zgledu Moborjeve (liu/.h?, tor za to skrbi, da bo tiskala svoje knji-f?o v lartui tiskarnici, pri tem ne bo gledala, da vs'j drug<3 tiskirne, ampak lo na to, da sama ue LISTEK. P t J a * a. Voda je zmirom in t vsaki okolnosti naj-idravejia pijafa. Biti mora Cista, brez barve in brttz dub*. Pita na tcitt okrepi nam zeloicc, opere &nr* m prtjstroji nnruvo; le vro& sc je mo-nuso braoitt. Voda naj bode glavna pijaca vsa-kega cloveka, posebno naj jo caste id se jej oklanjajo mludeniCi, sangvioicni in nervezci ljudje. Pivo (oj) nij nase gore cvet, tujci so je k nam pnoesb in je tudi vedidel sami pijo. Nasinci je y obce ne imte in le tn in tam kako mervico poknpijo. Prosti narod iroa pa ta ii v tem sraislu prav, ker pri nobeui pija5i nij toliko sort kot prav pri pivu; drugid pa nijmamo kmalo take ptjace, katera bi v veliki tnnozici zauzita, st»-as-nejse nasledke imela, nego tuje i am pivo. Hudi pivopivci dobe navadno leno kri, uespretno telo, debelo glavo, a 6adoo pamet, v vedenji pa iu obnadanji so surovi in neotesaai. V i n o je najplemenitnejsa p'jaca, prekrasni bozjt dar, io nahnja se ga obilo po naSilepi do- moviui. Viuo jo neobt'idno patrebno za vzdrze-vanje z>lravju in krepcinje zivota. Cudno je le ¦ to, da dobri vinopiva redkokr.it ostare, tor se : pr^j i/zjve. Kdor jc p je vodno, a le po malera, ¦ bode star in vedno pri zdravji. Vina nam jo ", treba, da nun sitdi zivot, ia d.t nas veseli, ali : piti ga moramo le j iko zinerno in sicer le t prosto in nantvuo. Vioo nij za mlaie ljudi \ dokler se jim se ne razv je teiesuo ustrojstvo. Olovek mora prej popolnom.i vzrasti potem se le seei po boka'.u. Nespametno ravnijo tisti star5i, ki uze od raalih nog vadijo otroke vino piti. Pn doraslem Sloveku pa in pri starcu razganja vr-Lek dobre rebuije ali terana temne skrbi in za-lost; njun torej more samo hasoiti, ako ga pri tolsti jedi caSioo izpijo. Cez racro zauzilo vino teuini razam, ru3i zdravje in - kar je gotovo n.ij-bujse zlo - premozenjo in vcasih narudi iz clo-veka, UHtvarJ3tiega po bozji podobi, grdo zival. Crna vina so, kakor sem 6al, bolja od belih. Po n»sih g«»rah rasto uaznovrstua: refogk, teran, re-bulja, prosek in cefidin. Vino iz 'jabeik, hrusk, i. t. d. je skodljiv-j zdravju zarad prem-noge kisline, katere ima v sebi. Se bolj Skod-Ijiv je slivovec, kateri je ali prost, ali pa kot zgan'je pripravljen. Oa je veliko zakrivil oa du- j Sevnem in stvarnem blagostanji ne samo posa- j meznili ljudi, temud tudi celih narodov. Slivovec I gr^je; jjadem, ki zive v mrzlih krajih, preti ' vebka p 'gvba, ker ga zele redno piti, kar jim je zmirom skodljivo, ker to rusi zdravje, opaja aamo- sve3t, §iri kuzuoat, ponizuje dloveka. Samq on* mnrejo to in tam rarvico slivovca vzeti, kateri opravljaj* tezka dela. zive v hladnih kraiih in so vecidel pod milim nebom. Prav to velja o pnpravljenih in zavretih pijadah, kakof je i rain, punfi, grog?, kuikebein i. t. d. " *. Mleko je izmed vseh pijad najboljSa hrana. Neknhanojezdravo in pristojuo vsacemu zelodcu, kislo ne vsukeran. Nekaj let sem se je posebuo pocela razsirjsti kava in kakor sekaze se bode ona v nekaterih letih udomacila tudi v najsiro* masuejsi koci na§e domovine. Kava razdrazi na» ravo; (kava-kabveh, pri iztocnih narodih pomeni moc. j*kost) ali ob enem tudi hrani, lc$x se vidi u2e iz tega, da filovek, ako zjutraj popije skledico kave, lahko brez vsake hrane prebije do polodne. Dobvo pa nij, da jo clovek preve6 pije (kakor ljubljanske zeoe po 3—4. na dan), ker posebno. Skodojo polnokrvuim in tistitn, ki na vrtogla-viei trpe. Nekateri zdravniki oelo trde, daje za mladino do 21. Iota goli strap. Ce je to re^ica, zastane. V ta namen sem stavil nasvft, naj so naroSi odWn, da re6 o prevdari, all, kdaj in -laftfc* €k dr. ftiajtt: „ Jaz bi sicer ne imel niS zoper predlog, kakorsnega je stavil gosp. dr. Bleiweis, ker 3© on iztazil le nekako spiosno zeljo, okaten naj bi se odbor posvetoval. Nekatere ponHsTeko pa moram povedati proti razlogom, katerinu ge gosp. predgOTornik podpiral svoj predlog. Qpml je, da nameravajo nokateri ustauoviti narodno'tr-skaroico v Ljabljani; da se ma pa zdt v tern pomenu izraz ,narodua" pratna beseda. Na to moram jaz. ngovarjati, da obstoji odbor, kateri se je t ta namen sestavil iz samih narodnjakov, katere je goto rodoljnbje k tenm po6etji nagnilo zaradnujne | potrebe vnarod*$m obziru. Gotovo ntj bilo in nrj nitt odbornikom,mti delnicarjem za dobidke, am- j pak vai zebjo le pospesiti omiko med slovenslrini | narodom ¦ tern, da se bodo loze in ceoeje raz- | ftirjale knjige in casopisi med naSe Ijndstvo. In da se sraemo od tacega poSetja dobrega nspeha nadejati, dokaz nam je Sltazina tiakarmca ? Ma-ribora, v kateri se tiskajo zdaj 4 slov. Sasopisi in j katera stojt ie na popolnoma atalnih nogab. Kou-korencija je res geefo vsega obrtovanja, pa Matica nij obrtnij$ko ampak *nan$tte*o dru&vo; ona bi go-popolnoma zgrestla svoj namen, ako bi w hotefa spoScati v §pekalacije. Bazlocek med Mohorjevim | drnftfoat in Matico jevelik; prvoStejenad 18.000 dru§tveniko7 in tiska vsako leto za kakih lti.000 gl toskovin, tedaj iraadosti poslaza svojo tbkar- j nioo tudi bees druzih narocik | A vse drngace je % Matico; ona tiska le za | okoli 4000 gld. na leto, letos §e kornaj za 1000 gl., ker je morala dati dve ktijigi v Pragi tiskuti (Sehoedler-jevo geognozijo in Pukorny-jevo zival-stvo, ker nijao hoteli iastniki drugace po lob pre pnstiti, Opa*. wed.) Matica bi si morala po tern taken* druzega dela iskati in jaz nijsein prepriSan, da bi njena tiskarna pri konkurenciji zalozenemu kapitalu primerne obresti donasala. Se drug zna-menit razlocek je med Mohorjevim drustvom in Matico. Prvo je lebko zalozilo avoj kapital v tis-karao, ker je Stevilo drustvenikov tako ogromno, da se placajo vsi stroski iz doneskov lolnikov. Pri vsem tern je odbor vse dosmrtne udo po-praaal, ali privolijo v to, da so ustanovi tiskarna. Pri Matici bi pa utegoilo tako poeetje nevaruo biti, ker ima ona le 1400 letnikov, po katerib se kornaj polovica letnih stroskov za tiskarnieo povrne. Mattfna glavnica se je nabrala vedjidel iz vpl.tcil ustanovoikov, kateri bi menda ne bili zadovoljui, ako bi se s tern denarom zapoitela obrtnija, od katere le nij gotovo, ali se splaca ali ne. Fred vsem bi se tedaj raorali prasati usta-novnik?, katerim gre odlocilna beseda, in jaz menim, da bodo ti prav tezko privolili v tako porabo matiCne glavnice. Toliko sem meniJ, da moram odgovoriti g. Bleiwei8-ovim razlogom, zoper njegov predlog sam na sebi pabi ne imel nic ali k vetfemu po-mi8lek, da je morda v principu nevaren. Na to je §9 g. Bleiweis odgovoril, da je g. predgovormk njegov predlog podpiral (? ?) a ne podiral in da nijma tedaj nicesar dostaviti svojim razlogom ali na njib popraviti. To kar je g. dr. YoSnjak govoril o tiskarni drustva sv. Mohorja, jo mdrebiti res, a on da nij preprican. Zatorej naj .odbor pozveduje. Ker nikdo veL ne prosi besede, se glasnjo o [ v Bleiw. predlogn, kateri obvelja z vecino glasov. if—~'-"......i • po8taoe na§ zarod jako slab in mebkuzen, ker je sedaj ob6na moda, da otrok stretjim, detrtim le-tom poSenSi ze enkrat do dvakrat na dun pijo ta I strap. Torej leodrasli naj pijo pijaCo, o katere kori- I sti nam siarsikteri bmsoznanecve mnogo dobrega j povedati. Splok bi biJ« kava priporocati le ouim, kateri jo po nizki cent kupovatt morejo, ker s tako imenovano vcikorijott zmesana nam priuas biti vsi predlogt oa dnevnem relu, da vedo drtistvimki ze poprej, o cem se bo v zb?»ru pjovinlo in gli-sovulo. Priclpielno vabie iu Splobkakoisne si bo-di predloge tako rek-»c skrivaj v razpravo priaa-suti, se pravi draitveiiike mmadoaut mapad.iUt po-sebuo pi pri takib vprasanjih, o kiterih sedobro veT da n>jso vsi drusLventki enih mislu Se sklopom o Bleiweisovera predlogu uij sicer zbor prav za prav nicesar sklenil, ker bi bit odbor vse eno kakor do zdaj, lebko tudi p*>prej pozvedaval, pretrial in preudarja! vs#t kiirzkde-va nnpravM ti^karne, toda take uepratUimti to pri vsem tern zlo nevsedne ia celo new**, kij:i k-»r je danes prav in dobro, utegae veljatt tudt pri-nodujid, ko ne pojde morda samo za pozved«»va* nj^ - ainpak za kaj vtc, in pravila so, kak»r po-scave za to, da m presednik, odbor in drnitvert;-ki po njih ratnajo. Po VoHnjakoveni predlogu se oposti branje racnna za preteklo leto, kateri st> je razdehl med skup3cinarjo, ampak glusuje o posnmeznib tockuh preudarka, ki se odobri brez ugovora. Za pre-gledovalce raLuna so izvoljt-ni gg. Krvuizar, drd. Gutman in liohn. Izid volitve maticnoga odbora j*r /.e v zad-njom listn naznaiul )jubljan>ki dopismk. Sfja je koncaia ob II1,. uri popoludne. D 0 P I S I. Ispod kralke gore pri tpodnji Vipavr 25. f«br. (hv. dop) [Nckaj opazek ob obnu&iiiji g. drz. poslanca Orneta pri razpravi z-Milno V'jlitvvne pontave.] Spomiujarn se se, da je rsijjnk „Juri s pu3o" na-dtkal podobo slovcnskih narodmh {>oiiti-kov. Slovenijo je prudstavljal teski voz; vo/.ntk jezde na enem dveh konj, je bil rajn.k TornsH*-, uepozabljivi nrednik BSI»v. Nar.", k<»ji j» je vohi v za^t'Ijcuo zavotje zjiidtojeoja. Sfajur^ki slov. poslanut so potiskali, kir se je dalo, da bi ft'i voz iiaprcj, tudi tiasa i a to ip da lit a za /j.' bii ziitonj, korjih j! bilo pri zadujdi kolesih vec, ki so voz? niinto naprej le nazaj vlekli, in ti m pn-dsfavijili fjub-ijanske Bpervako", tjied k tori mi j-» viekei zaani Svetec z vs«> moijo za pripetu vongo nazaj. Urednik rajniko ttl)oin.K in poslanec Cm*; hta pa vozu slovonsko politike po.lkladala coklje, tako da je voz zafiel, mosto proti nazuaCcuemu zavetjn zjedinjonju m-itvie Sloveuij-j bitett, na/aj »e po-mikati. Zato je upil Tom^i6: I'ozort pozor! voz gre nazaj! — Iu re* voz slovenske narodne politike gru tudi sodaj ttaz:ij, ruesto naprej; o tem nam pricuje najnovejsa ustavoverna doba, in njeno ministerstvo, ktero pripravlja dezulohlepni Prnsiji pot do Adrije. Iu kar je pri tern m naj-bujSe, potiskajo ga ravuo domaumi nazaj, med kterimi jo sedaj prvi nas drz. poslanec Crn«% kteri je ostale slovenske poslancd zapustiv.^i gla-soval za novo zasilno volitvcno pastavo, ktera je sposobna slebemi ustavi (?) s pravo ironijo u^ta-vuega bahanja naravno*t v obraz biti. Akopram je bila vecina slovonskega razutnuintva proti vsto-pu slovenskib kot drugtb federalisticnih pystan ev v drzavni zbor, vendar ker so ze kljub tenia Sli (razen si dosledno ostalega vrlegag dr. Z.irmka), smo vsaj pricakovali, da bodo vsi sloven^ki in ostali iederalisticni poslanct soHdarao pro hbko polovico one r dain-;*, into nij, kdor ve, kako trda je dendensnjt za denar, kir st boli! Pi pr'oc s takitni ueplod-nimi salami, ktere mi ne hote po giavi rojijo, k-*r stvar, o kteri sera menil pisati, jd prereiua. Doz leva se mi nadalj*t da je dollaosf. uafie-ga drustva in sloveaske.^a cainistvu, da Orneta, I ki nis tako sramotno — punizljtvo z i Duuaji za-I stopa, pred sodni stol gjrtskih Sloveacev pokhue, da svoje ffde»j»» opravk;: ;*) kajti to pravico imnmo ^ tirjaUila ou, ki naso Gori§ko dezelo r Becu zaitopa, : tmii racuu poiozt svojim volilcera, sicer ga bode- Imo imeh za tacegi, ki bodt le zato na Dunaj, da se « narodoviuit zuli bogitt, kajti dragoga «i ne I moremo nivo-ia mishti. j ?** n|tfg'>vi» obaasmje t dezelnem zboro nam | nij dopadaUi, ker nij pintopal % omrni nasi mi §*•« ) Hterimi p'>-.!aa i vpo^iolnji «e$ij>; zdaj piiim-| statije na&'ga v \wm ztnj«*govi cini l ravno na^protao dukazuj«»jtif to to j..• kdaj kaj j i.a ua$ btag*ir in »lovfkn,»tv» storil, *»i j« h tern »u»-| jm poHiedjitu ubiiusanj'-m ni Duaaju vs^ pnj^ue [ zasluge sum un til. Mi volilci inumo pa pravico | ml njegovt'ga b Sevanj i alt «A«t ip.uija gor,«kih 8lo* j vi'ucev v Ivmetijact pr«*d &kntakum vrati ra^un zeh-I tovati, pri kojt'in, ako »** ne Ojiravi^t, ga b id,Tu<», i kot oiic^a kvu'-ic^.i bi»ntka v »v. evang^lja od hi-j scvanja spo liii. 04 grot'iC^roniivja, bivsVga {Hilkuvuika, im^uga glavaija, njega ki je k >t acmtfikrat privrx*u vsaktt-uiu innttoi-klorHtvu, ntjnmo itak drugega pri^akovalt. Iz Vrtovina. (he dop.) Tudi pod si vim Cavnom ' sloveuttki dub biva'. ¦ Zoaui vrli narodnjaki v Ka* | m>»ijib so se /Uu/.h iu braluo dra5tvo (6t*lnic*>) r uapravilu To drastvo im* nie do zdaj 3H udov I in nadjati se j»f da tudi bb/.nji ob^ioski 309daui, d.i tv» dra^tvo \m sttnoVitno ut n« ta-I ko niali t-As.4 trajalo, kakor v Kriza, Lok^vvn, j K:hetiber($o. i. t it I Kam**njci! ttz« vast? oUrioe ime «Katn#njtf* 8 pommit st^movituoit »\i trdnMt, zato sq nad«jam, 1 «Ja tudi v^ uljj te druibt*. btn»te v vai^m sk««|Ki 1 stanovttni, dabotte vaAinalogo d>md» in k-*k*r j vrJt sinova m it->re »SLive>* impre.lovali. | Trtt, 2T. jebr. (lit 4ap>} ^aloattut aovica iz , drzavnt'gt zbora, ktera naaa je se tiftti dan po ! prjaHj b teb*'*rafiriio doS'a, na* je jako o«*«pni-I laf da .<.<> namrcd federahstt Dalmatinci s I rnc-\ torn za l^:iato jvd prodalt svoja postenje in do-| movioo. Kij p->reko Dalmitiuci o svojih podan* [ «5ih, to t a,'.pravljati n,j x^% ualogu. Udila jih i ho slana pribodnost tuzelezoa peit u*tavovercev. [ Oudil sem se vendar tjw5#ii, kter^gi oaobao po-' znara, da on, ki je po npora v Boki na Oanaji \ Qukri in Bruit* b.vssma niinistromi tako energi» j no d >k'tzovitt kako se je vlada npora kriv» sfeo-[ rila, daije dokazovat kako povelje so vojaki ime-f li, ko so poztgali in vtnograde ter <-ljke sekali in na.ta nacin prtpravili celo Boko v siromaitvo, tako, da se ne bo mogla ved kakor 50 let v prej-| sni stan postavtti. Ljnbisa zgobi se svojimi tova* | rust pri svojih zauparkih vso slavo, ktero so si pred pridobili.. Kaj pA 6nc, ki je izdal domovino za prazno obljubo misleo, da dobi svoj grb in plemstvo? Tndi on nij vec vieden, da ga domoviua vidi, kajti | sramotno je izdal svoje voldce ter oskmnil sveto | pravice, ktere narod v svojem zakladu arani. Vil- *) L. 1867. ko je xa duaUiew glasova), se jenek izgovarial, da bo se vw. sbali pred ceatralisti, kteri bo jim, [slov. poslancera] iagali. Pis, bar je pel: nKdor nurodstotenski taji.—Se Ua bi ue ffila njegute krvil* Mi ti2a*jki S'ovenci, kteri gojirao gorke sira-patijedo svojih bratov Gorieanov, svetujemo, naj se Crnetu nezaupnica poslje ter naj se mu izreL», da zelirao skupno, da sa nikdar m» vrne v svojo domovitm, ker tako nesranimh odpadnikov se uain tudi doma ne manjka. Brencelju pa svetujemn, naj mu prinese grb na rumeuo-cvao-ndeceai po'ju, rokvi Judezevo rooSujo, z * kroim pa kozlovo gia-vof ktero bode svoje zive dni imel. Tedaj se bode zop.-t ponovila doba a la Herbst Giskra, krirainali se bodo napolnili, kavcije pro-pale, noviue koafiskovale. Razlocek bi bil samo t;i, da bi se visilo vse to v imenu ndro&a nem-Sh'ga, kajti ne so'lili bi voc c. k. sodniki kotpod Herbstoai, nego eodrio bi ncmskoobcinstvo! Kam to pelje i vodi, nego k pleme.iski borbi! Pretrgla se bode ustatowrua ivegla, prisia bode doba Ho-bouwarra II. Polilicni pregled. Na Hrvatskem raste. nezadovoljnost • ba* nalski namestnik Vakanovie mk se razpisati volitev za sabor, da si bodei raze kmalu pre-tekel postavni obrok; zarad ,tega napadajo hr-vatski casopisi vlado, katera jih v enomer konMuje in preganja. Sli& se, da se bbdeta vsled tega preselila v Pefrjnjo sObzor6 in »Sudslawische Zeitung.* .Velik tap je napra-vila suspeuzija velikega zupana- belovarskega polkovnika Trnskega, vrlega narodnjaka in hrvatskega pesnika; ta gospod se zdi Vakamx vicii preiiarodeii; zarad tega se ga koce zne-biti; a to ne ide tako lehko, ker .so vsi Trn-skemu podlozni nradniki sklenili, da odstopyo, ako se Truski tako nepravicno edstrani, — Trnski je zdaj v Pesti, kamor ga je poklicat eesar, in kor cesar Trnskega stova, se je nad-jati, da bo imel njegov odgovor doloer u&peh za Hrvatsko. RAZHEVESTt, (v «p»min aimonu jrunku) napravi ro/on-ska citaluiea 10 t. in. besodo, pri kteri bode dra-raaticni odsek predstavijal igroi nBob iz KranjaK. Gostj', po dnizabuikih vpeljani, plagajo ustopnino. Srcno nas veseli, da rojandca ejtalnica jeprva, ki so spominja lega velikega in m oaS narod tnko /.aslu^iega slovonskega potmika. ^elimo, da bi jo ttuli druge cituluico po^nemalel ri'rott^iiuit^itn itriiltvo), ktero ima na-maii bibbjo med priproBtim iiavodom ittritly J9 preteklo leto na iVimorskem v rozlienih jezicih ptodalo tu zaslotij raadelilo H129 iztisov bildijo po luteiMiiski prcstuvi. Mod tomi jo bilo 2737 i«s-tiso v fltwemkem jo/.iku razSirjenih. DrKavni prav-dmk v Tistti je drustru dovolik da je etrtelo tudi p» /i\porih bibhjo doliti, knjti po njegotfli millih nobona k»ji«a hudodcjcov ne more prej poboljSati in prestvanti ktikor biblijo. (»«ri«ki atjHki) nupiavijo tcko6i tnesee veliko besudo na slavo Vreiirnu in Vodnihu, SSivelit t«>v.^kili ra/aner toliko poznati, da bi mogel o njib v javne liste porocati. Da nijsmo ua-pmvdi Prmrnove hesede, tega nam ta moz ne more odpustiti. Toda ako pomisli, da se ima dunaj^ka ndadina letos nenavadno za telesno 2tvenje boriti, da jo Blanovanje in 2ivljenje vsled bodoce iazstnte od dne do due drazo, dasoxbog konservativnega cl«mpnta n«5.h starSev in sosodnikov njeni do-bodki vedno eni in isti, joj bode pa6 odpustil, da no more letos kakor prejSoja leta pri ^ysi do-bri volji t'«c«ga slovesuega veoera napraviti, in da bode leto* slavda^ svojega prvega moia, v oiem krogu in v poni2nej§i podobi. ^ N»»j bi poroishl dopisnik dalje, da bi .bjli morali letos pri taki draginji samo za dvoranp ia tisti vecer iiajumnine 100 - 150 ft. placatn *a pevake vaja tudi nij>mo mogli najti pri;nei;ne so-bane. Nek.^ luknja se nam je sicer pouojalait;a za vsako vajo bi mpralipolegy svecave seOfl*ojU skoinine placati iu pevskih vaj bi bil^¦¦¦tt»bg 3fi$ 20. Kampodenir? Slovenskih Meceiiatoy na Djanftji nij, v domadiji potrebujejo pa na§i y»dje M. d*u-geopravke deuau Kar tedaj moifc pi§eapeVsjk^|r jah in o prepfru med pevci zaradi izbora pesmj,i je krivo vse, ker j.bSebilo nij. Pravtalto g^pgo^oyp dudil beroc, da nijmamo prvega tenorja. rBegmel|yi bi bili z vsim tako dobro preakr^ljeni 4w^« prvira tenorjem (kakor veS, imamo* Stiri, in med nji-mi izttklosem Pan-Rusa) bi se kaj druzega lehko na-pravili nego Preiiraovo besedo. Vsakako pa nas veseli dunajske Slovence,,da so v domovini za-celi ponasem zgledn wo2a 6estiti, kteregasopo kriceci krivici tobkb casa raneinarjalu - te* ttlihle ti ne zdi lep,), da prav tam po Slovenskem.kjer se jo letos posebno slotesno praznoval IMjiMjf god, so za to najve6 storili bivSi ali &>¦ sm dunajski studentfa tako v KrSkeffli y Ljntpnierli, v.Vipavi kd. , ,. . A*-« ¦ Mnogo in mnogo besedi se je tudi ze po; tratilo ob osnovi slovanskegar akademidnega drnStva, ki U bilo srediSfie in zahajaHScq vseli to Mtribora 24 leb. (tee. dop.) (Narodna sivar v J&arihom in okolivi) Olavua progr«.*ska vse ua^e maubor«ke ^lo-veuike |K>itttke 6ustoji v nekem mrivJu, letargi^* oast!, kakor da vse »»mi> oJ sub** pojde. Krivi temu so v prvej ?r»ti na§i tokijsuji ^prvaki,-Kekteri prejemajo puslanstvii v de^el^ki zbor, a polittka, in to cciu d«jatij»kt» pohtika jin j-1 de-veU briga, Kjer glava use ne veija, pravi prigovor, je vsa nba za niL. Meje nmi hi* viduo pnbli2u-jfjo: iz za«topsier smo auk v>cli iznneut; ljmU | •tvu pa jt^ ne v<-dno voijuo, ker cuti gvojo vtdiko \ zanentarjenost, a nSeloe roke nij. Posamezni, to ; vtdi vwiki, ne niogo ua sv"jo roko pditikovati in ' izpostavljali «e; k temu jo ueoblioduo druziveno l cduio^ti in zasl .mho ti^ba. V okraju, kikur u»a- ; riboriks kjor se j*> pr» /»di>jih voluvab tako im- ' p.«4aiiUiH (vei ka) im«!tjvin narodna pukaznlst, da j je k veC-iui wtunh devet %\mm menjkalu, v takem \ ukraju, ni'-n.ui, uaroduo dclouebod^jalovoostaio, v tak-iii ukraja mimvAtt, lenuhati in bogu vao , pp-puMa;, kaie vehk^uitkn lenobo in je kazalo [ da&no n»*y )rjmt i maribjokib turolutb ,vod«j.* [ Kiik.Ai b hU * {-atmi* narodna bodot'u >s»t tu, v j •r«4otn^ji ju^n>»ga .^Uijfrjaf U-bku najpripr<»5rt | um ra^-wl?. K tvm z\m\ sa s«s pridruii v kratkfin { prt»eJj?rjj|tf #I?luv Nar.* v Ljuliijafto -»ji!eseljiM»j« j g. dr. Yuinjaki J*' ipak u/e niab omen (iiiaiif- ' uje) b;l -in tako osuuento |Milit>i!to ktnilu frsto ] ti» subein. Te ihhmU «h d«»m sljvnej \clu'-*s(ii(>stt : Mtinb ra *iwr HiaJwfjt j»r kit laj>, a one m> resuu"-n«*» m ravin* to y. wiiajvt^v g'»tjt",4 X.J pa uhh, vmrMdiij*ii* kr«g'jti *klr|MJu to ali oao, radnljub-ucaia Vit^mu d(ipi»utku t«* t,di duUao^t, istm > \ fukn/nti in m vasa --upoiuiDati na v«e Ut, kac «e j utegnf (tad naii prtti. I ' j li Prtot 20 fcbruvarj* (Ivs. dup) PolnJaj 1" j hUi.jt* p'hUiino na (%ei»k.iu j« bilo vetitiu u/.e oi j purntir, kn—ttko nam detembftskt ustavi prottv- j na. Kdur i« tedaj tu oi Ce»ki*m pn/imva k>t \ pnvrieiKA dunajske klikt*, pnlira uplnti dr/svno ' pra%o i e-»ke k>n'*t»i*t zajunfhnje zgaduvjno «asot - i fip^miuti i av>rtuijtit c^*k*gi j»lo*>ua! — /aralt ¦ tt-g^ t« m' nwratH* poteiati za ani ? prAvi.u. bo- ; jtfvxia, «ia ne srettoj^ t« nco$kru'ijt!ne ohrantjo ; dwkeaa'i naroiu, ktete privnte jc ardiuji via- : dar *im pri dunajiiki pru* tnv»ki ktt«;»it * tvoj.h uma<-»mi.* luttb ^kastn-fat* N*jf m (*ht% aki taktv.- s>jriVM<»tt/..ih}^ na» narodni ** u'. litst i U namlue novinem nam pribe/alisfc, v k:«*nh •»• moramo ssa^uvarjati t braait.- i zd.j ssa:a ,ttfUv.>vi*ruj. mmwi^mtvo Wee ie to pa$»rAU'! V **bra.i b'jo zvesU'inn na.- ] roda, aka duviis, da bi preb-vab't ntntthik mc»t, na C;»*ki»m, v k»»j b *> naj ijairp swragi Slovaks narodn ist, da bi « u «t>4 b uase uovinanitvii, ako jinn «ao oa t-m polp resaic--) v obraz povy, ker m* i»j hova beia^ta u^t>la ne strinjt»jo z na- ^ sstni, feJerahsturumt. IM! C- kaMov.viska iarrm-listika js ovi uo, k» lK>«le te du*e i tako gnze. . Tod* &riij<> ui:e dobo, ko b*>de Anersp^rg moral oJlaziii i zaty,hoCTJj pnrabti zdaj lo -vlado! - • rotfjeam nij ^ od viade U postava, toda p*oU«Utv»do ae bode xojwr Uk »vo poitopaoje, ako im»j<{ coskr uredmki tudice'o na Dan»j poto- ' TatL - VprcSamo le kako zamore wxliii obcinstro zadere i slv.ii-i, ki ne spadajo v njih-jv delokrog, j awpuk t pnrt vrsti raejn driavljane, ki opravifieno \ P«4«io i prateno nravnavo na^e drxave. Angle^ki pregovor je: »«as je denar* in zarad tega je zalostno in celo nevarno, da federalisti centralistout poma-gajo za'usno uresniffevati njib svobodolomne in driavo slabefe nakane. Zadnje skuSnje so nam kazalv, da so centralist!, alcopram razdeljoni v stare in mlade; wndar zmerom ediui, kadar jim gre za kozo in za korist vse strauke. Ko bi bili vsi nasi federalisti bolj zvosti svoji stranki, bolj taktni in discipliuovani, kdaj bi ir/e bilo kon<>c. ustavovern;) komedije! Tako pa se vsi federalist!, razen Ooliov, prav snieSne delajo, ker vsstko miuuto drugaAi postopajo in kar denes sktenejo, jut re u2o vefi ne drfcijo; enako poNtopanjti znari politicno nessvestobo, tifzaiusljivost, wbifnost in v najboljsem. pri-merljaji politidno nezrelost, Je H to' mo?iko, fa danes |»ri»k!ice.s, kar si vceraj trdil ? Kdo «» bo na t'luveka zanajal, ki nij mo» boseda, ki j« vHrnjakt! Narodi, ki imajo take „figamo&-]M)slauee',t ne morejo napredovati, Slovenci, \m\\U* t**«iaj pozorni pri volitvalil Na«5e sedanjo ministerstvo zna hc> nekoliko easa na krmiln ostati; nikoli pa se mu no bodo posrecilo Avstrijo stalno urediti, ker za Av-atrije je le en kk (medicina) in ta je-fedo-ralizem. Slisi s<», da je dalmatinske poslauce An-drassy pridobil za ministerstvo, ker jim je baje razjasnil svoj plan, po katerom hW dalmatin-sko nbdesitl Ilrvatski in obnoviti trojedino kra-ljestvo pod Madjarskim zezlom. Zadobili so Dalmatini uze zdaj nekoliko koncesij, namreft gie-:fc1 uradiiega osfdija, ker so ho takoj odetra-nili nekteri protinarodni visi nradniki in se nadomestili z narodnimi, tndi so jim jo oblju-bila ftdeznica, kat«ro nekda uze merijo. .Sli^i se pa tadi, da dalmatinske poslauce vest ]H»r4? zarad zastavoHtva iu ,da se bodo preeej, ko zopet donm pridejo, odpovndali po-slanstvu. Pa na.^(?) Orne; ali njega nic vest n<» peflel To je menda nemogoCe, uze vomo zakaj. Miuisterstvo je sjirejelo elaborat (izdelek) IKMlodWrtu glede poljske resolucije; ta elaborat pride v kratkem na dnevni red v drz. zboru in skoro gotovo je, da ga bode veSina sprejela. Ny so gotovo, fe se bodo Poljaki zadovoljili z malenkostirai, katere jim [Kniujajo decembristi; a mogoci! je. S tern pa se ne bodo zmagali ustavoverci, ker vse te pogodbe so le za^a3ite in ker je jako nevarno, enim nekoliko dati, drngim pa niL; kako bode potem ministerstvo Cehe in druge federaliste ukrotilo? Z lepa gotovo ne in nosilna sredstva so jako slaba in nevarna, (Je so pomislimo, da so novi za-vezniki ministerstva tako uezanesljivi, kakor vsi ustavobezci, potem zamoremo zaupno gle-dati v pribodnjest in ne strasiti se puhlih zmag sedanjega ministerstva. fetsopisi prinasajo nadaljni program ministerstva, vsled katerega se ima v dr^. zboru pred veliko no?jo se resiti proraeun in poljsko vpralanje, potem se bode bajd prclo^ilo zboro-vanje do jeseni. Med tern casom bode ministerstvo pripravilo novo postavo, po kateri se bodo vpeljale direktne volitve v drz. zbor in bo razpustilo Ceski dez. zbor ter razpisalo uze zopet nove volitve. Od teh poskusinj si obeta ministerstvo cudes. Bomo videli, kaj bo iz slovanslrih stadentov na Dunaji. Naj ti tudi to nekoliko razjasoim, ker vein, da nas doraa o tem krivo sodite. Cehi so ze veCkrat povabili druge slovanske atudente, da bi se v tem dogovarjali, a dogovori so 03tali dogovori, razbili so se in se bodo vselej razbili, kednr se bode hotela ta idi-ja uresoiciti. Slevauskib djakov je na Dunaji okolo 500. Ako ugodno rajtaino, bi jih h drustvu raor-da pristopilo kicih 300. la ako vsaki teh 300 udov pla&ina kto 5 fl., kar pa jez» drjaske raz-mere skoro prevee, znasa to loOO fl. S tern dc-naijem biseraoralo placevati stanovanje 600-700 flj kurjava in svecava 400 fl; strezaj 450 fl. Kje so potem Sasopisi, knjige, knjizuica in pohistvoV Povrh je So prasanje, all bodo vsi vsch 5 fl. na leto piacali, kojih polovica po letu Duuaj za-pmti? $e akad. sleseballe* konwj shnja, ki imti vendar stanovanje, in skoro vse casopise zastonj in nad 800 udov, ki brez ustupnme 4 fl. na leto placujefo, inktero tudi profcsoru posebsj podpirajo. Da, oatanoviti stovansko akademicno cftalnico, je lepa misel, a pri danasojih okolisfinah ueiz-petitau Zatorej Je veliko bolje, da ae slov, atu-deuti vpiSejo ? breznarodno Blt»ebaHe«, ki vaem narodnostim eoake pravice deli, in kjer se naha-jajo Casopiai tseh slovanskih jezikov. ($«««• pMie«*|» *•«¦>• V oWni dunftJ" •ki bolnisnici je urarla te dne iena, udova nek-danjega tratarja pri zunanjem ministerstvu. Za-paidine se je naSlo okolo 15.000 fl., ktero dobe njeni sorodoiki. Na koncu odloci se 100 fl. zato, da ae za nje kolki (stempeljni) knpijo in pri o-krajni sodniji sezgd. In to zaradi tega, pravi, ker je njen rajnik moz toliko dobrot od cesarja uiil, cesarja pa avoje hvaleznosti drugace no inore akazati, nego da se kolki nakupijo in sezgo. (H4ilienw»r«ov or, d0-misljenih uspebor, ki so morda dusezejo s cen tralizujoCo silo, in na dan pride splosuo spoznanjo one resnice, da Avstrija more svojo starodavno mofi in velicestvo doseci le s tem, da si zopet usVanovi slogo med svojimi samostojuimi deli in dalje zida na svojih starozgodovinskili podlag.ih. Ponavljaje Yarn, btagorodni gospod, svojo :;:divalo za Vale porodilo izreka posebno svoje spostovanje Yam udani Karol grof Hoheuwurtb 1. r.- <**• W»rod| pi§e: j Kaj Bnesre(5ni* slovenski "* " i Kulis , Dunaji za kulisauii delajo, maSo iz-vemo. Se le Skandal Dalmatincev uas podaduje, kako se obnaSajo in kako — bog nam grehe od-pnstil — politikujejo. ffObzor" prinasa v svoji 46. §L dlanek, pisan najbrze od enega dalma-tinskih ^ poslancev pod naslovom: nDalmatinski zastpp'uci vcarevinskoin vie6att,v opravdanje dal-matinskega ravnanja. Ta se pripaveduje, da so Dalmatinci stavili prej predlog drngim federali-stom, drZavni zbor zapastiti. AH med drugimi se bill tudi Eranjei proti temu predlogu, Les, da .treba sedeti v drzavnem zborul" - To samo go-vori. — 2alostno je, da Slovencem v tem <5lanku Dalmatinec z vso pravico ocitati more, da so tudi onil. 1867. giasovali za dualizem zato, da so do-* bili — eno zeleznico. — Kedaj pridemoido poStene odlodne, premiSljene slovanske politike? 1 - Iskaz darit xa stradajote naNotranjsJceminDolenjsl-em. Prenesek iz zadnjega lista . ¦6. France Ferfila v Gorici . Htidolia, trgovec v Gorici . Pozi/. Kranjska dezelna vlada je prepovedala odbo-rajza podporo stradajocih na Kranjskem nadalje-vanje dlovekoljubnega delovanja. — Narodojakom teduj nij dovoljeno spolnovati kristjanskih dolz-nost!, za to menda, ker s>o narodnjakr. — Sicer se je tudi na Ceskeut in Hrvatskera kaj enacega godtlo, kar pa nj uatras 1« ilottc«ih od-borov, kateri so tuk.«j dru^o pot*naSH, po katertrm so pomagiili svojim iicsrccnim bratom. Kakor „Slovenski Nurod4*, bom«r tudi mi na-daljovalt pobiranje daror za Kr.tnjske nesrecnt; bnite tcr nabram denar jioSiljult dezetnema ol-bom kranj^kemu. - l*ripoLamo tudaj §e inkr.it pnmor^km Slovencem, p isebno pa cestiti iluhowsctui m citaliu-cam, da nabirajo darovo in da nam j'* pondjajo; posebno pa se nadejatno, da bodo ditalmcc »a-pravlj.de besedo v kortat nesreciiikom. - Ce ka-ka aitalnica k»i tacega sklene, naj nam blagovoij-no naznani. Uredniltvo. , 1— Sknpaj fl. 11. Trgovske in kmetJjske vest! (NaSa vtnska rjazstava.) Vzadnjem listu smo obljabiii, nekoliko ohhirueje p:suti o nu^i vtnski razstavi 15. I6.in.17.febr. — Razstavljeath je bilo nad 200 uzorov vin te vseh razredov, m ve, da bi jib bilo lahko dvakrut toliko; pmebno so $e potrndilt Dornberram in IMienliorrafii, Brdci in Vipavci, bi!o je tudi nekaj cibedinn, prav malo pa furlauskega in kraskega vtim, tako da rrna vina so bila slabo zastopana; ko bt so gg. Fa-bjani in Livecnato no bila Mpomonila, bi bil slo-veci teran skoro popolnoma uostal. Da so je to zgodilo je prvi vzrok mlai'nont ob5inskth zaiitopstcv, ker nijio ljudfttva zndu«ti o-pominjala in jim pomen in va2tn»st ra/.stave d«»-ka^ala; a drugi v/,rok jo ihkati pn kin^tijskt druzbi sains kuijmj pom;«lilat tla btbila razttavo m pol leta naprej iiaznanibt, ah pa v*.ij o trm'atvi, da bi st» bili nasi vinorejci boljo pripraviii in hi do-bra vina prihranili, kijtt do wil-ij so boljsa vma /.« poprodali, ker v na^i deiidi se no t'aka, da vino "2. H. lota »taro pontan^, kakor ditigot. Vina so bila razrejena: v uavatlno mi/.nof ntizno v steklenicah, slatlko, iiroin;vt»t;oor p;koht, refosk in v pentde vino. Od v^ako Unke ¦* po-Sfjo ena steklonrav Ktoiterneuburg, da m poteen koneCno odloci, kakc pogrvfike imajo in kako bi so dala zboljsati, da bi bila rasa vtna sposob *& za metlnarodno kup(iijo.— Go-ipod prof, ito-dur, zantopnik kmetij-ikfga ministerstvu, je omonil v svojom govoru - k tzv»tna, iu»me-la bi se meriti s francoskimi in renskimt vmi. PogreSki bi se dali lahko odpraviti z ninnejsim vinovrenjem. Pri crnih vtnib »o uab vja preve^ kts-iifi-ktsline, preveo zagoltnosti. Viuo, ki una pri»obd>> zagoltnost1, bi m zbolj-Salof da bi se najpnj b«lj*e trte zbralt% pot«4m umnpjSe s trgatvtjo in prvim vrenj««in ravmil«>. Navadno se tuk-ij trte preoblo^e n\ ne od njih provec zabteva; po:em je res ved gnudja, pa )v slabeje; a1! dobn gospodar mora gledati» da s$ dovelj in dobroga vina prultla. Najvefia napaki se dela pri vimivreuju, da se» crno grozdje navadno xvnogami tlaci; s tera se mnogo pecljev stare, v pecljih pa je nijvet* grenke zagoltnosti. Most jo treba veckrat pre-meaati, ker s tem se pospeitaje hitro vren-je, ktero je ravno na Gori»kern prtmerno in potrebuo; dalje se ue smo pustiti prevec Oasa na iusinab, s;cer dobi vino odvec grenkobe in slab okus; to so ravno godi pri nekterib vinorejesh v Brdib, ker rebolja potem bolj motna ostane in so teze proda. — Gosp. dr. Mule je priporodal upeljavo tujib izvrstnib trt, — obzahijoc. da je nase vino veCidel iz jako raznovrstuih trt narejeno. En Gospodar nijma dveh sodov enakc-g* viua; — in rss zdi se nam, kakor da bi pscnico in jecmen skupaj mieli in potem Se le iz take zmesi krub pekli. Nasvetoval je dalje oraenjeni gospod, naj bi se osnovato za vinsko kupcijo Rvehko drustvo na deloice," da bi to druStvo pospesavalo izvazanje in prodajo nnsih vin, torej mnozilo notranji bla-gostan. Tudi g. prof. Povse je gorko priporocat tako drustvo, o kojem bode 10. marca v kmetij-ski sobani javno govoril; xelimo, da bi se seslo k temu govoru veliko nasih vinorejeev. Ker so nasemu Ijudstvu drustva na delnice splob malo znana, hoLemo tudi mi o priliki po-pisati njih prakticuo korist in pokazati kako se snujejo. — Y zadnjem listu smo priporocali direktno vinsko kupcijo in to ne brez vzrokov, ako bi se pa ze enkrat osnovalo druitvo na delnice za vin* sko kupcijo, zdruzili bi se Iabko okolicoi trgovci in vinorejei v eno telo; tako bi uspesno skupsj delnh. svoje vino dobro pro.lnj ili, ob enem par bi J b b tudi ilfliiicarji omenenega drustva, in tako i drustvo bi dajulo gotovo lepe obresti. ; NB. Cene na ua§em tergu so ostale tide i kakor v 1 stu 5*. S. naznaujene. Poslano.*) Pn^lano iz Tom:na v 6. itev, BSoce" se ne ; i*a>lanj t n.i ref»nic«», vs»led tJesar si Htej^mo V dol- j zno«»t, r*'«' mkuliko poja»mti. Pl.» v na^i cital- m« i 20 t. m je vo it! g. A., kateri je prod koti- i Ijonom razileljeval kotitjonske redove med plesalke. Go»pa P. in gospodiCna 0 u»j*te se fvntili med plesalke, ampak ostale ste skriti za pie sulci. To p uzrok, da ji je g. Z. prezrl; a ko ji je zapazil, je precej hitel k njnaa in jima ponujal kotiljonskih redov, katerih paoijste boteli aprejeti. Kdor ve, kaj je kotiljon, vc tudi, da pri kotiljonu dobe relove samo tiste dame, katereto vvrstjene med pletalke; vse druge po plesnib pra- vthb mjmnjo pravice tirjati, da jib nji velicaostvo plesni knilj i redovt o Ihkaje. Tudi je po ('italnttah m druzib druStvib trn-vada, da se gostje odtioru napove lo in da se brez odborenega (lovotjenja noben go«t ne udelezuje druztvenib veselie. Gospod Z. je veselioo tnktno vodit in je 8 tem, da je se nepleaalkam, katenh prav tea ude- \ leziti ae veselice ja bda dvoruljiva, redove ponu- jat, na vsak nacin pokazal svojo utjudnost in dru- \ Atveno rutino. — i Vec se tueuda nu m»»w tirjati od nobenega j narraugeurja" m uaj Se |iriatavuno, da smo bi'i | vni fttaliificarji in tuii n(iLe dame prav xadovoljni | z goip, 'l," j*in, kateretnu izrekamo pusrbno xab« j valo t,\ «j«'g»v trud. j V po«iauoiii ne tudi bere; «akoravno ste jih [ bolj /anlu/, li, neg» marnik itcra druga, * ! Na te bescde vpaz mo, da »t» je veaelice 20. | jiinuviuj i t. 1. udcleziiu muogo odlicnih gospa in ¦ go^podu'su, katenm ne mire kljucice uteguiti vsa-ka iu*p >kheat.a. V lominu 1ft febr. l$7!i. fef Twawlnihlli #lt»l«l^*ri4*v. •) 7a tnk% pvAui* tktj ixlgovomo orfrloittvoi. Ceiiik r;r/nest:a bla^a na gwUkem trgu. P.i*»mca poloaik po gl. 3.30 do gl. Ki . - 230 f Tursica , „ 2.30 , Jecmen. pehan « * 3.— * eel , % 2.- . Fezol . . 3.20 Oven , . 1.40 , AjiU • .2.- . UajJK prve vrnte cent m 11.50 » m druge „ # 10.50 Seno . . 1.90 . btuma * n 1-20 . ^lanuia (3pch) , , 35.— m Krorapir » « 3 - , Vino, belo briAk > kvinc , 12.50 « 9 crno furlaniko n , 13.50 , » belo dorabersku» B 13.— „ , firao • „ . 14. - B „ m kra^ko . » 15. - „ „ ipav.sko srednje . m LI.-- » n 9 boljSi » w 12-— « 3.40 2.50 2.65 3.40 Lw 1.60 *i,20 1*2.50 U.— 2.10 1.40 38.- 3.50 13.50 14.— 14.- 15.- 18.- 12.- 15.- tiekartiica Pontoni-eva jpri Zamorcih v Ra8el» u Gorici, Glavna zaloga vsakorSnih zunaajih zdra-vil, zdruvniSkih orody iz gtitta perch**, kilnih provez. Edina zaloga pravega „?aglianovega Sirapa* iz Florence, MoUoto Sedlicke ?3tupe; melisovca iz Benedetk i. t. d. Kestitutionsflnid (lek) za konje proti v-sakterim izYinjenjn in izpahnenju, lek, da se kcuji zdravi ia srfini ohranijo do visoke staro-sti, ziviuska zdravilna itnpa za konje, vole, in ovce. IjsdaTatelj in odgovorra nrednik: YIKTOB DOLENC. — Tiskar: PATERNOLLl v Gorid,