Ljudje in dogodki Podravje • Lions Obarjada: humanitarnosti niti virus ne more do živega
O Stran 19
s 11 Štajerski
Aktualno Podravje •
Francozi v paketu zaprli vrata slovenskim trsnicam
O Stran 2
Ptuj, torek, 16. februarja 2021
Letnik LXXIV • št. 13 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Turizem Podravje •
Poslovalnice turističnih agencij ostajajo zaprte
O Stran 5
V središču Slovenija •
Fiktivnim prijavam bivališč bo odklenkalo
O Stran 6
Politika Ormož •
Pokrajinska zakonodaja kot rešitev za kadrovanje
O Stran 8
Ljudje in dogodki Sp. Podravje •
Izbrana sta naj krof in najlepša pustna okrasitev domačij
O Strani 18 in 19
Črna kronika
Ptuj • Podjetje Dominko tarča vlomilcev
O Stran 24
Spodnje Podravje •Fašenskega duha v naši deželi nič ne ustavi
»Bejži, korona, kurent gre!«
»V korantovi deželi fašenski duh živi, nič ga ne more ustaviti,« je pojasnil Matjaž Mlinaric, etnolog in kulturni antropolog, sicer pa član ED Markovci. Tako seje tudi letošnjo »fašensko soboto« skozi vas sprehodila množica domačih »maškor«, zaplesali so na domačih dvoriščih v upanju na boljše in lepše čase. Vesele maske in kurente pa je bilo vi-dMltMi po številni^ drugih občinah; še. posebejfživahnp je bilo> v nedeljo napj^
jlMritmu kurentoyega.pjesk.r ^	f™"	'	■	£
Foto: Črtomir Goznik
Podlehnik •
Krajani: »Živimo
dobesedno om
sa&í. ¿ÉiE
Üfli
Bolnišnica Ptuj
Za hitri anti
20, za PCR pg 95 evrov i
^////////////////^^^^
I
| »Kurjenje« državnih milijonov v Sobetincih
Tudi Markovci
Orgánica
J imajo svoj TE|
2 Štajerski
Na sceni
torek • 9. februarja 2021
Ptuj • Participativni proračun 2022
Končno na vrsti še želje občanov
Kar nekaj občin v Sloveniji svojim občanom ponuja možnost, da sami določijo tiste projekte, ki bi po njihovem mnenju morali biti izvedeni prioritetno. Tudi na Ptuju že nekaj let razmišljajo v tej smeri. Naslednji teden bodo o tem, ali bodo obačnom to omogočili ali ne, razpravljali mestni svetniki. Občanom naj bi na razpolago dali 125.000 evrov.
»Mestna občina Ptuj želi občanom ponuditi priložnost ne le sodelovati pri odločanju o tem, kateri projekti se bodo izvajali v njihovi ožji lokalni skupnosti, temveč tudi možnost, da sami predlagajo projekte, ki bodo izboljševali življenjsko okolje,« so predlog, ki so ga uvrstili na dnevni red naslednje seje mestnega sveta, argumentirali na občini.
Participativni proračun je eno izmed orodij upravljanja številnih sodobnih mest. V Sloveniji ga imajo občine Koper, Komen, Izola, Krško ... Na ta način občanom ponujajo možnost aktivacije in soodločanja, da so pri svojih željah slišani. A teh bo gotovo veliko več, kot je denarja. Da zadeva ne bi bila zastavljena preširoko in preobsežno, morajo občine same izbrati in pripraviti ustrezen model procesa izvedbe. O tem, na kakšen način bi zadeve izpeljali najbolj smotrno, so na skupnem srečanju, namenjenem prav tej temi, razpravljali že februarja lani. Jeseni lani je ptujska županja Nuška Gajšek imenovala Komisijo za vodenje in izvedbo postopka participatornega proračuna. V tej so predstavniki mestnega sveta in svetniških skupin, občinske uprave, Regionalnega stičišča NVO Podravja in Organizacije za participativno družbo. Preučili so prakse izvajanja participativnih proračunov v drugih slovenskih občinah in njihove modele izvajanja.
Predlogi za leto 2022 morajo biti oddani aprila
Foto: CG
Občani bodo imeli možnost podati predloge, na ta način jih bodo spodbudili tudi k aktivaciji.
Delovna skupina je oblikovala tudi model izvedbe participativnega proračuna v Mestni občini Ptuj in določila terminski plan aktivnosti za njegovo izvedbo. »Sredstva iz participativnega proračuna so razdeljena med posamezna območja na podlagi razpršenosti prebivalstva in števila četrtnih skupnosti. V vsakem izmed štirih območij in v skupni Mladi je namenjenih 25.000 evrov,« so pojasnili na ptujski občini.
O takšnem predlogu bodo odločali mestni svetnik, ki ga bodo, kot vse kaže, tudi potrdili in občanom dali možnost, da predlagajo projekte v skupni višini 125.000 evrov. Te bi izvedli v letu 2022. Še dodatnih 10.000 evrov bodo predvidoma namenili za promocijo in materialne stroške.
Projektne predloge bodo začeli sprejemati 6. aprila letos. Rok za oddajo je precej kratek in se izteče 7. maja. Prispele projekte bo pregledala komisija, nato bo pripravila sezname in jih dala na glasovanje na sedežih četrtnih skupnosti.
Glasovanje o tem, kateri projekti so za občane prioritetni, bo potekalo 9. in 13. junija letos. Izglasovane projekte naj bi nato mestni svet obravnaval na septembrski seji in jih uvrstil v proračun za naslednje leto.
Dženana Kmetec
Kako bi razdelili denar
O tem, zakaj bo naslednje leto namenjenih 125.000 evrov občinskega denarja, bodo - kot vse kaže - odločali občani. Ta sredstva bi po veljavnem predlogu razdelili po naslednjih območjih:
1.	ČS Ljudski vrt, 25.000 evrov
2.	ČS Breg-Turnišče in Center, 25.000 evrov
3.	ČS Jezero, Rogoznica in Spuhlja, 25.000 evrov
4.	ČS Grajena in Panorama, 25.000 evrov * posebno področje MLADI, 25.000 evrov
Vsak občan, starejši od 15 let, lahko po elektronski ali navadni pošti poda predloge ali glasuje za vsa območja. Glasovanje bo od aprila do maja letos. Organizirane bodo tudi delavnice, na katerih se bodo občani seznanili z namenom participativnega proračuna in obenem morda tudi oblikovali kakšne skupne predloge.
Spodnje Podravje • Kriza v vinogradništvu za seboj potegnila tudi trsničarstvo
Francozi v paketu zaprli vrata slovenskim trsnicam
Nizke odkupne cene grozdja, polne kleti vina in epidemija, ki je tako rekoč povsem ohromila družbeno življenje, so razlogi za težave vinogradnikov, vinarjev in posledično tudi trsničarjev, torej tistih, ki proizvajajo trsne sadike. Z najdaljšo trsničarsko tradicijo se lahko pohvalijo v
juršincih, vendar se tako število trsničarjev kot njihova proizvodnja v zadnjem času zmanjšuje.
Simon Toplak: »V preteklosti je bilo v Juršincih 43 trsničarjev, danes nas je samo še osem.«
S trsnicami se zasadijo novi vinogradi in obnovijo stari: prvih je izredno malo, vse manj pa imajo vinogradniki denarja tudi za nujno obnovo. Zaradi krize v domačem vinogradništvu so slovenski trsni-čarji državo že pred časom pozvali, da jim pomaga s subvencijami, kot je to praksa v Avstriji in Italiji, s prodajo pa so se bili primorani obrniti tudi na tuje trge.
Prepolovili proizvodnjo
Trsničarska zadruga v Juršin-cih je včasih združevala velike in male trsničarje, danes pa so mali dejavnost opustili, večji pa so se profesionalizirali. »Včasih smo bili bolj povezani, zdaj pa imamo le še skupne prostore in hladilnico, sicer delamo bolj vsak zase. Ko se je zakonodaja spremenila, smo se ji prilagodili tudi trsničarji: eni so tr-sničarstvo registrirali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, drugi postali samostojni podjetniki, tretji pa odprli podjetja, kar smo storili tudi mi. Časi so se spremenili, mnogi so prenehali delati. V preteklosti je bilo v Juršincih 43 trsničarjev; z leti so 'mali' odpadli, tako da nas je danes samo še osem, od tega po dva d. o. o. in s. p., preostali štirje so doregistrirali dejavnost na kmetiji,« razlaga Simon Toplak, prvi mož nekdaj močne juršinske trsničarske zadruge.
»Položaj v panogi v Sloveniji, kjer smo na leto cepili že tudi po 12 milijonov trsnic, že tako ni bil dober, a je bila prodaja trsnih cepljenk boljša vsaj v tujini, kamor izvažamo. Zdaj se kriza pozna povsod: pred dnevi so nam tako Francozi odpovedali desetletno pogodbo, po kateri smo v Francijo vsako leto izvozili 400.000 trsnic, kar je za nas hud udarec, glede na to, da jih sicer letno cepimo do največ dvakrat toliko.«
Iz krize v krizo
A pri Toplakovih niso edini, ki jim je v vodo padel posel s Francozi. »Slišim namreč, da smo odpoved dobili vsi slovenski trsničarji, ki smo
doslej v Francijo vsako leto prodali 1,5 milijona cepljenk. Zato smo seveda 'proizvodnjo' od predlani zmanjšali za polovico, tako kot ostali trsničarji. Precej smo prodajali tudi v Hrvaško, a so zdaj težave s prehajanjem meje. Kleti so bile že pred epidemijo polne vina, ta pa je krizo samo še povečala. Država je vinarjem pomagala s finančno podporo za zeleno trgatev in krizno destilacijo, denar za to pa vzela tudi iz sredstev, namenjenih obnovi vinogradov. Ker torej ni bilo denarja za obnovo, tudi ni takšnega povpraševanja po trsnicah.«
Trenutna pa še zdaleč ni edina kriza, ki so jo doživeli trsničarji. Kot se spominja Toplak, je bila zelo resna tista ob vstopu v Evrop-
Andrej Rebernišek: »Kljub težkim časom svetujemo vinogradnikom, da je vinograde tudi zdaj smiselno obnavljati, a se hkrati zavedam, da je to v praksi velik izziv.«
sko unijo, ko trsničarji še niso imeli potrebnih certifikatov in je trajalo kar dve, tri leta, da so jih pridobili in lahko začeli prodajati. Da so krize del življenja in posla, se strinja tudi juršinski trsničar Alojz Herga.
Vinogradi brez obnov
»Marsikaj smo že doživeli, ni ne prva ne zadnja kriza. Vse smo tako ali drugače preživeli, tudi to bomo, upam. Prodaja doma je tako rekoč zastala, izvoz zaenkrat še teče po pogodbenih rokih, je pa pred dnevi denimo propadel eden večjih poslov, za katerega smo se dogovarjali jeseni. Najbolje smo jo tokrat menda odnesli tisti, ki veliko prodajamo tako imenovanim
ljubiteljskim vinogradnikom, ker ti še kupujejo. Kljub temu smo v našem trsničarstvu za približno 20 odstotkov zmanjšali proizvodnjo. Problem je v tem, da ljudje vse manj obnavljajo vinograde: starejši opuščajo dejavnost, saj si mladi naredijo kalkulacije, kaj se jim splača in kaj ne. In če ne vidijo računice, ne bodo delali. Zadnjič sem hodil po Halozah in bil presenečen, ko nisem naletel na niti en vinograd, ki bi ga obnavljali. Ne vem, če bo kaj več zanimanja za omenjene nove odporne sorte, saj gre za ekološko pridelavo, za katero se odloči le manjši odstotek vinogradnikov.«
Senka Dreu
Domače težave postale globalne
Potem ko so si pridobili certifikate za pridelavo cepljenk, so slovenske trsne sadike dosegle evropske kakovostne standarde, še več; Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda, ocenjuje, da so v samem vrhu. »A trenutna situacijaje precej zahtevna. Kriza v vinogradništvu se pozna tudi v trsničarstvu, a ne več le doma, zdaj postaja že globalni problem. Kljub težkim časom svetujemo vinogradnikom, daje vinograde tudi zdaj smiselno obnavljati, a se hkrati zavedam, daje to v praksi velik izziv. Obnove priporoča tudi Evropska komisija, kije dvignila podporo za prestrukturiranje vinogradov. Kot je znano, je na našem koncu največ trsničarjev v Juršincih in neposredni okolici, kjer so za to intenzivno panogo primerno bogata tla, ljudje pa usposobljeni za tehnološko zahtevno proizvodnjo. Morda bo k boljši prodaji kaj pripomogla dopolnitev sortne liste s petimi odpornimi sortami, katere potrditev s strani kmetijskega ministrstva pričakujemo v kratkem.«
ÊttttÉat
psHESSS»-*
SPWwwfiBSw*
1ÉfilSS

Slovenski trsničarji so bili zaradi krize primorani prepoloviti proizvodnjo. Domači vinogradi se praktično ne obnavljajo več, v tujino cepljenk ne morejo prodati.
Foto: SD
Foto: SD
Foto: SD
torek • 9. februarja 2021
V središču
Štajerski	3
Podlehnik • Zaradi izkopavanja v Stanošini neznosen hrup in tresljaji
Krajani: »Živimo dobesedno ob kamnolomu«
V času izgradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje so izvajalci odstranili del hriba v Stanošini, kjer danes poteka del avtocestne trase. Že takrat je podjetje Euro-asfalti izvajalo miniranja. O terminih so redno obveščali bližnje prebivalce, ki so pokazali veliko razumevanja in strpnosti. Drugo polovico hriba naj bi v okviru izgradnje avtoceste saniralo podjetje Euro-asfalti. Slednje je za agromelioracijska dela izbralo podizvajalca, in sicer mariborsko podjetje S. H. Nizke gradnje, kije leta 2019 začelo izvajati agromelioracijo na tem območju.
V zadnjem času so dela zelo intenzivna, kar povzroča veliko nelagodja in tudi strahu bližnjim občanom. Kot so povedali krajani, ki živijo v Stanošini in okoliških krajih, so razmere katastrofalne. Ves dan so primorani poslušati zaporedne udarce hidravličnega kladiva (pikamer), kar je vse bolj moteče.
Stanje je katastrofalno - kot bi živeli sredi potresnih sunkov
Zaradi neznosnega hrupa in tresljajev je življenje ob avtocesti vse težje, dobesedno živijo ob kamnolomu. Na nekaterih mestih je tako glasno, da se sploh ni mogoče normalno pogovarjati. Po besedah enega izmed občanov so ob zadnjem miniranju mislili, da gre za potres.
»Tresla se je celotna hiša, krožniki so popadali na tla. Res smo bili prestrašeni. Nihče ni prejel obvestila, nismo slišali nobene sirene, ki bi nas pravočasno opozorila.« Škodo pa opažajo tudi na svojih domovih, predvsem gre za razpoke v zidovih.
»O miniranjih bi morali biti obveščeni!«
Prijavo so podali na policijo, o svojih težavah pa obvestili tudi občinsko upravo. Predvsem jih zanima, kdo je podjetju H. S. Nizke gradnje izdal vsa dovoljenja, tako za miniranje kot odvažanje (oz. govorilo naj bi se o prodaji gramoza). Prepričani so, da bi morali biti o miniranju obveščeni. »Nam je bilo povedano, da bo material s hriba namenjen samo za izgradnjo avtoceste, nato pa se bo območje saniralo v prvotno stanje,« so pripovedovali prizadeti občani. Govorilo se je tudi, da naj bi material namenili za izgradnjo obvoznice proti Ormožu. Zaradi težkih tovor-
Zaradi miniranja se spet tresejo hiše. Posnetek je iz časa gradnje avtoceste, ko so najbližje živeči prizadeti krajani lahko le nemočno opzaovali, kako so jim pokali zidovi hiš.
njakov, ki vsakodnevno vozijo na tem območju, so ceste onesnažene, veliko je blata.
Po besedah krajanke, ki živi 130 metrov od hriba, se je vse skupaj začelo z izgradnjo avtoceste, ko so začeli hrib rušiti. »Mi na to odločitev nismo imeli nobenega vpliva. Že takrat smo na hiši opazili poškodbe, v času miniranja nam je recimo padel večji kamen na nad-strešnico in jo poškodoval. Kaj bi se zgodilo, če bi bil zunaj otrok?«
Za odškodnine zaradi poškodb v času gradnje avtoceste so se obrisali pod nosom
Za poškodbe v času izgradnje avtoceste niso prejeli nobenih odškodnin, izvajalec del je pred tremi leti gradbišče zapustil in od takrat večjih težav ni bilo. V zadnjem obdobju pa je življenje v bližini ag-
romelioracije znova oteženo. Prizadeti občani si v prihodnje želijo vnaprej vedeti, kdaj se bodo miniranja izvajala, predvsem pa upajo, da se bodo zemeljska dela na tem območju čim prej končala.
Tudi na Občini brez informacij, DARS s
• ■	M	•	• V
situacijo »nima nič«
Kot so sporočili iz Občine Pod-lehnik, je podjetje H. S. Nizke gradnje oziroma njihov podizvajalec prvo miniranje izvedel konec preteklega leta. »Žal nas predhodno o tem ni nihče obvestil, smo pa na dan miniranja prejeli informacijo s strani Policijske postaje Podleh-nik, kjer je bil dogodek prijavljen. S strani podjetja smo zahtevali in tudi prejeli ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ima podjetje H. S. Nizke gradnje vsa potrebna dovoljenja za izvajanje agromelioracijskih del z vrtanjem
in miniranjem,« je pojasnil župan Sebastian Toplak.
Občina pri nobenih odločitvah ni bila vključena, saj gre za območje, ki je bilo del državnega prostorskega načrta za avtocesto.
Župan Toplak je potrdil, da se je nanj že obrnilo več občanov, ki so nezadovoljni s trenutnimi razmerami v Stanošini. »Krajane razumem, saj kljub zagotovilom izvajalca o ustreznejšem predhodnem obveščanju tudi tokrat žal ni bilo tako. S strani podjetja in pristojnih smo že zahtevali podrobnejša pojasnila in dokumentacijo, ki je do sedaj še nismo prejeli. Vsekakor pa se je treba zavedati, da so dovoljenja eno, izvedba in spoštovanje predpisov na terenu pa druga plat zgodbe.«
Družba Dars je sporočila, da z dano situacijo nimajo nič. »Gre za območje, ki je zunaj gradbenega posega za avtocesto, prav tako ne zadeva obratovanja avtoceste.«
Estera Korošec
Zemeljska dela so se zavlekla zaradi prodaje zemljišča novemu lastniku
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na podjetje H. S. Nizke gradnje, d. o. o., iz Maribora. V odgovoru so zapisali, da kot podizvajalec že od sredine leta 2019 izvajajo strojna zemeljska dela pri izvedbi t. i. agromelioracije na območju devetih parcel v k. o. Stanošina. Za dovoljen poseg na območju kmetijskih zemljišč je investitor agromelioracije, podjetje Euro-asfalt International, od kmetijskega ministrtva že aprila 2017 Odločbo o uvedbi zahtevane agromelioracije.
Za njeno izvedbo je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj že leta 2016 izdelal ustrezen načrt s ciljem pridobitve kmetijskih zemljišč. V načrtu so natančno opredelili vsa agromelioracijska dela (izravnava terena, dovoz zemlje, analiza tal, zasaditev mejic, ureditev dovozne poti,...). Glede na posredovano dokumentacijo, ki sojo prejeli, so ocenili, da bi bilo na tem območju možno urediti 2,06 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Navedena zahtevana agromelioracija se izvaja na površini 1,65 hektarja. Izvedena bodo naslednja dela: odstranitev hribine, izravnava terena po odstranitvi hribine, navoz nazaj odstranjenega humusa in kakovostne prsti, ureditev dostopne poti, odvodnegajarka, zasaditev mejice in prve kulture.
Agromelioracijska dela so do danes izvedena do okoli 70 odstotkov predvidenih potrebnih zemeljskih del. Zemeljska dela so se zavlekla zaradi prodaje kmetijskih zemljišč novemu lastniku. Slednji želi dela dokončati kot novi investitor, za kar je na pristojno kmetijsko ministrstvo že podal ustrezno vlogo, o kateri pa še ni bilo odločeno.
Podjetje H. S. Nizke gradnje bo tudi za novega lastnika oz. investitorja izvajalo dela po izdanem načrtu. Zaključili naj bijih do konca naslednjega leta, ko bodo zemljišča urejena in predana v redno kmetijsko uporabo. Med drugim so še poudarili, da bo miniranj čim manj, krajane in pristojne službe pa da bodo o tem redno obveščali.
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj, Podravje • V bolnišnici uvedli samoplačniško testiranje
Za hitri antigenski test 20, za PCR pa 95 evrov
Dolge kolone čakajočih za testiranje na prisotnost okužbe s koronavirusom pred odvzemnimi mesti so razlog, da so se to storitev kot samoplačniško odločili ponujati tudi v ptujski bolnišnici. Cena PCR-brisa znaša 95 evrov, hitrega antigentskega testa pa 20 evrov. Še vedno pa lahko preverite tudi, ali ste nemara okužbo preboleli, ne da bi to sploh vedeli.
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča so z včerajšnjim dnem začeli izvajati samoplačniške teste na prisotnost okužbe s SARS--CoV-2 - covid-19. Izvajajo tako an-tigenske kot PCR-teste. Odvzem brisov na PCR-test se izvaja od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.30, izvid brisa pa je nared najkasneje naslednji dan zjutraj. Zaželeno je predhodno naročanje na telefonsko številko 041 479 100. Cena brisa je 95 evrov.
Po novem pa ponujajo tudi odvzem brisov na hitri antigenski
test, med delovnikom od 8. do 14. ure. V tem primeru je izvid pripravljen v roku ene ure. Tudi v tem primeru, v izogib čakanju, predlagajo naročanje. Cena brisa znaša 20 evrov.
Odvzemi se izvajajo v kontejnerju oz. šotoru pred ptujsko bolnišnico. »Za izvajanje samoplačniških testov smo se odločili zaradi vedno večjega povpraševanja prebivalcev po samoplačniških hitrih in PCR-testih,« pojasnjuje pomočnica direktorice za zdravstveno nego v ptujski bolnišnici Natalija Galinec.
Doslej so samoplačniško testiranje ponujali zdravstveni domovi in zasebniki, po novem pa tudi bolnišnice.
Doslej so testiranja izvajali le za zaposlene in bolnišnične paciente, zdaj pa - sicer plačljivo, a vendar -še za splošno populacijo.
Še vedno izvajajo tudi serološko testiranje za dokazovanje protiteles. Testiranje lahko opravi vsak, ki ne kaže znakov okužbe. V tem primeru gre za odvzem krvi, in sicer v laboratoriju SB Ptuj. Rezultat testiranja pokaže, če je bolnik v preteklosti že prišel v stik z okužbo. Cena tega pa enaka hitremu antigenskemu testu, 20 evrov.
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. februarja 2021
Ali se pravo enači s pravičnostjo in poštenostjo in kaj storiti, če se ne?
V poslovnem svetu gospodarske družbe, mala in srednje velika podjetja in podjetniki vsakodnevno sklepamo poslovne dogovore, temelječe na pogodbenih razmerjih, ki imajo dolgoročne obveznosti in posledice med stranko, ki poslovni dogovor izvršuje (izvrši), in stranko, ki to naroči. Najlepše je, ko stranki poslovni dogovor izvršita in vsaka dobi, kar je bilo dogovorjeno. Se pa dogaja, na žalost vse pogosteje, da se pogodbeni dogovor ne spoštuje, oziroma da ena stranka ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti. Na še večjo žalost se poslovni odnos prekine, ko stranka ali dolžnik storitve ali produkta ne plača. Ob tem se ne bom opredeljeval do žalostnih zgodb, vezanih na stečaj večjih poslovnih sistemov, ko zaradi kompleksnosti in zahtevnosti propada sistemov kot domino padejo vsi, ki so bili v poslovnem odnosu s propadlim (znana zgodba Vegrada in Stožic). Bolj me zanimajo tisti manjši poslovni dogovori med partnerji, ki se celo poznajo, kjer dogovori ne sežejo v več 10.000 evrov in kjer se zaradi tega, ker mu ni treba in ker mu težko kaj moreš, pač odločijo, da svoje obveznosti (plačila) ne bodo izpolnili.
Foto: Črtomir Goznik
Gre za primere, katerih priča smo bili tudi v družbi Radio-Tednik Ptuj, ko nismo bili sposobni - v enem premeru pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, v drugem pa že v predkazenskem postopku - dokazati, da smo bili poslovno ogoljufani. Ja, spoštovani, nismo bili sposobni dokazati, prav ste prebrali. Kajti dokazati, daje imel poslovni partner goljufivi namen, je misija nemogoče. Treba je pač ugotoviti, da če ti nekdo dolguje nekaj nad 5.000 evrov (v primeru pred sodiščem) in drugič nekaj nad 4.000 evrov (v postopku na Državnem tožilstvu), to za sodno in izvršilno oblast verjetno pomeni, da so škodljive posledice neznatne. Da je to tako, smo po vsej verjetnosti krivi sami, ker smo pogodbeni dogovor na eni točki izpeljali morda malenkostno nepazljivo oz. nedosledno, kar pa je dovolj, da izgubiš primer. Pred tem smo se zmotili večkrat, pravzaprav vsak dan, ko smo verjeli dolžniku, ki nas je prosil, pojasnjeval, obljubljal in le pridobival čas, dokler podjetja ni zaprl in premoženja skril. In to tako dobro, da ko ga obiščejo sodni izvršitelji (ki tudi niso poceni), najdejo zgolj prazen poštni nabiralnik... Zgodba je končana in bilo bi bolje, da bi energijo usmerili v druge oblike iskanja pravičnosti in poštenosti, kajti pravo ni vedno na strani šibkejših.
V tej zgodbi, v kateri se srečujejo mala in srednje velika podjetja in podjetniki, je zanimivo še nekaj, kar težko razumem, pravzaprav si ne znam pojasniti, kako je to mogoče. Vsi ti poslovni partnerji, ki niso izpolnili poslovnega dogovora, so posamezniki z imenom in priimkom, in ko uničijo eno podjetje, ne poplačajo zaposlenih in pogodbenih partnerjev, odprejo drugo, tretje podjetje, kije spet lepo zamaskirano v isti modus operandi. Ob tem se mi postavlja vprašanje zakonodajne regulative tovrstnih primerov in interes odkrivanja izigravanja sistema.
Druga stvar, ki jo sledimo ob vsakoletni izdelavi bilance poslovanja, so vsi tisti poslovni dogovori (dolžniki), ki niso nikoli poravnani. To so manjši dolgovi v vrednosti 70,130,210 evrov... Zanemarljive številke, bi nekdo dejal, ampak hudič je takrat, ko se jih nabere več 10.000 evrov. In teh primerov je vsako leto veliko. In sedaj, ali boš šel v pravdni boj za 70 evrov ter tvegal plačilo večkrat višjih sodnih stroškov, ali pa boš na terjatev pozabil?
Ali se pravo enači s pravičnostjo in poštenostjo in kaj storiti, če se ne? Odgovora ne vem. Vem le, da družba Radio-Tednik Ptuj ni znala najti pravice ob neizpolnjeni poslovni obveznosti dolžnikov podjetja Monsel, d. o. o., in podjetja Prireditve -organizacija dogodkov, d. o. o. Prvo zato, ker smo verjeli poslovnima parterjema in ker smo pri iskanju pravice preveč zaupali pravnemu sistemu. Hudič je pač skoraj zmeraj v pravni oz. sodni praksi, ki pa "majhnim" ni pisana po meri, ali pa sploh ni napisana.
Drago Slameršak
Videm • 15. redna seja občinskega sveta
Seja na daljavo: kontakt brez kontakta
Svetniki občine Videm so se minule dni s pomočjo spletnega orodja MS Teams virtualno srečali na seji občinskega sveta. Zadnja seja, ko so sedeli za skupno mizo, je bila konec lanskega septembra. Od takrat dalje komunikacija med županom, občinsko upravo in svetniki večinoma poteka s pomočjo komunikacijskih tehnologij, po virtualni poti. Tudi letošnji proračun so Videmčani decembra potrjevali na daljavo.
Na 15. redni seji sredi februarja so uskladili ustanovitveni odlok Osnovne šole Videm ter odlok in tehnični pravilnik, ki urejata področje komunalnih odpadkov. Dopolnitev ustanovitvenega akta šole je bila potrebna zaradi navedbe vseh enot in podružnic, ki delujejo v okviru zavoda. Odlok in pravilnik v zvezi z odpadki so spremenili, ker uveljavljajo nov režim zbiranja stekla - od vrat do vrat.
Odstopili od javno-zasebnega partnerstva in energetske obnove
Svetniki so soglašali z razveljavitvijo odloka o javno-zasebnem partnerstvu, v okviru katerega bi energetsko obnovili več javnih objektov v občinah Videm in Pod-lehnik. Med pogajanji z zasebnim partnerjem, družbo Plistor, je strokovna komisija, ki jo je imenovala občina, ugotovila, da ponudba (idejna rešitev) zasebnika za Videm ni sprejemljiva oziroma ekonomsko upravičena. »Ni ekonomike,« je na seji poudaril župan Branko Marinič. Čeprav je občina Videm od javno-zasebnega partnerstva odstopila, bodo objekte, ki so bili predvideni za sanacijo (šoli Sela in Leskovec ter videmska
Videmčani želijo čim prej priti do gradbenega dovoljenja za razširitev oziroma nadgradnjo vrtca.
občinska stavba) po županovih besedah poskusili obnoviti samostojno in s pomočjo kohezijskih sredstev.
Za vrtec želijo pridobiti državna sredstva
Župan Marinič je svetnike seznanil s postopki za širitev vrtca v Vidmu. Dejal je, da čakajo soglasje Direkcije RS za vode (DRSV), saj
Svetnik Andrej Rožman je sejo na daljavo komentiral z besedami: »Takšen način dela mi ni všeč. Smo skupaj in nismo, to je kontakt brez kontakta.«
naj bi vrtec v enem delu (30 m2) segal na poplavno območje. »Situacija na poplavnih kartah in v naravi sta v neskladju. Nizvodno mimo občine in športnega igrišča je bila izvedena protipoplavna zaščita, kar pa v protipoplavne karte ni bilo vneseno. Računamo, da bomo soglasje DRSV prejeli čim prej, da imamo potem zbrano in pripravljeno vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo-Ijenja. Želimo se prijaviti na razpis države za sofinanciranje investicij v šolske objekte, zato tudi intenzivno sestavljamo dokumentacijo.«
Kaj je zanimalo svetnike in kaj so predlagali
Svetnika Rudija Potrča je zanimalo, kako je s postopki za dom upokojencev. Župan je povedal, da je občina kupila zemljišče, gradnje, ki bi veljala od 10 do 13 milijonov evrov, pa nima namena prevzeti. Kot že nekajkrat doslej, je prvi mož videmske občine poudaril, da želijo z domom priti v javno mre-
žo, pa tudi, da stroške investicije gradnje doma prevzame država.
Svetnik Andrej Rožman je na seji pozval k ukrepanju v zvezi z okoljskimi problematikami, med drugim s smetmi, ki da jih je v Šturmovcih in haloških jarkih ogromno. Peter Jagarinec je predlagal posodobitev občinske spletne strani. Darko Jerenec je predstavil potek obnovitvenih del na krajevni dvorani v Doleni, pozval je tudi k izpolnjevanju evidenc uporabnikov storitev Čistega mesta. »Sedaj, ko so po gospodinjstvih delili posode za steklo, bi lahko poskrbeli tudi za to, da se vsa gospodinjstva vključijo v odvoz odpadkov.«
Danica Medved je povprašala, ali država izkazuje interes, da bi cesta od Leskovca do Podlehnika postala državna, in ali se na njej morebiti načrtuje kakšna sanacija. Po besedah župana Mariniča pogovori o prenosu te ceste v državno pristojnost potekajo, lotili naj bi se tudi sanacije plazu ob njej, kar pa je v pristojnosti in na območju občine Podlehnik.
MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Odgovor na prispevek
Preslišan v borbi za ostarele, samohranilke in mlade
Občina Ormož nikakor ni preprečila sodelovanja občinskega svetnika Jožefa Cajnka na 16. seji občinskega sveta. Pri organizaciji 16. seje na daljavo je sodelovalo podjetje BK TV, ki je specializirano za strokovno pomoč pri organizaciji snemanja sej na daljavo. Podjetje je pred začetkom seje občinskega sveta, kije bila sklicana že 7.12.2020, preverilo vse povezave na testni povezavi z vsemi svetniki, ki so vse uspešno delovale.
Ob začetku seje je podjetje BK TV vsem povabljenim udeležencem seje občinskega sveta (med drugim tudi Jožefu Cajnku) omogočilo vstop v sejo na daljavo. Pri g. Cajnku je bilo ugotovljeno, da ga ni bilo mogoče vključiti v samo sejo na daljavo, saj se ni prijavil na način, da bi lahko sodeloval na seji. Podjetje BK TV je Jožefa Cajnka poklicalo po telefonu, da bi vzpostavili
dostop, ki pa ga, kljub več poskusom, ni bilo možno vzpostaviti. Ugotovljeno je bilo, da napaka ni bila na strani BK TV. Preostali člani občinskega sveta niso imeli težav s priključitvijo na sejo na daljavo. Občina Ormož pojasnjuje, da svetnik Jožef Cajnko pred sejo ni posredoval predlaganega amandmaja, kot tudi ga ni posredoval med sejo, pri čemer pa bi amandma preučili
in uvrstili na sejo sveta, vendar ga od občinskega svetnika Jožefa Caj-nka nikoli niso prejeli.
Na 16. seji se je obravnavala tudi sprememba Tehničnega pravilnika ravnanja z odpadki, ki je predvidevala znižanje cene storitve za gospodinjstva, kjer je prijavljena le ena oseba. S tovrstno spremembo se je cena storitve za gospodinjstva z eno osebo znižala za 50 %,
posledično pa se je za ostale uporabnike cena dvignila za 0,31 EUR v primerjavi z obstoječo ceno. Če bi se znižala cena storitve tudi za gospodinjstva z dvema članoma, bi to pomenilo dvig cene storitve za vse uporabnike za 1,04 EUR, v primerjavi z obstoječo ceno, kar pa bi predstavljalo nesorazmeren dvig za ostale uporabnike gospodarskih javnih služb.
Občina Ormož je za mlade v občini storila veliko s sprejemom Odloka o mladih, v ustanavljanju je Mladinski svet, sedanji župan je vzpostavil otroški parlament, izdelan je program stanovanjske politike in demografska študija, pri čemer je občina ponudila v odkup občinske parcele mladim za reševanje stanovanjske problematike, veliko proračunskega denarja pa je namenjeno za dodatne programe v šolah in vrtcih. Občina Ormož tako meni, da je upravičena do naziva »Mladim prijazna občina.«
Občina Ormož
torek • 16. februarja 2021
Turizem
Štajerski	5
Slovenija • Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Vlada, odpri gostilne!
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je vlado znova pozval k sproščanju ukrepov, ki jim bo omogočilo vrnitev na delo. Vlado tudi sprašujejo, koliko časa bo še vztrajala, da gostinstvo in turizem predstavljata nevarnost tveganja okužb, medtem ko se državljani lahko drenjajo na tržnicah in v trgovinah, delavci pa delajo v proizvodnji.
»Od vas želimo in pričakujemo, da pričnete s sproščanjem ukrepov, ki bodo omogočali vrnitev na delo. Delavci si želijo delati, delavci si želijo zaslužiti, da bodo lahko preživeli sebe in svoje družine,« so navedli v pismu predsedniku vlade Janezu Janši ter ministroma za gospodarstvo in delo Zdravku Počivalšku in Janezu Ciglerju Kralju.
Dovolj je gledanja pitja pijač pred trgovinami
Moti jih prepoved prodaje pijač, ki jih lahko potrošniki nemoteno kupujejo v trgovinah in tudi na bencinskih črpalkah. »Sporočamo vam, da je gostincem dovolj zaprtja, dovolj nam je gledanja pitja pijač na parkiriščih pred trgovinami ali na platojih pred bencinskimi črpalkami. Dovolj je bilo uživanja malic na nedostojen in nezdrav način,« so poudarili.
Z doslednim spoštovanjem vseh predpisanih ukrepov in morda še z dodatnim poostrenim nadzorom bi lahko po mnenju sindikata normalno delali. Tudi v zdraviliščih in termah, kjer oskrbujejo goste, ki so na rehabilitaciji po operativnih posegih, ni informacij o morebitnih okužbah ali širjenju virusa.
Turistične bone tudi za kosila
Vladi so sicer še ponovno predlagali, da v naslednji protikoronski sveženj doda ioo-odstotno nadomestilo plač vsem delavcem, ki so na čakanju zaradi odloka vlade in sedaj prejemajo le 8o-odstotno nadomestilo. Poleg tega za vse, ki delajo v času epidemije covida-19 in se izpostavljajo okužbi z novim koronavirusom, predlagajo 200 evrov kriznega dodatka. Ob tem predlagajo še razširitev uporabe nabora storitev za uporabo turističnih bonov in izdajo novih, s katerimi bi si državljani lahko privoščili kosilo v gostilnah ali na kmečkih turizmih in na ta način pomagali lastnikom ob ponovnem zagonu.
Za ustvarjanje uspešnih in nepozabnih doživetij gostov bodo odločujoči tudi izkušeni delavci. »Poskrbimo za njih, dokler še imamo možnost, vse preveč je že bilo odpuščenih, ki si svoje priložnosti iščejo ali pa so si že našli v drugih storitvenih dejavnostih,« so sklenili v sindikatu.
Magajne: »Lokali so previsoko tveganje«
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je morala na petkovi novinarski konferenci odgovoriti tudi na za mnoge pereče vprašanje, kdaj bodo na vrsto za odpiranje prišli lokali in restavracije. Kot je pojasnila, predvsem lokali, »kakršnikoli, ki predstavljajo druženje ob istočasnem nenošenju mask, pomenijo absolutno visoko tveganje«. Poudarila je, da bodo vse odločitve, povezane z odpiranjem restavracij in barov, zagotovo zelo pretehtali. Odpiranja restavracij torej še ni na vidiku, »odpirale se bodo kasneje,« je dejala. Sta, Ur
Lepi spomini ne bledijo!
Spodnje Podravje • Turistične agencije v težki situaciji
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, «i^J* in si naročite arkivsko številko J||> Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Za&fcavopti»
-JjHfcftSMrtnr
Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Poslovalnice turističnih agencij ostajajo zaprte
Pandemija je neenakomerno prizadela turistični sektor. Med najbolj prizadetimi zaradi krize so turistične agencije, organizatorji potovanj in turistični vodniki. To so turistični ponudniki, ki so najbolj intenzivno soočeni s preživetjem in ohranitvijo čim večjega števila zaposlenih. Za lažje preživetje v kriznih časih in hitrejše okrevanje po krizi so namenjeni številni ukrepi Vlade RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in drugih ministrstev ter situaciji prilagojene aktivnosti, razpisi in pozivi Slovenske turistične organizacije.
Foto: Arhiv Svet24
Slovenija je u tem tednu znoua omogočila potovanja u tujino. Večina turističnih agencij pa ima še uedno zaprta urata.
Turistične agencije so na veliki preizkušnji. Nekatere bodo najverjetneje primorane svoja vrata zapreti, druge se bolj ali manj uspešno spopadajo z izzivi, ki jih je prinesla epidemija.
Brez dvoma bo za turistične agencije nujno, da bodo služile denar še z drugimi aktivnostmi. Izidor Furjan iz ptujske turistične agencije Izimanija ima na primer manjšo spletno trgovino. »Prilivov z naslova potovanj in izletov je izredno malo, letos bo padec še večji. Upam, da bomo lahko delali vsaj v poletnih mesecih pred najverjetnejšim ponovnim jesenskim zaprtjem.«
Kot še ugotavlja Furjan, se nekateri potniki bojijo testirati, zato iščejo destinacije, ki testa ne zahtevajo. Testiranja pred potovanjem in ob koncu so dodaten strošek za potnike, ki se manj pogosto odločajo za takšna potovanja. Nekateri se bojijo virusa, spet drugi se manj obremenjujejo in potujejo.
Največje težave so po mnenju Furjana pri hitrem menjavanju informacij in odlokov - tako v Sloveniji kot v tujini. »Praktično do samega odhoda v tujino nismo prepričani, ali bomo lahko šli ali ne. Slednje vliva ljudem preveč turbulence in se za potovanja ne odločajo. Nekateri so bolj fleksibilni in prilagodljivi - tako terminsko kot destinacijsko.
Koristijo ukrep čakanja na delo doma
Slovenija je agencijam priskočila na pomoč s čakanjem na delo,
kritjem fiksnih stroškov in krediti. Furjan je najbolj vesel čakanja na delo. Fiksnih stroškov nima, preostalo pokriva s prihranki. Nekatere agencije imajo najemnine in veliko število zaposlenih, kar je precejšnje breme.
Med drugim je izpostavil še eno težavo turističnih agencij. V primeru odpovedi potovanja morajo potnikom takoj vrniti denar. Večina hotelov in letalskih prevoznikov pa še ni oz. najverjetneje nikoli ne bo vrnilo vplačil. »Tukaj je nastala velika globel - nekateri potniki tega ne razumejo, drugi pa pokažejo svojo neprijazno stran.«
Iz turistične agencije Palma so sporočili, da so potovanja v tem trenutku organizacijsko zahtevnejša. Posameznik mora opredeliti vrsto potovanja (poslovno potovanje, potovanje z osebnim razlogom, študij, športni dogodek, turistično potovanje). Potovanja so bila do sedaj okrnjena tudi zaradi omejitve gibanja izven regij.
»Poletna sezona bo«
V lanskem letu jim je v Palmi uspelo uspešno izpeljati vsaj del poletne sezone. Velika prednost je bil varen direktni čarterski polet iz Slovenije na deset različnih grških otokov. Na razširjen program računajo tudi v tem letu, predvsem pa na dopustovanje v Sloveniji in na Hrvaškem. Med drugim napovedujejo, da vsekakor poletne počitnice bodo. »Beležimo rezervacije, saj smo ponudili trdna jamstva in minimalne akontacije, kar gostom v danih razmerah ve-
liko pomeni. Vplačilo 50 evrov na odraslo osebo je minimalen vložek za garancijo najnižje cene,« je pojasnila Nena Kraševec Mišič, vodja odnosov z javnostmi.
Na zelenem seznamu so trenutno del Grčije, Finska in Islandija, pa nekaj držav po svetu. »Semafor« varnih potovanj se spreminja, zato potrošnikom svetujejo upoštevanje odlokov, ki veljajo v Sloveniji, in redno spremljanje zdravstvene situacije v državi, kamor so namenjeni. Že konec oktobra lani so zaprli vse poslovalnice po
Sloveniji in poslovanje omejili na klicni center in splet. Kljub velikemu izpadu dohodka so obdržali delovna mesta večine strokovnjakov.
V turistični agenciji Relax so bili z odgovori na naša vprašanja zelo skopi. Sporočili so le, da so do nadaljnjega zaprti, tudi marketing in uprava. Vzpostavili so sicer 24-urni dežurni klicni center za morebitne rezervacije. Kot so zapisali, si želijo, da se trenutna situacija čim prej stabilizira.
Estera Korošec
Foto: osebni arhiv
Turistični vodnik Izidor Furjan išče nove priložnosti za delo na Zan-zibarju.
Mnoge evropske države so dovolile potovanja, Slovenija žal ne
Izidor Furjan, direktor in soustanovitelj turistične agencije Izimanija iz Ptuja, je povedal, daje čas epidemije namenil odkrivanju novih destinacij in iskanju novih poslovnih partnerjev.
Pred štirimi meseci je odpotoval na Zanzibar, kjer odkriva možnosti za dopustovanje v Afriki. »Slovenija je bila žal ena izmed držav, kjer je do 15. februarja veljala prepoved potovanj v tujino v turistične namene. Mnoge evropske države so že ves čas dovolile potovanja in agencije so lahko normalno poslovale - potujejo tisti, ki si to želijo. Veliko agencij v tujini organizira redne čarterje v različne kraje sveta, kot sta na primer Zanzibar ali Tanzanija, kjer poteka življenje svobodno - brez mask ali drugih omejitev.«
Na Zanzibarjuje že toliko turistov, da primanjkuje namestitev. »Vse je polno - od restavracij, diskotek, hotelov, letal. Ljudje si želijo sprostitve, dopusta in potovanj. Tanzanija (Zanzibar) ima konkurenčno prednost, ker ne zahteva testov, karantene in mask. Ljudje si namreč želijo dopustovati brez omejitev.«
Foto: CG
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. februarja 2021
Spodnje Podravje • O »kurjenju« državnih milijonov v Sobetincih
Tudi Markovci imajo svoj TEŠ
Za nakup sobetinske bioplinarne, ki je sicer v razsulu, na prvi javni dražbi v začetku februarja n Korent Klemen Kmetič je posestvo v Sobetincih, na katerem so med drugim hlevi za govedo in bio dražbi ni pristopil niti en interesent Stečajni upravitelj za prodajo premoženja že napoveduje zni:
■ -
Foto: Dreamstime/M24
Skozi sobetinsko bioelektrarno so »spustili« 18 milijonov evrov davkopla-čevalskega denarja.
Država veselo izplačevala podporo
Daje ironija popolna, je država ves čas obratovanja bioplinarne, od leta 2010 do 2018, najprej lastniku Vargazonu in za njim dvema podnajemnikoma (Pulverem ter Gea Nova) plačevala podporo za proizvodnjo električne energije, kljub temu da naprava nikoli ni imela pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja in sploh ne bi smela obratovati (!?). V devetih letih so vsi trije skupaj prejeli osem milijonov evrov državne subvencije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Gre za denar slovenskih državljanov, prispevek se namreč plačuje na položnici za električno energijo.
Kako to sploh razumeti?
Levji delež Vargazonovega dolga iz bioplinskega posla (10,5 milijona evrov) je prevzela DUTB - a le terjatve, ne pa tudi premoženja. Vse premoženje, kije bilo ustvarjeno z nikoli plačanim kreditom, je ves čas v rokah nekih ljudi, ki iz tega črpajo še več državnega denarja: subvencije za proizvodnjo elektrike! Daje mera nerazumljivih sosledij polna: manjka temeljni okoljski dokument, da bi elektrarna sploh smela poslovati -okoljevarstveno dovoljenje. Vse to je pri zdravi pameti nemogoče razumeti. V kakšni državi živimo, kje so regulatorji?
»Kolikšna bo višina izklicne cene v nadaljnjem koraku prodaje, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, saj je odvisna od soglasij ločitvenih upnikov,« je pojasnil Kmetič.
Bioplinarna je v mirovanju, večina opreme je uničene. Objekt nima okoljevarstvenega dovoljenja, brez katerega tudi ne more obratovati. Certifikat o vgradnji eksplozijske opreme je potekel, izgubili so deklaracijo Agencije za energijo in pravico do državne podpore za proizvodnjo električne energije.
Za prvim lastnikom bioplinar-ne, podjetjem Vargazon, je ostal 10-milijonski dolg, ki ga je prevzela DUTB. Za poplačilo vseh terjatev ni prav nobene možnosti, saj je premoženje v Sobetincih ocenjeno le
še na četrtino navedene vrednosti. A tudi po tej ceni prodaja na javni dražbi ni uspela, zato se bo v prihodnje izklicna prodajna cena zniževala. Četudi bo DUTB iz kupnine poplačana prednostno, saj ima na premoženju vknjiženo ločitveno pravico, pa je sploh vprašanje, za kakšen denar se bo to vse skupaj prodalo novemu lastniku. Pred dejstvom, da bo 10-milijonska finančna luknja ostala breme davkoplačevalcev, si ne gre zatiskati oči.
Še bi se morda dalo zaslužiti nekaj milijonov evrov
Stečajni upravitelj Kmetič, ki bi-oplinarno prodaja, je v dražbenem
Izplačilo državnih podpor za bioplinarno Sobetinci
Upravičenec	Obdobje	Proizvodnja	Podpora
		(GWh)	(mio €)
Vargazon	2010-2013	15,5	2,8
Pulverem	2013-2015	17	3,2
Gea Nova	2016-2018	14,2	2
Skupaj	9 let	46,7	9
Slovenija • Sprememba zakona o prijavi bivališč po hitrem postopku
Fiktivnim prijavam bo odklenkalo
V državnem zboru se po hitrem postopku sprejema novelacija zakona o prijavi prebivališča. Kot ugotavljajo v vladni koaliciji, pri prijavah bivališč prihaja do zlorab, predvsem v smislu izkoriščanja socialnih transferjev. Na enem naslovu, za katerega sploh ni bilo nujno, daje v stanovanjskem objektu, lahko je to bil le poštni nabiralnik, je bilo prijavljenih po več deset ali celo čez sto ljudi. V glavnem je šlo (gre) za tujce.
Sicer je že dosedanja zakonodaja omogočala, da bi uradniki lahko vzeli pod drobnogled bivališče, kjer se želi prosilec prijaviti. A se to v veliki meri očitno ni izvajalo oziroma se je nepozornost uradnikov morda celo izkoriščalo. Preverjanje podatkov omogočajo tudi informacijski sistemi (registri) s področij prebivalstva in nepremičnin. Da bi zlorabe, povezane s fiktivnimi prijavami bivališč omejili, je leta 2017 stopil v veljavo noveliran zakon o prebivalstvu, ki glede na situacijo ni dal pričakovanega rezultata. Uradnikom, ki urejajo prijave in odjave bivališč, je bila že leta 2013 v registru prebivalstva nameščena informacijska rešitev, ki je omogočala pregled števila prijavljenih oseb na določenem naslo-
vu in možnost uvedbe preverjanja resničnosti prijave. Oktobra lani je sledila nadgradnja, da se je lahko ob sumljivi ali neuspeli prijavi v registru prebivalstva vnesla opomba. Orodja, s katerimi bi bilo moč omejiti fiktivne prijave, so bila na voljo, vendar so jih upravne enote glede na množičnost goljufivih prijav uporabljale le v manjši meri ali pa sploh ne.
Šentilj: v hiši prijavljenih več kot 500 ljudi
»Spremembe na tem področju so resnično nujne, saj je z naslovom prebivališča povezanih veliko pravic. Dogaja se, da posamezniki zlorabljajo in prijavljajo prebiva-
Največ v Sloveniji prijavljenih tujih državljanov prihaja iz Bosne in Hercegovine (BiH). Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (MNZ)jihje lani jeseni imelo stalno prebivališče prijavljenih 45.000 in začasno 43.000. Kosovcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 14.000, z začasnim 11.600, Makedoncev s stalnim 9.700 in začasnim 5.300. Srbskih državljanov s stalnim prebivališčem je bilo 7.700 in z začasnim 11.000.
Foto: Zasebni arhiv
»Spremembe na tem področju so resnično nujne,« je poudarila poslanka Suzana Lep Šimenko.
lišče na naslovih, na katerih dejansko sploh ne prebivajo. Razlogi so zlasti v pridobivanju dovoljenj za delo in socialnih transferjev. V praksi se dogaja, da tujci velikokrat delajo pri naših delodajalcih le kratek čas, saj se jim z dovoljenjem za delo omogoči delo na območju celotne Evropske unije. Tako naše
delodajalce le izkoristijo za odhod v druge države EU, prijavljeni pa ostanejo pri nas. Pogosto gre tudi za napotene delavce. Na področju socialnih transferjev je tako, da imajo pravico do njih tudi družinski člani tujca, ki ima pri nas prijavljeno prebivališče. Fiktivnih prijav prebivališč je precej.
Po podatkih MNZ je lani oktobra imelo v Sloveniji stalno prebivališče prijavljenih 97 državljanov, začasno pa 90.000.
torek • 16. februarja 2021
V središču
Štajerski	7
www.tednik.si
Orearáca
n
Stajerskitednik I Stajerskitednik
ii bilo interesa. Stečajni upravitelj družbe Korent & jplinarna, poskušal prodati za 2,5 milijona evrov. K zanje izklicne cene.
razglasu oblikoval izračun, koliko denarja bi se z njo še dalo zaslužiti do leta 2025, dokler bi bilo možno koristiti državno podporo. Če bi jo seveda uspeli pridobiti nazaj. Letno bi prinesla dober milijon evrov dobička, v zadnjem letu pa 780.000 evrov. Gre za preračun, ki ne upošteva nujno potrebnih investicijskih vlaganj. Je pa tudi vprašanje, kako bi bilo s pridobivanjem deklaracije, ki je podlaga za državno subvencijo. Ta je bila leta 2019 zaradi nedelovanja bioplinar-ne odvzeta, so za naš časopis povedali na Agenciji za energijo.
Državo zadolžili le za krpanje finančne luknje
Kot smo že poročali, je državna DUTB po propadlem biooplinskem imperiju podedovala blizu 50 milijonov evrov dolga: Bio futura Ljubljana (8 mio evrov), Bioplin Gjer-keš Dobrovnik (15,7 mio evrov), Domen Jurša Središče ob Dravi (7,5 mio evrov), Bioplinarna Arnuš Destrnik (7,6 mio evrov) in Biopli-narna Vargazon Sobetinci (10,5 mio evrov). Čeprav je DUTB prevzela terjatve, premoženja upnikov (bioplinarnami) v večini ni upravljala. Zakaj se niso polastili premoženja, če so prevzeli vse dolgove? »DUTB lahko premoženje le kupi ali ga prevzame v stečajnem oz. javno objavljenem prodajnem postopku, ki ga razpiše stečajni upravitelj. Tako smo na primer v okviru stečajnega postopka preko svoje
hčerinske namenske družbe DUP1 na javni dražbi prevzeli bioplinar-no Gjerkeš. Z njo upravljamo na način, da z rednim vzdrževanjem in popravili preprečujemo izgubo vrednosti sredstev ter si prizadevamo za pridobivanje dovoljenj in podpore, kar bo omogočilo ponoven zagon proizvodnje.« DUTB ima Gjerkeševo bioelektrarno namen prodati, za kar je januarja razpisala prodajni postopek.
Kako je z drugimi bioplinarnami
»Še vedno posedujemo terjatve do stečajnega dolžnika Bio Futura, njihova bioplinarna na prvi javni dražbi leta 2019 ni bila prodana. Prodaja je v pristojnosti stečajnega upravitelja, po naših informacijah naj bi bil prodajni postopek kmalu razpisan. Bioplinarna Domen Jurša je bila prodana v okviru stečajnega postopka na javni dražbi avgusta 2017, višine kupnine zaradi zavez iz pogodbe ne smemo razkrivati. Posedujemo terjatve do bioplinar-ne Arnuš, ki je v postopku poenostavljene prisilne poravnave, na podlagi katere dolžnik plačuje svoje obveznosti do DUTB. Prav tako posedujemo terjatve do stečajnega dolžnika Bioplin Vargazon,« so povedali na DUTB.
Vargazonova bioplinarna se sicer prodaja v stečajnem postopku družbe Korent & Korent, ki je bila lastnica sobetinskega posestva pred Vargazonom. Od te prodaje si DUTB nima kaj dosti obetati; četudi ima na premoženju vpisano hipoteko prvega reda oziroma ločitveno pravico. Tako je moč sklepati, da bo prej ali slej šel Vargazonov večmilijonski dolg v odpis.
Mojca Zemljarič
Foto: Arhiv ST
Kaj takšnega možno samo v najbolj butasti državi
Poleg ogromnega finančnega bremena sobetinska bioplinarna že ves čas predstavlja obremenitev za okolje. Večkrat seje zgodilo, daje iz nje tekla gnojnica, čeprav objekt stoji v varovalnem pasu cevovoda za pitno vodo. Ljudje so se večkrat spraševali o (ne)oporečnosti digestata (gnojevke), ki so ga iz bioplinarne vozili na spodnjepodravska polja.
V objektih še vedno 24.000 m3 gnoja
V petih fermentorjih, treh zalogovnikih in končni jami je ostalo 24.000 m3 substrata, ki bi ga bilo treba odstraniti. Stečajni upravitelj Klemen Kmetič je naročil preizkus digestata v dveh fermentorjih, v enem je mejna vrednost bakterije e-coli presežena.
Za državo breme, za izbrance zlata jama
Drugo vprašanje je, na kako bizarni predpostavki proizvodnega procesa je zrasla filozofija proizvodnje bioplinarn. 80-odstotkov vhodne surovine predstavlja koruza. Kmetijska politika že leta in leta krčevito opozarja na pomanjkanje kmetijskih površin. Po drugi strani pa so koruzo, ki zavzema dobršen del slovenskih polj, namesto za krmo živali in prehrano ljudi vozili na predelavo (sežig) v bioplinarne. Katerikoli vidik bioplinskega poslovanja pogledamo (ekonomski, okoljski, kmetijski), je za državo in državljane eno samo veliko breme. A po drugi strani za nekoga zlata jama - ker milijoni evrov denarja pa so se vendarle zavrteli.
Foto: MZ
K
.000 tujih
Eden odmevnejših odkritih primerov je bila stanovanjska hiša v Šentilju, kjer je bilo prijavljenih več kot 500 ljudi. Ključni cilj spremembe zakona je onemogočiti fiktivne prijave bivališč. Zakon o prijavi prebivališča je trenutno v fazi obravnave, na matičnem odboru za notranje zadeve je dobil podporo, sledi še obravnava na seji državnega zbora v marcu,« je povedala državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko.
Kakšne bodo spremembe
»Ključne rešitve, ki jih zakon prinaša, vidim v spremembi postopka preverjanja resničnosti prijave z možnostjo takojšnje izdaje zavrnilne odločbe od zaposlenih na upravnih enotah. To bo možno v primerih, če ne bo predloženo dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, če stavba ni namenjena stanovanjski nastanitvi (številne prijave prebivališč so bile na naslovih podjetij) ali če stavba ne dosega površinskih standardov. Ti bodo določali dopustno število prijavljenih posameznikov glede na velikost uporabne površine stanovanja. Ob prijavi bo upravna enota morala v uradnih evidencah preveriti podatek o dejanski rabi dela stavbe in uporabni površini stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, pa tudi število prijavljenih oseb na naslovu. Hkrati se ponovno uvaja krajevna pristojnost za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča ter določitev naslova za vročanje,« je vsebino zakona, ki je v obravnavi, pojasnila Lep Šimenkova.
Mojca Zemljarič
Podravje, Slovenija • V domovih upokojencev začeli sprejemati nove stanovalce
Prazne »postelje« zaradi epidemije bo plačala država
Praktično od konca poletja naprej domovi upokojencev po vsej državi niso sprejemali novih stanovalcev, čeprav je potreb po namestitvah izjemno veliko. V ptujskem domu so še do pred kratkim imeli kar 101 prosto posteljo. Dinamika sprejema se je končno začela odvijati nekoliko hitreje, a je trenutno še vedno kar 70 praznih mest, torej približno desetina vseh razpoložljivih. Namesto stanovalcev pa bo za ta mesta oskrbnino plačala država.
»Ker imamo veliko takšnih stanovalcev, ki so koronavirus preboleli ali so bili cepljeni, je nameščanje postalo relativno varno, zato smo pred nekaj tedni končno začeli sprejemati nove stanovalce,« pravi direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Dejstvo, da je velik delež stanovalcev
precepljen in prekužen, jim omogoča, da prazne postelje ponovno uspešno polnijo. Nameščajo vse, ki potrebujejo nujen sprejem, pa tudi nekatere z redne čakalne liste. Največ prostih mest je imela matična enota, torej ptujska. Razlog za to je dejstvo, da so v njej za vse podravske enote, torej tudi
Muretince, Kidričevo in Juršince, organizirali sivo in rdečo cono. Posledično so za zagotovitev teh mest morali sprostiti kapacitete.
»Dokler je epidemija, pa ljudi ne prisiljujemo k takojšnjemu sprejemu oziroma vselitvi, v smislu, da bi jih, če odklonijo namestitev, dali na konec seznama. To se mi eno-
Foto: Sta/M24
Domovi so kar nekaj mesecev imeli velike težave, saj novih stanovalcev zaradi epidemije niso mogli sprejemati.
stavno ne zdi pošteno. Trenutno je stanje takšno, da morda kdo ni pripravljen za selitev pod takšnimi pogoji, kar razumemo,« še doda Šiplič Horvatova.
Od konca poletja pa do začetka tega leta novih sprejemov skorajda ni bilo.
Še vedno je dinamika precej počasna, kar je skrb vzbujajoče predvsem zaradi izjemno velikega števila čakajočih na namestitev v domove. A to še zdaleč ni le ptujski, pač pa vseslovenski problem.
Država krije osnovno oskrbo, ne pa tudi zdravstvene nege
Postopek nameščanja novih stanovalcev je jasen, z določenim protokolom skušajo preprečiti ali vsaj zmanjšati možnost vnosa okužbe od zunaj. Tiste novince, ki koronavirusa niso preboleli ali niso bili cepljeni z obema odmerkoma cepiva, najprej za en teden namestijo v sivo cono. Osmi dan jim nato odvzamejo bris na co-vid-19, in če je ta negativen, ga šele nato namestijo v dogovorjeno sobo.
Še do pred kratkim je dom, ki ima v vseh petih enotah na voljo okrog 700 postelj, imel kar 101 nezasedeno posteljo. Zdaj je prostih desetina vseh razpoložljivih mest.
Sprejemi pa so postali možni tudi zato, ker so pred tremi tedni na Ptuju zaprli rdečo cono v pritličnih prostorih, z željo, da čim prej začnejo izvajati fizioterapijo za zunanje uporabnike.
Zdaj sta rdeča in siva cona umeščeni na oddelku E 4.
Dejstvo, da imajo domovi prazne kapacitete v zadnjih mesecih, pomeni zanje seveda tudi manj prihodka. A bo velik del tega izpada krila država. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo namreč refundiralo vsako prazno posteljo, ki je nastala v času epidemije. Zanje bodo krili stroške osnovne oskrbe. Po besedah direktorice ptujskega Doma je to sicer dobra rešitev, a ne celovita, saj država ne bo krila stroška storitev zdravstvene nege.
Kljub temu Dom upokojencev Ptuj trenutno posluje pozitivno. Brez soudeležbe države bi bilo to nemogoče.
Dženana Kmetec
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. februarja 2021
Ormož • Predsednik Državnega sveta o regionalizaciji
Pokrajinska zakonodaja kot rešitev za kadrovanje
Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, je ob nedavni predstavitvi predloga pokrajinske zakonodaje na občinski seji spregovoril o prednostih, ki naj bi jih uvedba pokrajin prinesla občinam. Brez dlake na jeziku je izpostavil probleme, ki se ob trenutnem razmerju pristojnosti pojavljajo in v končni fazi zadevajo vse državljane, z uvedbo pokrajinske zakonodaje pa bi se jim lahko izognili ali jih vsaj zmanjšali. Posebej pa se je obregnil ob kadrovanje na ministrstvih.
Foto: Arhiv Svet24
»Država ima podsisteme po državi že razparcelirane. Težava je v tem, da imajo vojska, reševalci, gasilci svoje pokrajine, policija svoje, zdravstvo svoje, šolstvo ima svoje pokrajine. To je idealno, da nihče nobenega ne posluša prav dobro, da se nihče z nikomer ne pokriva... Jaz temu rečem - priložnost ne dela samo tatu, pač pa dela tudi take, ki se vozijo po robu zakona in delujejo bolj v svojem kot v javnem interesu. In medtem ko se ministri menjavajo, uradniki ostajajo isti. Ministri pridejo z dobro voljo in dobrimi sodelavci, odidejo s slabo izkušnjo in njihovi sodelavci ostanejo tam in zadeva se ponavlja. Temu je sedaj treba narediti konec,« je bil jasen Alojz Kovšca, predsednik DS RS na redni seji občinskega sveta pri predstavitvi osnutka pokrajinske zakonodaje.
»Rad direktno povem, vsaka vlada, ki pride na oblast, pripelje svoje kadre in jih 'poparkira' po ministrstvih, nikomur potem (po menjavi vladajoče stranke - op. a.) ne služijo, prestavijo jih samo v eno sobo, levo ali desno od tam, kjer so bili prej in si izmišljajo delo drug drugemu, zaradi tega, da niso v napoto. In največkrat si izmišljajo delo županom. To je dejstvo, tak je slovenski politični ustroj in tako to funkcionira,« je bil povsem jasen Kovšca. Pri tem je sicer poudaril, da gre za sposobne strokovnjake, ki so pač ob zamenjavi politične oblasti na delovnem mestu degradirani - in del teh zaposlenih bi se po uvedbi pokrajin preselil z ministrstev na pokrajine. Uveljavitev pokrajin po njegovem mnenju predstavlja perspektivo, da se kvarne posledice kadrovanja s strani politike ustavijo. »Ključno pa je, da boste občine poskrbele za svoje kadre, ki poznajo vaše razmere in ki
bodo v bistvu služili vam,« je ob predstavitvi modela pokrajinske zakonodaje ormoškemu občinskemu svetu dejal Kovšca, pri čemer je jasno govoril o razvojnih interesih posamezne občine in ne političnih interesih.
Če zagovornika lokalne skupnosti v vladi ni ...
»Mi smo se vsi navadili, da se o vsem odloča tam nekje v Ljubljani in da 'bližje ko si politični opciji, ki je na oblasti, lažje prideš do svojega interesa',« je navrgel Kovšca. Da je v praksi res tako, priča še nedavni uspeh ormoškega svetnika in poslanca Janija Ivanuše (SNS), ki je izboril financiranje ureditve vrtca v Podgorcih direktno iz državnega proračuna. Medtem pa so druge občine s podobnimi projekti pač čakale na javni razpis Ministrstva za šolstvo
Usoda pokrajinske zakonodaje, ki jo sedaj pripravljavci (državni svet s strokovnjaki) predstavljajo javnosti, naj bi bila bolj optimistična kot številne prejšnje, saj naj bi želja za uvedbo tokrat prišla »od spodaj navzgor«, kot je povedal Kovšca, torej od občin. Da pa bi zakonodaja lahko bila sprejeta in bi pokrajine tudi zaživele, bo nujen konsenz med občinami in jasno zagovarjanje skupnih interesov glede na interese političnih strank in interese vseh tistih, ki bi se jih spremembe tako ali drugače dotaknile. Pri tem je izpostavil, daje predlog zakona zgolj priprava terena, da pa si bodo lokalne skupnosti oziroma občine morale same izboriti od državnih služb kar se da avtonomno vodstvo pokrajin. »Vsebinska bitka za pokrajine čaka vas, mi smo samo pripravili bojišče,« je dejal.
(brez zagotovila, da bodo projekti tudi sofinancirani).
Ker je v praksi pač tako, naj bi tudi volivci raje izbirali župane, ki so člani vladnih strank. »Če imate srečo, imate župana, ki je všeč vsem, če te sreče nimate, ste pogoreli. To se mora z ustanovitvijo pokrajin nehati. Ko bodo sredstva za pokrajine in sredstva za občine enkrat fiksirana, potem bodo tudi volitve verjetno bistveno drugačne in se več ne bo vprašalo, čigav si, pač pa, koliko znaš in kaj si doslej za nas naredil,« je prepričan Kovšca. Ob tem pa se poraja vprašanje, kakšen vpliv imajo politične stranke na župane in ali bodo le-ti pripravljeni razvojne cilje postaviti pred zahteve strank, ki jim pripadajo, ali pa tudi ne.
Na poti do zedinjenja še rivalstvo med
■ v»	•
občinami
Še pomembnejše vprašanje pa je, ali bodo občine in njihovi predstavniki sposobni preseči medsebojno rivalstvo zaradi skupnega cilja. Nekateri ormoški svetniki so namreč na februarski seji že izražali pomisleke o sodelovanju z MO Ptuj, saj naj bi v skupnih zadevah praviloma občina Ormož potegnila »ta kratko«. Zanimivo, a marsikdo bi raje videl, da je občina Ormož umeščena v pokrajino s še mnogo močnejšo MO Maribor. Razlog: da bi potem z MO Ptuj delili skupne cilje v protiutež močnejšemu sogovorniku.
Karmen Grnjak
Majšperk • Letos za investicije več kot tri milijone evrov
Rebalans prinesel dodaten milijon evrov
»Gre za enega največjih proračunov v zgodovini občine z zelo zahtevnimi naložbami, kot so npr. gradnje novih cest, sanacije domov in pokopališč. V tem letu nas čaka veliko dela,« je po sprejetju rebalansa povedala županja Darinka Fakin.
Občina Majšperk letos načrtuje tudi širitev pokopališča na Ptujski Gori.
Seja preko Zooma je kot vedno minila brez večjih polemiziranj. Po rebalansu so se prihodki povečali za dobrih 370.000 evrov, odhodki pa za več kot milijon evrov. Prihodki so se povišali na račun višjih povprečnin za občine in 23. člena Zakona o financiranju občin. Zaradi epidemije so v proračunu prihranili tudi nekaj več denarja, kot so načrtovali. Vse to je omogočilo vključitev novih investicij.
Odhodki so se povečali na 5,8 milijona evrov
Na odhodkovni strani razpolagajo z nekaj več kot 5,8 milijona evrov, od tega bodo nekaj več kot tri milijone evrov namenili za investicije in investicijske transferje. »V lanskem letu smo uspešno zaključili s sprejemom OPN, kar nam omogoča realizacijo nekaterih projektov, ki so čakali na izvedbo. Med njimi je tudi širitev pokopališča na Ptujski Gori,« je pojasnila Fakinova.
Po besedah svetnika Kristijana Lovrenčiča so zadovoljni, da se prihodki povečujejo: »Veseli me, da je občinski upravi uspelo enakomerno porazdeliti dodaten denar po vseh občinskih vaseh.«
Med letošnjimi večjimi investicijami so energetska sanacija doma v Sestržah, gradnja kolesarskih povezav, ureditev muzeja Breg, urejanje pokopališč v Majšperku, na Ptujski Gori in v Stopercah ter začetek urejanja športnega parka na Ptujski Gori. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest bo namenjenih nekaj več kot 1,4 milijona evrov. V občini bodo letos modernizirali 14 novih cest v dolžini 6,5 kilometra.
Občinska uprava je v načrt razvojnih programov (NRP) za naslednje petletno obdobje na predlog občinskega sveta vključila še dve cesti: Sestrže-Savinjsko v dolžini 1.179 metrov in Zgornja Sveča-Slapečjek v dolžini 670 metrov, ki je v zelo slabem stanju. Pričakujejo pa tudi evropska sredstva v višini 592.407 evrov.
Širec: »Povedal sem to, kar sem prebral na facebooku«
Svetnik Vekoslav Širec je bil edini, ki je nekoliko podvomil o enakomerni porazdelitvi sredstev. »Jaz sem za vsako stvar in bom rebalans tudi potrdil. Na tem mestu pa čestitam svetniku Zlatku Žni-darju, ki je lepo potegnil za Sestrže iz občinskega proračuna.«
Širca je očitno zmotilo dejstvo, da bo za energetsko sanacijo doma v Sestržah letos namenjenih 275.000 evrov, hkrati pa naj bi tam v prihodnjih letih preplastili še krajši cestni odsek, kar so dodatno vključili v NRP. Ob tem je še navrgel, da je na spletnem portalu Facebook videl objavo, da je v eni izmed vasi občinska cesta v zelo slabem stanju in naj bi se tam krajani vozili po travi.
»Ta cesta nikakor ni travnik, ampak smo jo redno vzdrževali. Gre pa za poseben primer. Sedaj smo ta odsek že lastniško uredili in jo
bomo letos asfaltirali,« je pojasnila županja in svetnika seznanila z dejstvom, da se bo letos največ cest saniralo ravno na Ptujski Gori, od koder je tudi Širec. Glede sanacije pa je Fakinova zavrnila svetnikove pomisleke s pojasnilom, da so v preteklih letih že uspešno sanirali ostale domove krajanov v občini, letos pa je pač na vrsti zgradba v Sestržah.
»Jaz sem samo povedal, kar sem prebral na facebooku,« je potem priznal Širec.
Oglasil pa se je tudi Žnidar, ki je poudaril, da so Sestrže s 320 krajani največja vas v občini Majšperk. Omenjena cesta, ki so jo naknadno uvrstili v NRP, j e bila zgrajena leta 1994 s prispevki krajanov in je bila obnovljena pred več kot dvajsetimi leti. »Menim, da so občinska sredstva dobro porazdeljena, je pa res, da lahko vsak najde nekaj, s čimer se pač ne strinja.«
Občinski svet je sicer dal zeleno luč za realizacijo rebalansa proračuna za letošnje leto.
Estera Korošec
Nove investicije po rebalansu so ureditev pokopališča na Ptujski Gori in Majšperku ter obnova stavbe v Majšperku 30 v skupni vrednosti 190.000 evrov, ureditev in modernizacija 14 odsekov cest v skupni dolžini 6,4 km, za kar je v proračunu po rebalansu rezerviranih 1,6 milijona evrov. Načrtujejo začetek gradnje pločnika na Vrhah in Stopercah ter regionalne kolesarske povezave. Med načrti je še izgradnja infrastrukture v Majšperku (OPPN v postopku), kjer v prihodnjih letih planirajo gradnjo večstanovanjskih objektov, individualnih hiš in doma starejših.
V Majšperku bodo letos modernizirali kar 14 novih cest.
Foto: CG
torek • 23. februarja 2021
Podjetništvo
Štajerski	9
Podravje • Krčenje površin z ozimnimi žiti
1.320 hektarjev manj žitnih polj
Lansko jesen so slovenski kmetje ozimnim žitom, tako krušnim kot krmnim, namenili manj površin kot v letu poprej, nekoliko več pa so posejali oljne ogrščice.
Foto: SD
Čeprav velja pšenica za naše najpomembnejše krušno žito, so ji kmetje lani jeseni namenili manj njiv kot v letu poprej.
Skupaj je bilo z ozimnimi žiti posejanih 58.023 hektarjev njiv, kar je za 1.320 hektarjev oziroma 2,2, % manj kot jeseni 2019, ugotavljajo državni statistiki. S krušnimi žiti, kot so pšenica, pira in rž, je bilo posajenih za 1,1 % manj njiv, s krmnimi, torej ječmenom, tritikalo in ovsom, pa za 3,3 % manj v primerjavi z jesensko setvijo leta 2019.
Ozimna pšenica, ki velja za najpomembnejše slovensko krušno žito, je bila lani posejana na 27.813 hektarjih oziroma na 1,6 % manjši površini kot v letu poprej. Bolje se je godilo piri in rži, saj je bilo prve v Sloveniji lani posejane na 612 hektarjih njiv, kar je za 22,7 % večja površina, druge pa na 921 hektarjih, kar je za 1,2 odstotka večja površina kot jeseni 2019.
Doslej zbrani podatki sicer še niso dokončni, opozarjajo na statističnem uradu, vendar ocenjujejo, da so kmetje krmna žita v jeseni 2020 posejali na 28.677 hektarjih njiv ali na za 3,3 % manjši površini kot v prejšnji jeseni. Ozimni ječmen raste na 22.001 hektarju oziroma na tri odstotke manjši površini, tritikala pa na 6.133 hektarjih njiv, kar predstavlja za 2,5 odstotka manj površin kot pred enim letom.
Največji upad je doživel ozimni oves, saj je bil lani posejan na 543 hektarjih oziroma na kar 22 odstotkov manjši površini kot leta 2019.
Še vedno pa se nadaljuje trend rasti števila njiv, ki jih kmetje po-sejejo z oljno ogrščico. Tudi lansko jesen ni bilo drugače, saj je bila rast v primerjavi z jesenjo 2019 2,3-odstotna. Tako oljna ogrščica raste na 3.841 hektarjih slovenskih njiv, državni statistiki pa pričakujejo, da skupna s to kulturo posejana površina tudi po spomladanski setvi ne bo bistveno večja, saj se večina oljne ogrščice seje jeseni.
SD
Slovenija • Cene kmetijskih pridelkov nižje
Najbolj padle cene prašičev
Kmetijski pridelki so se v lanskem zadnjem četrtletju pocenili. Cene kmetijskih pridelkov so bile na letni ravni v povprečju nižje za 6,3 %, od tega so se rastlinski pridelki pocenili za 5,9 %, cene živali in živalskih proizvodov pa so se v povprečju znižale za 6,6 %.
Foto: SD
Statistki so padec cen rastlinskih pridelkov pripisali nižjim cenam krompirja, sadja in zelenjadnic. Pri živalih pa so se najbolj znižale znižale cene prašičev, nižje pa so bile tudi cene goveda in perutnine. Od živalskih pridelkov se je znižala povprečna odkupna cena mleka. Povprečna odkupna cena jajc je bila medtem višja kot v istem četrtletju preteklega leta. Samo decembra so se cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih na letni ravni znižale za 5,3 %. Na letni ravni so so se občutno pocenili krompir, in sicer za tretjino, pa tudi cene sadja, ki so bile nižje v povprečju za 15,5 %. Cene živali za zakol so se v povprečju znižale za 9,6 %. Cene prašičev so bile v povprečju nižje za 31,3 %.
Vrednost odkupljenih pridelkov v skupini poljedelstvo je bila približno za dve tretjini nižja kot v decembru 2019. Upad v vrednosti odkupa v primerjavi z letom prej je bil najopaznejši pri industrijskih rastlinah, precej nižja je bila tudi vrednost odkupa žit in zelenjadnic. Vrednost odkupljenega krompirja je bila precej višja kot pred enim letom, vendar le zato, ker je bila odkupljena večja količina pridelka. (sta)
Podravje • Posledice prepovedi vezane reje goveda v EU
Slovo od vezane reje, slovo od slovenskih kmetij
V skladu s strategijami za dobrobit živali naj bi države članice EU do leta 2028 odpravile vezano rejo goveda, za pomoč pri prestrukturiranju v prosto rejo pa kmetom ponudile evropska sredstva. Gre za ukrep, ki sledi že dolgo začrtanim smernicam za dobro počutje živali, a ima tudi ta zgodba svojo negativno plat
Pomeni namreč grožnjo za obstoj malih in srednje velikih kmetij, katerih hlevi so večinoma še vedno grajeni za sistem vezane reje. Če hočemo narediti korak k še boljši skrbi za živali in racionalizirati delo na kmetiji, ki ga omogoča prosta reja, poleg tega pa za to dobiti še sredstva, nič lažjega, porečete, se bodo kmetje že prilagodili. A ni tako preprosto.
»Od nekdaj sem zagovarjal prosto rejo; ko sem v hlevu še tudi sam imel krave, sem razmišljal o prehodu z vezane na prosto, a težave so v hlevih. Ti so grajeni namensko, zato se prostorov ne da kar preurediti v povsem drugačen način bivanja, kot je pri prosti reji. Pri vezani reji se pri živali vse dogaja v njenem 'boksu', v njenem stojišču, v hlevu za prosto rejo pa so neke vrste oddelki: krmilni hodnik, ležišča, molzišče. Večina naših kmetov tudi nima izključno vezane reje, ampak vezano pozimi, čez leto pa čez dan prosto, ponoči pa vezano. Če bo vezana reja res prepovedana, bodo morali kmetje zgraditi nove hleve, kar je ogromna investicija in bo gotovo pomenila konec za mnoge male kmetije. Še nikdar namreč nisem videl hleva za prosto rejo pri kmetu z desetimi kravami,« pravi Ivan Brodnjak, ptujski kmetijski svetovalec.
Dve tretjini kmetij s klasično rejo
Po podatkih ministrstva je v Sloveniji 37.000 kmetij v velikosti od enega do treh hektarjev. »Te so tako ali tako na udaru in je njihovo preživetje samo še vprašanje časa. Bolj me skrbijo srednje velike, tiste s petimi do desetimi hektarji obdelovalnih površin. Omenjena prepoved vezane reje bi najbolj udarila po njih,« razlaga Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Dve tretjini oziroma 400 kmetij imamo na vezani reji. Kar groza me je ob misli, kaj to pomeni zanje. In kaj to hkrati pomeni za slovensko proizvodnjo mleka. Prepoved vezane reje je v skladu s smernicami EU, ki vplivajo na nacionalne programe in na sheme spodbud, ki jih bo deležen samo tisti, ki bo delal za dobrobit živali. Težko rečem, ali bo vezana reja izrecno prepovedana ali pa bo kmet iz vezane reje preprosto odrezan od pomoči. Tudi če bo samo izločen, ga bo uničila ekonomska situacija. Dejstvo je, da se bo kmet moral odločiti, ali se bo prilagodil novosti, vložil veliko denarja, se podal v bitko z dokumentacijo in presojo vpliva na okolje ali pa bo opustil dejavnost.«
•	V V • I	M
Grozi zaraščanje krajine in konec slovenskega mleka
EU bo kmetom finančno podprla spremembo sistema reje, a je vpra-
Če bo Evropska unija prepovedala vezano rejo živali in dovolila samo še prosto, bodo hleve prisiljene zapreti številne majhne in srednje velike slovenske kmetije, ki spremembe sistema finančno ne bodo zmogle.
šanje, pod kakšnimi pogoji. »Eden od pogojev bo gotovo gradbeno dovoljenje, tega pa mnogi starejši hlevi nimajo. In to bo problem. Potem so tu kmetje, ki še aktivno delajo, a nimajo naslednika, zato tudi niso več pripravljeni vlagati v nove sisteme. Po drugi strani pa je tudi jasno, da 'mlečne' kmetije, ki proizvajajo manj kot 300.000 litrov mleka na leto, dolgoročno nimajo prihodnosti, in to neodvisno od načina reje. Spremembe so pred vrati, kot kaže, bosta tako Slovenija kot EU iz neto izvoznice mleka postali neto uvoznici.«
A to, kot pravi Petrovič, hkrati pomeni tudi slovo od slovenskega mleka. In slovo od obdelane krajine. »Urejena krajina je sicer komunalni problem, ki pa ga za zdaj večinoma rešuje kmetijstvo. Težko si predstavljam, kako bo videti naša krajina, če ne bo več kmetov, ki bi jo obdelali. Zadnjič sem prebral dobro misel, in sicer da je kmetijstvo ena najpomembnejših gospodarskih panog, ki hrani človeštvo, a hkrati edina, ki ji vsi drugi določajo pravila in pogoje dela ter cene, na vse to pa primarni proizvajalec - kmet nima nobenega vpliva.«
Vse odvisno od naslednikov
Kmetija Muršec v Bišečkem Vrhu s 30 glavami živine sodi med srednje velike, tiste, ki jih bo napovedana prepoved proste reje najbolj prizadela. »Niti slučajno nisem proti prosti reji. Zato se tudi že nekaj časa pogovarjam s strokovnjaki in drugimi kmeti, kako bi lahko klasični hlev učinkovito preuredili za prosto rejo, pa nikakor ne pridemo do rešitve. Seveda se vse da, a je vprašanje računice. Tudi če vse notranje stene z izjemo nosilnih v sedanjem hlevu podrem, ne dobim ustreznih prostorov za prosto rejo, torej je verjetno bolj racionalno podreti starega in zgra-
diti novega,« pripoveduje gospodar Danilo Muršec, ki ima vezano rejo dejansko samo pozimi, saj so poleti njegove živali dan in noč zunaj. »Prepričan sem, da je za moje živali dobro poskrbljeno, saj so zdrave in dajejo veliko mleka, kar pomeni, da se verjetno tudi dobro počutijo. Vidim pa še eno težavo: stari del hleva je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, novi iz osemdesetih. Načrtov nimam, prav tako ne gradbenega dovoljenja, včasih se je gradilo brez. V spremembo sistema bom seveda šel, če bo treba, a le zato, ker imam zadaj sina, ki je pripravljen prevzeti kmetijo. A bo to pri sedanjem pla-
čilu za moje delo zelo težko, tudi če bo investicijo finančno podprla Evropska unija.«
Nasledništvo pa še ni dorečeno na kmetiji Štebih v Sovjaku, kjer v hlevu biva 80 glav živine. »Obstoječega hleva ni smiselno razbijati in nekaj na silo preurejati, prosta reja pač potrebuje nove namenske hleve, ki pa jih jaz gotovo ne bom gradil, če ne bom imel resnega prevzemnika,« pravi Stanislav Štebih. »Še sedem let imam do upokojitve, kar ravno sovpade z napovedano prepovedjo vezane reje. Bom pač prisiljen živali prodati in hlev zapreti.«
Senka Dreu
Podravje središče uvajanja proste reje
Sistem proste reje kmetom v Podravju že dolgo ni več neznanka, saj je bilo prav tu središče uvajanja proste reje v Sloveniji, čeprav večina še vedno vztraja pri klasični reji. »Pokojni inženir Tumpej, ki je delal na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je idejo proste reje v 70. letih prejšnjega stoletja prinesel iz Nizozemske in kmetija Zupanič na Drstelji je bila leta 1974 prva ne le v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji, kije 'preklopila' na prosto rejo. Tja so se zgrinjale na desetine avtobusov z vseh koncev nekdanje skupne države, tja smo prihajali študenti agronomije in zainteresirani kmetje. Danes mladi prevzemniki gradijo velike hleve za prosto rejo, a seveda tisti, ki obenem tudi povečujejo število živali. Z majhnimi in srednje velikimi kmetijami pa je drugače, njim se investicije v preoblikovani sistem reje najbrž ne bodo splačale,« je pojasnil Ivan Brodnjak
Foto: Agra
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 16. februarja 2021
Markovci • V korantovi deželi fašenk kljub vsem omejitvam živi
Fašenskega duha ne more ustaviti noben virus
Praznovanje pusta oz. fašenka v Markovcih ni bilo letos nič manj doživeto. »V korantovi deželi fašenski duh živi, nič ga ne more ustaviti. Nam je bila vsa ta tradicija položena že v zibko,« je pojasnil domačin Matjaž Mlinarič, etnolog in kulturni antropolog, sicer pa član Etnološkega društva Markovci. Tako seje tudi letošnjo »fašensko soboto« skozi vas sprehodila množica domačinov, domačih »maškor«, zaplesali so in se veselili na domačih dvoriščih, v upanju na boljše in lepše čase. Markovčani namreč še vedno trdno verjamejo, da »maškore« prinašajo vse dobro in odnašajo tisto, kar je slabo.
Mlinarič je prvič oblekel koran-tijo še pred drugim rojstnim dnevom. »Ko si nadeneš masko, letiš po vasi in začutiš vso demonskost in skrivnost fašenka, so občutki neopisljivi. Najlepše pa je to, ko med ljudmi zbudiš upanje v boljši jutri. Pri nas še vedno večina ljudi verjame, da ,maškore' prinašajo srečo, zdravje in dobro letino.« Krajani so vas tudi letos pisano okrasili, kljub odpovedi povorke in organiziranih obhodov po vasi. Vesel pustni čas v vasi naznanjajo tako imenovani duhi. Gre za okrasek, ki se je včasih uporabljal na poroki, kasneje pa se je prenesel v čas fašenka. Obod je iz žice, nanj pa so prepleteni pisani trakovi iz krep papirja.
»Za fašenk mora biti veselo, pisano in glasno«
Za markovški fašenk je značilno, da se krajani ne maskirajo pred pustno soboto. Ob večerih lahko koranti hodijo po vasi zvonit z zvonci, a brez kožuha, ježevke in ostale opreme. V teh krajih so še vedno žive navade, saj si masko ko-ranta lahko nadenejo samo moški. »V naši markovški skupini koran-tov vse do danes še ni bilo nobene ženske,« je razložil Mlinarič. Včasih je sicer veljalo, da so maškori lahko bili neporočeni fantje, kar pa so ne-
koliko prilagodili današnjemu času. Ženske so frajlice ali vile, vse ostalo je rezervirano za moški spol.
Pustni duh se najbolj razživi na pustni torek. Velika večina krajanov ima na ta dan organiziran dopust. V šoli pa ni pouka že vse od konca 19. stoletja naprej, saj so bili otroci na ta dan preveč razigrani za učne dejavnosti. Po tradiciji maškore še vedno hodijo od hiše do hiše, za svoj obisk pa prejmejo različne darove. Na tem območju je doma veliko število različnih tradicionalnih likov, kot so rusa, piceki, vile, medvedi, orači, melike, kopaja, bozjaki, korike in koranti.
Vse te pustne like je mogoče v živo videti samo v času pusta. Občina se je zato pred leti odločila za ure-
ditev etnografske zbirke, kjer so na ogled skozi vse leto.
Estera Korošec
Korant
Prvi pisni viri o korantu pričajo že iz 19. stoletja. Ena izmed teorij govori, da naj bi masko koranta s seboj prinesli Uskoki, ki so pribežali v te kraje pred Turki. Gre za pernatega kurenta, kije poznan po vsej Sloveniji in izven meja. Rusa in melika
Ruso nosi samo en človek, v meliki sta dva. Obe maski sta divji in brcata ter se zelo glasno oglašata. Domačije obiskujeta v spremstvu pobirača in porta (pokača). Ker so maskiranci zelo divji in razigrani, se jih otroci bojijo. Vile
Vile so ob vseh tradicionalnih markovskih pustnih likih najmlajša maska, saj so se pojavile tik pred drugo svetovno vojno. Posebnost te skupine je tudi ta, da za svoj dar že od vsega začetka prejemajo samo denar, medtem ko ostale maske prejemajo tudi različno hrano (klobase, jajca ipd.). Medvedi
Lik izvira iz časov začetka 20. stoletja, ko so po teh krajih hodili potujoči
cirkusi, z njimi pa »cigani« s plešočimi medvedi.
Orači
Markovski orači med svojim obrednim oranjem za dobro letino pojo, zraven njih pa pluži samo en korant. Konjiči so oblečeni v pražnje obleke, na glavah nosijo klobuke, ki so pokriti z rutami. Kopaja
Če se v pustnem času ne omoži nobeno dekle, vlečejo na fašenk v ženske obleke oblečeni fantje skozi vas korito. Pri tem zelo glasno jokajo. V njem sedi iz slame narejena lutka, ki joče. Svojo »Micko« ponujajo od hiše do hiše ter ji iščejo ženina. Korike in piceki
Njun prihod na dvorišče simbolizira predvsem zdravje pernatih živali in njihovo dobro nesnost. Koriko in piceke vedno spremlja pobirač, ki prejema v dar jajca. V piceke se v glavnem šemijo otroci, medtem ko koriko na sebi nosijo odrasli moški.
Vir: Etnološko društvo Markovci
Foto: CG
Foto: CG
Cirkovce, Župečja vas • Kljub epidemiji veseli fašenk po vash
Fašenski odbor sporočil: »Ludi, larfe gor«
Če ne bi bilo korone in z njo povezane epidemije, bi danes v Cirkovcah organizirali tradicionalni fašenk. Čeprav dogodka v običajni izvedbi ne bo, pa maškar po vasi najverjetneje ne bo manjkalo, s tem pa tudi ne veselja, igrivosti in norčavosti.
Cirkovčani v pustnem času ohranjajo tradicijo vleke ploha, veselje v kraju traja več dni, konča se na pustni torek s povorko in fašen-skim balom. V organizacijo in dogajanje se vključujejo folkloristi in člani godbe Pepi Krulet. Tako je bilo minula leta, letos je marsikaj drugače.
Kljub temu je bilo v Cirkovcah od svečnice naprej čutiti fašenski duh, je povedala Tina Urih. Priprave na fašenk so prilagodili in čisto možno je, da se bodo maškare danes, na fašenski torek, po Cir-kovcah tudi individualno sprehodile. »Okrasje za ploh (cire) smo prejšnja leta izdelovali na folklornih vajah, letos smo jih vsak zase v krogu družine. Veliko vsebin smo prestavili na splet, kjer obujamo spomine na pretekla pustovanja. Posneli smo prispevek o plohariji, ki je bil na pustno nedeljo predvajan na RTV SLO 1. Ob snemanju je bilo prav neverjetno, kako veseli smo bili, ko smo se po dolgem času ponovno srečali oblečeni v noše in z inštrumenti. Zagotovo je, da nam je druženja manjkalo. Cirkovškega fašenka letos v obliki povorke in karnevalskega bala žal ne bo. Zelo verjetno pa je, da se na
ta dan zgodi kakšno presenečenje ... O tem odloča fašenski odbor, ki ga vodi slamnati ded Onzek, zapi-snikarica je Cirkovška Mica in član Zvitorepec, Cirkovški car pa modro zastopan kot stric iz ozadja. Odbor tedensko sprejema resne in manj
resne odločitve, zadnja vest, ki so jo sporočili, je: »Ludi, larfe gor.« Kako se bodo odločili glede pustnega torka, še ni znano, zagotovo pa vemo, da bo dan po pustu pe-pelnica,« je dejala Urihova in dodala: »Člani FS Vinka Koržeta, znani
tudi kot cirkovški ploharji, imamo namen izvesti šego vleke ploha po domačih vaseh, seveda pod pogoji, ki nam jih narekuje trenutna situacija. Zato naprošamo domačine, da nas brez mask ali larf ne pozdravljajo (smeh).«
Letošnje leto je za cirkovško prosveto sicer posebno, saj zaznamujejo dve častitljivi obletnici: 100. obletnico ustanovitve Prosvetne-
ga društva in 90. obletnico ustanovitve folklorne skupine (FS) Vinka Koržeta Cirkovce.
Mojca Zemljarič
Slišalo se je pokanje bičev in odmev korantovih zvoncev
Najbolj prepoznavna skupina pokačev na ptujskem koncu so nedvomno pokači iz Župečje vasi. V skupini jih je združenih okoli 40, najmlajši je star štiri leta, najstarejši blizu 40. Medtem ko so se pretekla leta mudili na številnih povorkah in fašenkih, so letošnji pustni čas večinoma preživeli v domačem kraju. V soboto so šli skupaj s koranti po Župečji vasi, Pleterjah in Lovrencu.
Foto: arhiv skupine
V Prosvetnem društvu Cirkovce, ki je gonilna sila kulturnega dogajanja v občini Kidričevo, sodeluje čez sto članov,
od tega jih je 25 folkloristov in skoraj 30 veteranov.
Fotografija je arhivska, z enega od številnih nastopov na ptujski povorki.
Foto: arhiv skupine
Fotografija je arhivska, z enega od številnih nastopov na ptujski povorki.
torek • 16. februarja 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Paula in Matija Klemenčič z roko v roki že 70 let
Platinasta ženin in nevesta sta morala peš na prvo poroko
Redki so pari, ki jim je dano dočakati 70 skupnih let. Pauli in Matiju Klemenčiču, ki trenutno živita na Ptuju, je to uspelo.
Svoje poroke, davnega leta 1951, se dobro spominjata. Poročni dan je zaznamoval prav poseben dogodek, ki ni napovedoval nič dobrega. Ko je sprevod pripeljal do Husjakovega brega, nedaleč od Kapele, so se konji nevestine kočije nenadoma ustavili in niso hoteli nadaljevati poti. V nasprotju z vsemi običaji je nevesta Paula pot do cerkve nadaljevala skupaj z Matijem. To naj bi pomenilo veliko nesrečo, kar pa se nikakor ni uresničilo. Zakonca sta ostala povezana v dobrem in slabem kar 70 let.
Širši družini sta zgled s svojo delavnostjo, medsebojno pomočjo, spoštovanjem in ljubeznijo. Na vprašanje, kakšen je recept za tako dolg in trden zakonski stan, platinasti ženin odgovarja, da v nobeni stvari ni dobro pretiravati. Njuni trije otroci (Slavko, Leo Maj in Silvestra) pa dodajajo, da mama in oče že vse življenje drug drugemu stojita ob strani, tako v težkih kot lepih časih. »Mama je najprej veliko pomagala očetu, sedaj pa sta vlogi menjala, saj je mama tako bolna, da ne zmore samostojno opraviti ničesar več. Sta preprosta in hrabra ter za vse nas heroja v pravem pomenu besede.«
Paula Klemenčič (Kolar) se je rodila 7. novembra 1929 na Račkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskovala na Kapeli. Do poroke je bila točaj-ka, nato pa se je posvetila gospo-
Foto: osebni arhiv
Po 70 letih ju še vedno družita ljubezen in spoštovanje.
dinjstvu in vzgoji otrok ter kasneje vnukov (Eva, Mitja, Črtomir). Ves čas je tudi pomagala možu v njegovi delavnici. Odgovorna je bila
za kader in nabavo materiala za krojaško delavnico.
Matija Klemenčič se je rodil 6. februarja 1928 v Hrastju-Moti. Osnov-
no šolo je obiskoval v Radencih. Leta 1955 je opravil mojstrsko šolo za krojača. Kot krojaški obrtnik je imel v Kidričevem delavnico s petimi pomočniki. Krojaške obrti je izučil 13 vajencev. Po skoraj 40 letih bivanja v Kidričevem se je upokojil kot varnostnik na mariborskem letališču. Z ženo Paulo sta se nato preselila nazaj v Hrastju-Moti, lani oktobra pa sta se preselila na Ptuj. Zakonca Klemenčič, kljub starosti in bolezni, nista izgubila dobre volje, veselja in hvaležnosti. Povezuje ju predvsem veliko ljubezni in neizmerne vdanosti, ob vnukih pa ju razveseljujeta pravnuka, že osnovnošolca, Matic in Matevž. Dneve pa si krajšata tudi s prebiranjem Štajerskega tednika, saj sta njegova zvesta bralca že vrsto let.
Večni da sta izrekla
v	, • v
ze petič
Preteklih obletnic poroke nista nikoli pozabila praznovati. V krogu družine in prijateljev sta spomine na poročni dan obujala na Kapeli, kjer sta obeležila zlato, biserno in diamantno poroko. Letos sta poročno zaobljubo izrekla že petič, tokrat na Grosuplju, kjer živi nujna vnukinja. Zaradi epidemije je bil letošnji obred znova poseben, saj so bili svatje prisotni le preko računalnika.
Estera Korošec
Pri nas obletnice poroke nosijo taka simbolna imena:
1. obletnica: bombažna poroka, 2. obletnica: usnjena poroka, 3. obletnica: peščena poroka, 4. obletnica: voščena poroka, 5. obletnica: lesena poroka, 6. obletnica: ciprova poroka, 7. obletnica: volnena poroka, 8. obletnica: makova poroka, 9. obletnica: lončena poroka, 10. obletnica: kositrna poroka, 11. obletnica: koralna poroka, 12. obletnica: svilena poroka, 13. obletnica: šmarnična poroka, 14. obletnica: svinčena poroka, 15. obletnica: kristalna poroka, 20. obletnica: porcelanasta poroka, 25. obletnica: srebrna poroka, 30. obletnica: biserna poroka, 35. obletnica: rubinasta poroka, 40. obletnica: smaragdna poroka, 45. obletnica: pozlačena poroka, 50. obletnica: zlata poroka, 60. obletnica: diamantna poroka, 70. obletnica: platinasta poroka, 75. obletnica: alabastrna poroka, 80. obletnica: hrastova poroka
Foto: profimedia/M24
Ptuj • Gradbena dela zaključena, kmalu še oprema
Kavarna se odpira predvidoma aprila
Nova kavarna pred ptujskim Domom upokojencevje zgrajena. Ličen in moderen prizidek bo omogočal druženje stanovalcev s svojci, namenjen pa bo tudi vsem drugim zunanjim uporabnikom. V pripravi je razpis za nabavo opreme, kavarna pa bo svoja vrata predvidoma odprla aprila letos.
Gradbena dela, ki so se začela lani poleti, so bila zaključena konec decembra. Investicija pred Domom upokojencev je zajemala ureditev nove kavarne in parkovnih površin. Po prvotnem planu so računali, da bo odprtje že jeseni lani, a je bilo zaradi epidemije prestavljeno na letošnjo pomlad. »Za kavarno čakamo uporabno dovoljenje in pripravljamo razpis za notranjo opremo. Upam, da v aprilu odpremo sezono,« zadovoljno
pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Nov prizidek je pravzaprav podaljšek jedilnice, s čimer so dobili nov večnamenski prostor in dodatne površine za druženje.
Ta investicija je kar nekaj časa čakala na realizacijo in nedvomno predstavlja izboljšanje pogojev za življenje stanovalcev. Od zaprtja kavarne, ki je nekoč delovala v drugem delu doma, kjer so kasneje uredili fitnes, je namreč kar
StSfíÜIffis ".. .
Nova domska kavarna obenem predstavlja tudi večnamenski prostor, ki so ga še kako potrebovali.
nekaj let. V tem času lahko kavo in druge tople napitke obiskovalci in stanovalci kupijo le na avtomatih. Od aprila naprej pa si bodoto doživetje lahko privoščili v izjemnem ambientu.
Vrednost investicije gradbenih del skupaj z davkom znaša 331.000 evrov, izvajalec je bilo podjetje Lesnina MG oprema, d. d., ki so ga izbrali na javnem razpisu. Oprema jih bo stala še okrog 20.000 evrov.
Za približno 350.000 evrov bodo torej uredili novo kavarno površine 125 kvadratnih metrov ter celoten park, ki je pred domom. Kot izpostavlja direktorica, bodo vse storitve ponujali tudi zunanjim obiskovalcem, seveda, ko bo to dopuščala epidemiološka situacija v državi: »Želimo si, da to postane središče druženja. Zelo pestra bo tako ponudba pijač kot sladic, ki jih izdelujemo v domu.«
Vse kaže, da se bo življenje spomladi vendarle vrnilo v normalne tirnice. Stanje z okužbami se k sreči umirja tudi v ptujskem domu. »Zadeve so pod kontrolo, na Ptuju že en mesec nismo zabeležili nobene nove okužbe, rdeča cona je prazna, je pa nekaj stanovalcev v bolnišnici,« še doda Šiplič Horva-tova.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Talumov 10. praktični prikaz poklicev
Pripravili predstavitveni video
V kidričevskem Talumu se trudijo tehnične poklice približati mladim. Skozi leto organizirajo več dogodkov, ko v tovarno povabijo širšo javnost. Vsaj tako je bilo do lanskega leta, dokler se ni razširila epidemija koronavirusa. Ker se ta ni ustavila, so v Talumu svoje promocijske aktivnosti preselili na splet.
■ 1 ■ viviv .; ••'.
■■ ■'-"T,-:	■ m- ■
Foto: MZ
Praktični prikaz poklicev je namenjen šolarjem zadnjih razredov in njihovim staršem, ki želijo pobliže spoznati različne poklice in delovne postopke v Talumu. Predstavljena so delovna opravila, ki so v praksi povezana s posameznim poklicem. Fotografija je iz lanskega leta.
Tako so javnosti s pomočjo spleta predstavili aktivnosti ob lanskem tovarniškem prazniku, te dni so na svoj Youtube kanal naložili predstavitev poklicev, ki jih v tovarni potrebujejo. „V Talu-mu tudi v teh drugačnih covid-19 časih nadaljujemo z dobro prakso približevanja tehničnih poklicev otrokom, ki se odločajo o nadaljevanju šolanja. Tradicionalno smo pred informativnimi dnevi tudi letos pripravili že 10. Praktični prikaz poklicev. Tokrat nekoliko drugače, in sicer smo 10. februarja na svojem YouTube kanalu objavili video
prikaz poklicev, ki so pri nas že ta trenutek med najbolj iskanimi. V video predstavitvi poklicev so predstavljeni poklici na elektro področju, na področju strojništva in v livarstvu. Pri pripravi utrinkov iz delovnega procesa je sodelovalo 17 sodelavk in sodelavcev," so pojasnili v podjetju. V Talumu poudarjajo, da vizija trajnostnega razvoja in Evropskega zelenega dogovora sloni na aluminiju z njegovim neskončnim potencialom recikliranja. „Rast potrebe po aluminiju je štiri- do šestodstotna letno, kar pomeni, da bo treba povečevati
tako proizvodnjo primarnega aluminija kot posvečati več pozornosti reciklaži. Kljub zavedanju o pomenu krožnega gospodarjenja in povečevanju obsega reciklaže aluminija rasti potreb po aluminiju samo s pretaljevanjem aluminija v prihodnje ne bo mogoče pokriti. Dejstvo je namreč, da je kar 75 odstotkov proizvedenega aluminija še vedno v uporabi. Sicer pa aluminijska industrija v Evropi generira okrog 40 milijard evrov prihodkov in daje neposredno in posredno delo več kot milijonu ljudi."
MZ
Foto: CG
12 Štajerski
Kultura
torek • 16. februarja 2021
Kidričevo • Nova razstava
Pustne šege in navade
Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.
Člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc so kljub koronačasom poskrbeli za okrasitev vaškega središča. Pri tem so upoštevali vse ukrepe, ki veljajo za zajezitev epidemije, večina komunikacije o organizaciji razstave je potekala po elektronskih poteh, rekvizite za razstavo so člani pripravljali vsak na svojem domu. »Sodelovali smo po telefonu, si izmenjevali fotografije, se poklicali po video klicu ... Ko smo imeli eksponate izdelane, je sledila postavitev na razstavnem mestu, kar smo tokrat opravili zelo hitro, saj smo imeli vse pripravljeno. Po svoje je bil takšen način dela zanimiv, zabaven in kdaj tudi smešen, saj so sodelovali tako mlajši kot starejši člani. Zavedamo se, da imajo tudi takšne oblike sodelovanja svoj smisel, prenos znanj poteka med vsemi generacijami, ob čemer gre za lepo medgeneracijsko sodelovanje,« je povedala predsednica KD Lovrenc na Dravskem polju Metka Kouter. Dodala je, da se v društvu zavedajo, da je kljub neljubemu času ohranjanje kulturne dediščine pomembno in zato velja aktivnosti za njeno promocijo ohranjati.
MZ
Sveta Trojica • Začetek obnove kulturnega doma
Najprej avla, nato dvorana
Dotrajana stavba trojiškega kulturnega doma, ki že dolgo kliče po obnovi, je končno prišla na vrsto, saj je v občinskem proračunu za letošnje leto zanjo rezerviranih 50.000 evrov.
Obnovo so razdelili v dve fazi oziroma dve proračunski leti. V prvi bodo obnovili avlo kulturnega doma in sanitarije, v drugi, ki bo realizirana prihodnje leto, pa bodo obnovili še dvorano. Skupna vrednost del je ocenjena na 100.000 evrov, po 50.000 evrov za vsako fazo. »Kot za večino investicij, ki se jih lotevamo v občini, bomo tudi za obnovo kulturnega doma iskali sredstva na razpisih, in sicer v tem primeru preko Lasa,« pravi trojiški župan David Klobasa. »Ne glede na razpis pa bomo investicijo začeli proti koncu junija, torej takoj po zaključku šolskega leta. V sejni sobi doma namreč še vedno gostimo skupino iz vrtca, ki je, čeprav sorazmerno nov in zanj še zmeraj odplačujemo kredit, že nekaj časa pretesen za vse otroke. Ker delovanje vrtca ni mogoče na gradbišču, moramo počakati do poletja, nato pa obnovo avle in sanitarij tudi končati do začetka novega šolskega leta. Podobno bo najbrž tudi prihodnje leto, ko se bomo lotili dvorane.«
V občinski upravi obenem intenzivno pripravljajo razpisno dokumentacijo za novi vrtec, ki naj bi ga začeli graditi leta 2023, ko poplačajo kredit za sedanjega, vendar obenem iščejo finančne rešitve, ki bi gradnjo omogočile že kaj prej.
SD
A
Foto: Občina Sveta Trojica
Tako bo po obnovi videti avla trojiškega hrama kulture.
Ptuj • 13. Ex-tempore Ptuj karneval 2021
Pustu se je poklonilo več kot 130 umetnikov
Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je največji likovni dogodek, ki poteka v okviru največje pustne prireditve v Sloveniji in v tem delu Evrope. Doslej je ekstempore v letih 2003,2004 in nato od leta 2011 do 2020 na Ptuj privabil več kot 1000 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in nekaterih drugih držav. Kljub korona času so se v Kulturno- umetniškem društvu Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj odločili, dajo bodo izvedli tudi letos, a v spletni obliki.
Odprtje in svečana razglasitev letošnjih zmagovalcev je potekala 12. februarja na spletnem portalu www.artstays.si. Po prenehanju korona ukrepov bodo dela letošnjih finalistov razstavili v galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju.
Prijavilo se je 130 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske in Japonske, ki so se potegovali za grand prix MO Ptuj v vrednosti 1.000 evrov, dve odkupni nagradi MO Ptuj v višini 550 evrov in nagrado za najizvirnejšega kurenta. Podelili so tudi priznanja strokovne žirije in druge nagrade. Pripravljena je tudi nagrada občinstva; izbira bo po socialnih omrežjih stekla v prihodnjem tednu. V okviru 13. mednarodnega ekstem-pora so udeleženci ustvarjali na temo karnevala, kurenta, pustnih mas, pomladi in tudi v prosti temi.
Mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali: akademski slikar Aleksij Kobal, galeristka Sofia Macchi, akademska slikarka in kustosinja Marika Vicari, novinarka kulturne redakcije Petra Zemljič, akademski slikar in profesor Igor Molin, umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik ter galerist galerij Fovi in Art Stays Vladimir Forbici, je po 24-urnem spletnem zasedanju soglasno izbrala letošnje nagrajence.
Albet Mesner, Maškerada, grand prix MO Ptuj
Foto: arhiv Art Stays
Ex-tempore Ptuj karneval ostaja osrednja likovna prireditev v času pustovanja. Na Ptuj privablja
mnoge ustvarjalce iz Slovenije in vedno več tudi iz tujine. „Lani smo v čast 60-letnice Kurentovanja v
WMA
Mojca Lourec Prezelj, Kurenti, odkupna nagrada MO Ptuj
Foto: arhiv Art Stays
Grand prix MO Ptuj za delo Maškeradaje prejel Albert Mesner iz Avstrije, Alojz Burja in Mojca Lovrec Prezelj sta prejemnika odkupne nagrade MO Ptuj, nagrade za najizvirnejšega kurenta seje razveselila Jerneja Menzinger, nagrado Galerije FO.VI (razstava s katalogom) je šla Maruši Štibelj, posebno priznanje strokovne žirije in nagrado trgovin Art - Art Trade pa so prejeli: Lana Kostanjevec, Renato Arnejčič, Tjaša Čuš, Tomaž Plavec, Željko Strelec (Hrvaška), Kaoru Shibuta (Japonska) in Mirnes Alič. Posebno priznanje strokovne žirije za najboljše otroško delo sta prejela Jakob Forbici in Loti Štefelin.
Galeriji mesta Ptuj pripravili veliko razstavo preteklih zmagovalcev in zbirke ekstempore, ki jo skrbno hrani MO Ptuj. Zbirka je bogat zaklad raznolikih likovnih pogledov na kurentovanje in pomembna dodana vrednost karnevalski prestolnici Slovenije," je povedal umetniški vodja Jernej Forbici, ki je nadvse zadovoljen, da so kljub korona krizi umetniki odzvali in ustvarili nove izjemne stvaritve v duhu pustnega in pomladnega časa.
MG
Hajdina • Predstavitev pred občino nadomestila razstava
Hajdinski koranti se ne dajo
Čeprav letos kurentovanja v obliki, kot smo ga bili vajeni, ni, se kurenti in koranti z našega območja trudijo pričarati delček pustnega vzdušja. Hajdinčani so na dan, ko bi morali izvesti predstavitev pred občinsko stavbo, kot je to bila navada vsa leta prej, odprli prav posebno razstavo.
Že vrsto let je bila sreda namenjena pozdravnemu skoku članov Etnografskega društva Koranti Hajdina pred občinsko stavbo. Družbo so jim po navadi delali tudi turniški in draženski kurenti. A letos to ni bilo mogoče. So pa prav v sredo, simbolično, v razstavišču Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina odprli pustno razstavo. Posvetili so jo letošnjemu prav posebnemu pustu, z njo pa želijo prikazati svoje bogato izročilo. Na ogled so postavili korantovo opravo, društvene spominke, pa tudi prav posebne ježevke. »Naša navada je, da ko pridemo k hiši, prinesemo tudi spominsko ježevko. Nabralo se jih je že 20 različnih. Vsako leto imamo drugačno. Tudi te smo postavili na ogled,« je ob odprtju razstave dejal predsednik ED Ko-ranti Hajdina Dejan Šlamberger.
Razstavljeno opremo spremlja tudi fotografsko gradivo, pustni foto utrinki, ki so nastajali zadnja leta. »Dejansko smo doma pobrskali in našli marsikaj zanimivega, kar smo zdaj postavili na ogled javnosti,« še pravi Šlamber-ger. Razstavo je odprl skupaj s hajdinskim podžupanom Francem
Krajncem. V omejenem obsegu, pa vendar, je dogodek zaznamovalo tudi pokanje bičev in zvok kurentovih zvoncev.
Razstava bo na ogled do konca februarja, ogledati si jo je mogoče skozi okno razstavišča ali pa v samem razstavnem prostoru ob
upoštevanju vseh veljavnih ukrepov.«
Društvo ED Koranti Hajdina šteje 70 članov, izjemno ponosni so na precej mladih okrepitev. Kot pravi Šlamberger, to dokazuje, da se izročilo uspešno prenaša iz roda v rod.
Upajo, da bodo naslednje leto svoje poslanstvo ponovno opravljali tako, kot se spodobi, brez epidemioloških ukrepov in omejitev.
Takrat bodo to gotovo počeli z veliko zagona in zavzetosti.
Dženana Kmetec
Razstava je na ogled do konca februarja.
Foto: DK
Futsal
Razlika v prid prvakov tokrat manjša
Stran 14
Rokomet
Koper do zmage brez večjih težav
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 21. krog
tednik
Bloudkove nagrade
Med nagrajenci tudi Renato Vugrinec in Vlado Čuš
Stran 15
Tenis
(Pre)hiter zaključek avstralske turneje
Stran 15
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Če bi povišali na 0:2, bi tekmo verjetno dobili ...
Nogometaši Aluminija so spomladanski del sezone začeli v sončni Sežani, kjer v letošnji sezoni nobeni ekipi ni lahko. Zmagati je tam uspelo le Kopru, točki pa sta osvojila še Mura in Domžale. Med drugimi sta »padla« tudi Maribor in Olimpija ...
Trener gostov Oskar Drobne je v igro od prve minute izmed novincev poslal Berleka in Kadrica, na klopi pa sta obsedela Bolha in Mujan. Mesta med 18 izbranci tokrat niso dobili npr. Leko, Jakšic in Grajfoner.
V domači vrsti je zaradi kartonov manjkal Kevin Doukoure Grobry, ob tem pa ima Tabor za slovenske razmere še nekaj odličnih tujcev,
med katerimi izstopata Portugalec Aldair in Grk Rovas.
V rdeče-belem še Tonči Mujan
Peta zimska okrepitev rdeče-belih je Tonči Mujan, ki v Kidričevo prihaja na posojo do konca sezone iz Domžal.
25-letni napadalni vezist iz Šibenika je svojo kariero pričel v splitskem Hajduku, od koder ga je pot že pri rosnih 18 letih vodila k drugi ekipi Deportiva iz La Corune. Iz Španije se je vrnil nazaj k Hajduku, vmes odšel na posojo v Zadar, od tam pa je leta 2017 prišel v Slovenijo, kjer je igral najprej za Krško, zatem pa okrepil Domžale. Iz Domžal je avgusta 2020 prestopil v turški Umraniyepor (sedanji klub Anteja Živkovica), od koder se je vrnil v Domžale.
»Govoril sem s trenerjem in športnim direktorjem in prišel do ugotovitve, da je prihod v Aluminij zame in za mojo kariero trenutno najboljša izbira. Upam, da se čim prej vrnem na pot, na kateri sem v slovenskem nogometu že bil. S svojimi potezami, asistencami in zadetki želim pomagati Aluminiju v boju za obstanek,« je dejal Mujan.
V nedeljo je
v zaključku tek- FinTlI^^^^^^^HS^ISU]
me v Sežani že debitiral v dresu svoje nove ekipe. »Tonči bi lahko bil s svojimi izkušnjami in individualno kvaliteto pomemben dejavnik pri dvigu rezultatov ekipe,« je dejal trener Oskar Drobne.
Nogometaši Aluminija so bili v Sežani bližje zmagi od domačinov, prevladovali so večji del srečanja.
Šumarji so odlično odprli tekmo, z agresivnostjo v dvobojih in podjetnostjo v napadu so bili boljši tekmec na igrišču. Flakus je nevarno streljal v 10. in Tilen Pečnik v 14. minuti (obakrat tik mimo gola), v 18. minuti pa je Berlek želel podati pred gol osamljenemu Flakusu, a so domači branilci žogo v zadnjem trenutku prestregli.
Pečnika najzaslužnejša za vodstvo
Domačini so prvič zapretili šele v 31. minuti, ko so v eni akciji poskušali kar dvakrat, na koncu pa je po strelu Severja Petek z glavo odbil žogo v kot.
Ko se je zdelo, da so domačini ujeli ritem in da bodo prevzeli pobudo, pa so znova »udarili« šu-marji. Najprej je Gašper Pečnik v 35. minuti odbito žogo iz dobrega položaja poslal čez gol, zato pa je bil natančnejši tri minute kasneje. Tilen Pečnik je izvajal prosti strel, po njegovem neposrednem strelu na gol je domači vratar Koprivc žogo odbil v polje, kjer pa je nanjo naletel Gašper Pečnik in jo pospravil pod prečko v gol - 0:1. Za 18-le-tnega branilca Aluminija je to prvi gol v članski konkurenci.
Ob polčasu je Drobne v slačil-nici pustil Berleka in v igro poslal Bolho. V naslednjih 15. minutah so imeli Kidričani tri izjemne prilož-
^g) PRVALIGA TelekomSIovenije			
REZULTATI 21. KROGA:			
CB24 Tabor Sežana	- Aluminij 1:1 (0:1);		
Maribor - Bravo 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Brekalo (21.), 1:			:1 Pihler (67.);
Gorica - Koper 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Velikonja (15.), 2:0 Begic (49.), 2:1			
Spinelli (72.);			
Celje - Domžale 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Klemenčič (2.), 0:2 Vrbanec (64.,			
ag.);			
Olimpija - Mura 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Ivanovic (76.), 2:0 Kurež (79.).			
1. OLIMPIJA LJUBLJANA	21	12 5 4	29:15 41
2. MARIBOR	21	11 7 3	42:27 40
3. MURA	21	9 7 5	24:15 34
4. KOPER	21	8 6 7	30:27 30
5. DOMŽALE	21	7 8 6	31:27 29
6. BRAVO	21	6 9 6	20:22 27
7. CB24 TABOR SEŽANA	21	7 5 9	24:27 26
8. CELJE	20	6 5 9	20:23 23
9. ALUMINIJ	20	3 7 10	16:33 16
10. GORICA	21	3 5 13	14:34 14
Olimpija in Maribor zamenjala vlogi vodilnega in zasledovalca
Olimpija je najbolje začela drugi del sezone, z dvema zmagama je že po dveh krogih nadoknadila tri točke zaostanka za Mariborom in prešla v vodstvo. Sedaj so vloge vodilnega in zasledovalca zamenjane, zanimivo pa bo videti, kako se bosta ekipi znašli v njih.
Maribor ima nedvomno precej težav, dva remija z zelo solidnima tekmecema (Domžale, Bravo) pa sta nedvomno manj od pričakovanj. Ekipa še nima dovolj hitrega pretoka žoge, zato se je na postavljeno in izjemno agresivno obrambo Brava »zaletavala v zid«. Ob tem je v zadnji vrsti izredno ranljiva, predvsem ob prekinitvah.
Medtem Olimpija navdušuje s povezanostjo, z ekipnim duhom, igralci so proti dvema ekipama z vrha lestvice pokazali veliko mero odločnosti in samozavesti. Os moštva tvorijo Frelih-Korun-Elšnik-Ivanovic, ostali dodajo svoj delež, tudi najstnika Ostrc in Pavlovič. Proti Muri so bili precej časa v defenzivnem položaju, a so se znali dvigniti, Borde Ivanovic pa je z individualno kvaliteto odločil tekmo. V zraku pa ostaja vprašanje, kako bi se tekma razpletla, če bi sodnik Matej Jug v 1. polčasu prekršek Koruna (zadnji igralec) kaznoval s prekrškom in rdečim kartonom. Jug se ni oglasil ...
Odlično je v pomladanski del startala Gorica, ki je remiju proti Bravu dodala še izjemno pomembno zmago na primorskem derbiju proti Kopru. S štirimi točkami se je močno približala Aluminiju ...
Koper je začel slabše od napovedi, dva poraza sta močno zamajala koprsko barko. Kot je v teh primerih običaj, je najkrajšo potegnil trener: Miran Srebrnič ni več trener Kopra ...
Tudi Celjani so slabo začeli, novi trener Jiri Jarošik bo imel po porazu z Domžalami nemiren spanec. Mu ga lahko v sredo Kidričani še skrajšajo?
nosti za povišanje vodstva, kar bi že lahko odločilo tekmo. Najprej je po podaji Tilna Pečnika poskusil Prša, a je z 10 metrov streljal povsem po sredini. V 56. minuti je Flakus sprožil močan in natančen strel, Koprivc je žogo s težavami odbil, a natančno na nogo Kima, ki pa je s petih metrov zgrešil povsem prazen gol. Že v naslednji minuti je žoga po podaji iz kota prišla do Flakusa, ta pa je z dveh metrov ni uspel pospraviti v mrežo.
Če ne daš, dobiš ...
Domači trener je uvidel, da mora nekaj spremeniti, to pa je storil z dvojno menjavo. To se mu je nemudoma obrestovalo, saj je njegova ekipa izenačila praktično v naslednjem napadu. Do žoge kakšnih 20 metrov od gola je prišel 29-letni Portugalec Djalo Aldair, ob Azemovicu si je lepo izboril položaj za strel in zadel v spodnji kot - 1:1.
Po enakem principu kot Božič je poskušal svojo ekipo z dvema menjavama dvigniti Drobne, vstopila sta Krajnc in Mujan. Oba sta vnesla
Oskar Drobne, trener Aluminija: »S pristopom in borbenostjo svojih varovancev sem zelo zadovoljen, saj smo imeli v zadnjih tednih kar nekaj težav s covidom. Predvsem smo ostali brez močnega testa in nismo vedeli, v kakšnem stanju smo. Kakšnih 70 minut smo bili boljši tekmec, si ustvarili kar nekaj priložnosti, a smo bili neučinkoviti. Posledično je prišla kazen v obliki izenačenja. Kljub temu sem videl veliko dobrih stvari in gledam pozitivno naprej. Žal mi je, da ne vzamemo treh točk, vedno nam nekaj malega zmanjka. Ko bomo prebili to bariero, bomo zmagovali. Upam, da se bo to zgodilo čim prej in da si okrepimo samozavest.«
Gašper Pečnik, Aluminij: »Predvsem prvi polčas smo odigrali zelo dobro. V obrambi smo odlično zaprli njihove hitre in iznajdljive napadalce in jim preprečili priložnosti. V napadu smo imeli svoje priložnosti, na žalost pa smo izkoristili le eno. Če nam bo uspelo v naslednjih tekmah to popraviti, potem bomo hitro tudi zmagovali. Osebno mi veliko pomeni uvrstitev v začetno postavo, saj se na treningih zelo trudim. Kot mlademu igralcu mi vsaka minuta ogromno pomeni, ker pa sem tudi zabil gol, je vse skupaj še veliko lepše. Vesel sem, da sem s tem pomagal ekipi.«
precej živahnosti, slednji je bil tudi prisoten pri naslednji »zaključni žogi« šumarjev. V protinapadu je v 78. minuti idealno podal do Kadrica, ta je nekoliko s strani stekel sam proti Koprivcu, a je domači vratar z izjemno reakcijo njegov poskus odbil v kot in postal junak tekme.
Do konca je ostalo pri remiju, čeprav so domačini v 93. minuti preko rezervista Ndzengua prišli celo blizu zmage, a je njegov strel švignil mimo gola .
Kidričane v tem tednu čakata dve domači tekmi, v sredo s Celjem in v nedeljo z Olimpijo.
Jože Mohorič
V sredo s prvaki
Nogometaši Aluminija so v četrtek zaradi snega na zamrznjenem igrišču prestavili tekmo uvodnega spomladanskega kroga proti Celjanom in jo bodo odigrali v sredo. Grofle glede na odziv na družbenih omrežjih niso bili zadovoljni s prestavitvijo ... Šumarji so tako tudi drugi del sezone začeli z zapletom, tokrat ne zaradi odpovedi (čeprav je bilo razlogov tudi tokrat precej), ampak zaradi »višje sile«.
V vrsti Aluminija se na to ne ozirajo, ostajajo osredotočeni na tekmo. »Treba bo predvsem popraviti napake, ki smo jih delali v Sežani. V prvi vrsti si želimo popraviti realizacijo, saj nam priložnosti na tekmi proti Taboru resnično ni manjkalo. Ena naših prioritet bo tudi ohranitev mreže nedotaknjene,« je dejal Gašper Pečnik, strelec prvega gola za šumarje v spomladanskem delu sezone.
Trener Oskar Drobne zaradi prejetih četrtih rumenih kartonov ne bo mogel računati na Tilna Pečnika in Roka Prša. Pri Celjanih bo iz istega razloga manjkal Filip Dangubic.
1. SNL, zaostala tekma 20. kroga: Aluminij - Celje, v sredo, 17. 2., ob 15.00 v Kidričevem
14 Štajerski
Podravje	
torek • 23. februarja 2021
i
Nogomet • 1. SFL
Razlika v prid prvakov tokrat manjša
FK Dobovec - FC Hiša daril Ptuj 6:5 (2:1)
STRELCI: 1:0 Čujec (2.), 1:1 Bukovec (5.), 2:1 Mordej (16.), 3:1 Mato-ševič (23.), 3:2 Bukovec (25.), 3:3 Rednak (26.), 4:3 Duščak (27.), 5:3 Peric (30., s 6-m), 5:4 Pihler (31.), 6:4 Čujec (34.), 6:5 Bukovec (36.).
FK DOBOVEC: Puškar, Peček; Mordej, U. Kotnik, Čujec, Čeh, Turk, Peric, Matoševič, Duščak, Go-rinšek, Cesarec, T. Kotnik. Trener: Kujtim Morina.
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Kline, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gaj-ser, Pauko. Trener: Robert Grdovič.
Ker bodo igralci FK Dobovec v četrtek v Kazahstanu igrali tekmo Lige prvakov, so s Ptujem vnaprej odigrali tekmo 17. kroga. Test z drugouvrščenim moštvom elitne državne lige so opravili brez večjih prask.
Kot se za najučinkovitejši moštvi lige spodobi, tudi tokrat ni manjkalo zadetkov: medtem ko sta jih v prvi medsebojni tekmi na Ptuju ekipi zabili 8 (2:6), sta tokrat še tri več.
»Znano je, da ima Dobovec najboljši napad v ligi, zato smo se postavili nekoliko 'nižje' in jih čakali na svoji polovici. Tako smo jim namerno prepustili pobudo, kar bi zaradi individualne kvalitete Dobovec tudi sicer uveljavil,« je uvodni načrt razkril slovenski reprezentant iz vrst Ptuja Jeremy Bukovec.
Nogometaši Dobovca so bili tudi v drugi medsebojni tekmi v sezoni boljši od Ptujčanov.
Kljub temu so domačini zadeli že v 2. minuti, to je uspelo enemu izmed množice reprezentantov v domači vrsti Kristjanu Čujcu. Ptuj je odigral pogumno in izenačil, to je uspelo Bukovcu. Pred odmorom je bil uspešen le še Rok Mordej - 2:1.
Čeprav se drugi del ni začel po željah gostov (Matoševič je povišal na 3:1), so se tudi tokrat odlično odzvali in z goloma Bukovca in Re-dnaka v 26. minuti izenačili na 3:3. Domača vrsta je znova stopila na
plin in z golom Duščaka v naslednji minuti ponovno prešla v vodstvo. Za končno zmago je bil zelo pomemben trenutek tekme penal domače vrste v 30. minuti, ki ga je realiziral Perič - 5:3.
A to še vedno ni pomenilo predaje gostov, ampak je kapetan Pihler znižal zaostanek - 5:4. Pred končnico sta zadetka dosegla še Čujec za domače in Bukovec za goste - 6:5. »Z vsakim golom proti Dobovcu si lahko zadovoljen, tudi
Rokomet • NLB liga, 16. krog
Koper do zmage brez večjih težav
Koper - Jeruzalem 35:28 (18:14)
KOPER: Jelovčan, Štavar; Jo-vičič, Slatinek 6, Dolenc, Žagar 5, Pavlovič 3, Poklar 6 (1), Konjevič, Moljk 2, Smolnik, Muminovič 2, Sanabor, Marič, Makuc 3, Kete 4, Breznikar 4. Trener: Uroš Rapotec.
JERUZALEM ORMOŽ: Balent, Skledar, Zemljič; Šoštarič 4, Čudič 6 (3), Žuran 1, G. Hebar, T. Hebar 3 (1), Šulek 2, Kocbek 5, Bogadi 6, Kosi, Mesarič 1, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Koper 2/1; Jeruzalem 4/4.
IZKLJUČITVE: Koper 6; Jeruzalem 10 minut.
RDEČI KARTON: Saša Prapotnik (30.).
IGRALEC TEKME: Matevž Žagar (Koper).
NLB liga
REZULTATI 16. KROGA: Koper - Jeruzalem Ormož 35:28 (18:14), Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje 29:33 (12:15), Ljubljana - Maribor Branik 30:26 (15:11), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 33:23 (15:12), Dobova - Krka 34:26 (14:14), LL Grosist Slovan - Butan plin Izola 28:19 (12:9), Urbanscape Loka -Celje Pivovarna Laško 21:42 (11:22).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 15 15 0 0 30
2.	TRIMO TREBNJE 16 13 12 27
3.	GORENJE VELENJE 14 13 0 1 26
4.	JERUZALEM ORMOŽ 14 8 0 6 16
5.	RIKO RIBNICA	15 8 0 7 16
6.	SLOVENJ GRADEC 15 8 0 7 16
7.	KOPER	14 7 1 6 15
8.	DOBOVA	14 5 0 9 10
9.	GROSIST SLOVAN 16 4 1 11 9
10.	URBANSCAPE LOKA	14	4	1	9	9
11.	MARIBOR BRANIK	12	4	0	8	8
12.	LJUBLJANA	14	3	2	9	8
13.	BUTAN PLIN IZOLA	13	2	1	10	5
14.	KRKA	14	2	1	11	5
Na Bonifiki je Koper lažje od pričakovanega premagal Jeruzalem, ki je tokrat z igro na Primorskem razočaral. Na začetku tekme je bil izid izenačen do 6:6, v treh primerih so za zadetek vodili Ormožani. V nadaljevanju je Koper začel počasi višati svojo prednost. V golu Jeruzalema so se že do odmora zamenjali vsi trije vratarji, še največ je pokazal Alen Skledar. Izid 1. polčasa je bil 18:14 za gostitelje, kar je bil po prikazanem sicer odličen rezultat za goste. Igra Ormožanov v obrambi je bila vse prej kot dobra in zadetki so v mrežo Jeruzalema padali z vseh pozicij.
V 2. polčasu je bila zgodba skoraj identična. Koper ni prikazal nič
posebnega, Ormožani pa so bili še naprej daleč od tega, česar so sicer sposobni. Gostje so nastopili brez poškodovanega Tilna Kosija, v drugem delu tekme pa so ostali še brez Jureta Kocbeka, ki je staknil poškodbo gležnja. Z nekaj obrambami se je izkazal domači golman Aleš Štavar in prednost Kopra je narasla na končnih +7 (35:28).
V naslednjem krogu Jeruzalem v petek, 19. februarja, ob 18.30 gostuje pri Ribnici. Prenos tekme bo na kanalu Sportklub.
Uroš Rapotec, trener Kopra: „Tekmo smo vzeli zelo resno in zasluženo premagali izkušeni Jeruzalem. Pričakovali smo bistveno težjo tekmo, a na našo srečo je
Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj: »V Rogaški Slatini smo nedvomno odigrali eno najboljših tekem letošnje sezone in bi lahko ob kančku sreče domov odnesli točko. Kljub temu smo bili s prikazanim zadovoljni, saj smo po nekaj slabših tekmah pokazali, da se naša forma dviguje. Če nam bo uspelo do končnice še nekoliko izboljšati igro, potem se lahko nadejamo dobrega nadaljevanja sezone.«
Robert Grdovič, trener FC Hiša daril Ptuj: »Od svoje ekipe sem dobil celo več, kot sem pričakoval. Tekma je bila fantom izziv za dokazovanje in pokazali so zelo dobro igro. Če bi odvzeli točko, to ne bi bilo nezasluženo. Čestitke Dobov-cu za zmago in srečno v ligi prvakov!«
Kujtim Morina, trener Dobov-
ca: »Za nas je tekma s Ptujem prišla kot opozorilo, da moramo biti v obrambi bolj odgovorni. Sicer smo zmagali in dosegli, kar smo želeli, a prejeli pet zadetkov. Bilo je veliko dobrih stvari, v katerih
1. SFL
VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 17.
KROGA: Dobovec	- Hiša daril Ptuj 6:5 (2:1)
1.	DOBOVEC	17	17 0 0 132:26	51
2.	HIŠA DARIL PTUJ	17	12 1 4 80:53	37
3.	LITIJA	16	10 2 4 62:41	32
4.	TOMAŽ ŠIC BAR	16	7 2 7 55:54	23
5.	BRONX ŠKOFIJE	16	6 4 6 48:59	22
6.	OPLAST KOBARID	16	5 4 7 43:46	19
7.	SILIKO VRHNIKA	16	5 3 8 48:52	18
8.	MLINŠE	16	4 3 9 44:76	15
9.	SEVNICA	16	3 4 9 50:82	13
10.	DOBREPOLJE	16	0 1 15 22:95	1
PREOSTALE TEKME BODO NA SPOREDU V PETEK OB 20.00: Tomaž Šic bar - Sevnica, Dobrepolje - Bronx Škofije, Litija - Oplast Kobarid, Mlinše - Siliko Vrhnika.
smo dominirali vso tekmo, a smo v nekaterih delih tekme dopustili nasprotniku, da dela stvari, za katere smo se dogovorili, da jih ne bomo dopuščali. Čestitam Ptuju za pokazano, mi pa se moramo ukvarjati s sabo in ugotoviti, zakaj smo tako igrali.«
M
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
jaz sem seveda s tremi goli zadovoljen,« je po tekmi dejal prvi strelec ptujske vrste Bukovec.
V končnici do sprememb ni več prišlo, kljub temu pa so gostje pustili odličen vtis in bi se lahko na koncu celo veselili točke. Pet sekund pred koncem so namreč zamudili kar lepo priložnost za izenačenje ...
V drugo veliko manj konkurenčne
ekipa iz Ormoža odigrala zelo slabo in nam olajšala delo. Verjamem, da bomo nadaljevali dobro igro še naprej in še napredovali po lestvici navzgor."
Bojan Čudič, Jeruzalem: „Se-veda smo razočarani, saj nismo odigrali na primernem nivoju in poraz je bil neizbežen. Čestitke Kopru za zasluženo zmago. Čeprav tudi oni niso blesteli, so prikazali bistveno več od nas. Treba se bo pobrati in zavihati rokave na treningih ter poskušati presenetiti že v Ribnici. Upam, da nismo ostali še brez Jureta Kocbeka, saj je eden naših najpomembnejših igralcev."
Uroš Krstič
ZRK Z'dežele - ZRK Ptuj 38:21 (19:11)
ŽRK PTUJ: Skodič, Korpar, Trip-kovič; Kolenko 7 (3), Planinc 4, Bedrač 3 (2), Kreft 2, Puž 2, Krasnič 1, Luknjar 1, A. Tripkovič 1, Rozman, Cvetko, Irgolič. Trener: Matej Bra-čič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Z'deže-le 4/5, ŽRK Ptuj 5/6.
IZKLJUČITVE: ŽRK Z'dežele 8, ŽRK Ptuj 6 minut.
Rokometašice Ptuja so v prvi medsebojni tekmi s Celjankami v 6. krogu odigrale zelo izenačeno tekmo in klonile šele v končnici (24:25). Ta izid je bil pred drugo medsebojno tekmo v sezoni lepa vzpodbuda, dodatno pa so bile opogumljene z zmago v Kopru prejšnji teden. A se tokrat ni izšlo po njihovih željah, poraz s 17 goli razlike je celo izenačenje najvišjega poraza v sezoni: z enako razliko so v 12. krogu klonile s Krko v gosteh
(44:27).
Domače varovanke trenerke Miše Marinček so že od začetka imele dirigentsko palico trdno v svojih rokah in je niti za trenutek niso izpustile. Edino izenačenje na tekmi so gostje zmogle v 2. minuti, ko je na 1:1 zadela Nuša Puž. V naslednjih minutah so Celjanke naredile serijo 5:0 (6:1), v deseti minuti pa je prednost narasla na 9:2. Domača vratarka Andrea Perič
1. A SRL (ž)
REZULTATI 17. KROGA: Z'deže-le - Ptuj 38:21 (19:11), Litija - Koper 29:22 (13:10), Zagorje - Krka 25:26 (10:12), Mlinotest Ajdovščina - Velenje 35:23 (20:6). Tekma Zelene doline Žalec - Krim Mercator je bila prestavljena.
1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 14		12	1	1	25
2. KRIM MERCATOR	12	12	0	0	24
3. KRKA	13	10	0	3	20
4. ZELENE DOLINE ŽALEC	12	8	0	3	16
5. Z'DEŽELE	13	8	0	5	16
6. ZAGORJE	16	7	1	8	15
7. Ž.U.R.D. KOPER	12	3	1	8	7
8. TRGO ABC IZOLA	14	3	1	10	7
9. VELENJE	14	3	0	11	6
10. LITIJA	15	3	0	12	6
11. PTUJ	10	1	0	9	2
(v sezoni 2017/18 je igrala na Ptuju) je »zaklenila gol« in do polovice polčasa prejela le tri gole (12:3). Do odmora prednost ni več naraščala.
V nadaljevanju tekme so domačinke vztrajale v visokem ritmu in enakomerno večale prednost, ki je bila najvišja prav ob koncu tekme. Strelsko se je pri domačinkah najbolj izkazala Mariborčanka Neli Ru-kelj z 11 goli, po 8 sta jih zabili Izza Bon-Brzin in Ema Markovič.
Že v sredo čaka ekipo Ptuja nova preizkušnja, v zaostali tekmi 8. kroga se bodo v domači dvorani ob 18. uri pomerile z državno prvakinjo in udeleženko Lige prvakov, ekipo Krima Mercatorja.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža so po bledi predstavi klonili v Kopru, David Bogadi je bil s šestimi zadetki ob Ču-diču najboljši strelec svoje ekipe.
Ptujske rokometašice (na fotografiji Nika Bedrač) v Celju niso po-novle predstave iz Kopra in so doživele visok poraz.
torek • 16. februarja 2021
Šport
Štajerski	1S
Bloudkove nagrade
Med visokimi nagrajenci tudi Renato Vugrinec in Vlado Čuš
Kolesar Tadej Pogačar in člani moške rokometne reprezentance iz leta 2004 so dobitniki Bloudkove nagrade za leto 2020 za vrhunski mednarodni dosežek, najvišje državno nagrado za šport za življenjsko delo v športu pa sta dobili Marjeta Kovač in Polonca Sladic. Na virtualni podelitvi so s filmsko upodobitvijo podelili še 12 plaket.
Največji uspeh doslej je moška rokometna reprezentanca dosegla leta 2004 na šestem evropskem prvenstvu, ko je pred polno dvorano v Tivoliju po porazu v finalu z Nemčijo osvojila naslov podpr-vakinje Evrope. V ekipi je bil tudi Ptujčan Renato Vugrinec, ob njem pa še Ognjen Backovič, Branko Bedekovič, Boštjan Ficko, Zoran Jovičič, Andrej Kastelic, Vid Kav-tičnik, Beno Lapajne, Zoran Lubej, Aleš Pajovič, Dušan Podpečan, Roman Pungartnik, Ivan Simonovič, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Uroš Zorman in trener Tone Tiselj.
Tadej Pogačar se je lani z zmago na največji tritedenski etapni dirki na svetu Tour de France izstrelil med kolesarske zvezde. Zdaj drugi kolesar svetovne jakostne lestvice je bil v mlajših letih sprva predan nogometu. Njegova prva profesionalna tekma je bila leta 2019 v Avstraliji Tour Down Under in s tem je postal eden najboljših mladih kolesarjev na svetu.
Polonca Sladič se je strelstvu zapisala pred več kot 40 leti, po končani tekmovalni karieri se je z
Obrazložitev za Vlada Čuša (Bloudkova plaketa za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, predlagatelj Judo zveza Slovenije)
Slovenskega juda si ne moremo zamisliti brez Vlada Čuša, ki se mu je zapisal že pred 48 leti. Kot kadet je postal stalni član članske ekipe Ptuja v prvi slovenski judo ligi, osvojil več pozivnih turnirjev in naziv študentskega prvaka v Sloveniji. Že med tekmovalno kariero je kot študent prvega letnika športne fakultete prevzel trenersko vlogo v članski ekipi judo kluba v občini Ptuj. Postal je odličen trener najuspešnejših ptujskih judoistov in judoistk, ki so nastopili na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah. V letih gradnje zlatega obdobja juda, od 1991 do danes, je z odliko opravil funkcijo predsednika strokovnega sveta, bil večkratni selektor slovenskih judo reprezentanc, opravljal funkcijo podpredsednika JZS, predsednika Športne zveze MO Ptuj in bil predsednik trenerske komisije. Vlado Čuš, mojster juda - VI. dan, je med drugim profesor svetnik, specialist klinične dietetike, habilitirani predavatelj na Pedagoški fakulteti v Mariboru, avtor knjige „Judo - popusti, da zmagaš" in zdravstvenoizobraževalnega projekta „Naučimo se padati". Čušu gre ogromna zahvala tudi za začetek vključevanja juda v šolski šport.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Judo kluba Drava Vlado Čuš je eden izmed letošnjih 12 prejemnikov Bloudkovih plaket.
enako strastjo in odgovornostjo posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu v strelstvu in športu invalidov.
Marjeta Kovač, redna profesorica na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je več kot 45 let predana športu v najširšem pomenu besede kot trenerka številnim generacijam športne gimnastike in akrobatike, mednarodna sodnica, kot članica strokovnih in znanstvenih združenj doma in v tujini ter avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih prispevkov.
Plaketo je s ptujskega konca prejel nekdanji judoist, pozneje trener in športni delavec Vlado Čuš iz Judo kluba Drava, ob njem
Tenis • Odprto prvenstvo Avstralije
(Pre)hiter zaključek avstralske turneje
Tamara Zidanšek - najboljša športnica MO Ptuj v letu 2019 - je po izpadu iz konkurence posameznic energijo in misli usmerila v tekmovanje dvojic, kjer je nastopala skupaj s 30-letno Nizozemko Arantxo Rus.
V1. krogu sta v težavnem dvoboju proti Avstralki Ajli Tomljanovič in Američanki Alison Riske izvlekli zmago v tesni končnici. »Pozitivna stvar dvoboja je bila ta, da si je Tamara končno upala odigrati pogumneje. Predvsem v 2. nizu je bila odlična in odločna, vključno z zaključno žogico,« je sporočil Tamarin trener Zoran Krajnc.
V drugem krogu ju je čakal dvoboj proti dvojici Bernarda Pera-Ro-salie Van Der Hoek. 26-letna Američanka s hrvaškimi koreninami je na WTA-lestvici med dvojicami na 149. mestu, njena nizozemska vrstnica pa 116. Tudi v tem primeru je bila teža favoritinj na plečih Zidan-škove in Rusove, čeprav sta njuni tekmici v 1. krogu presenetljivo izločili 15. nosilki, Rusinji Veroniko Kudermetovo in Anno Blinkovo.
To je bil zagotovo znak kakovosti tekmic, a še vedno je bilo več v rokah slovensko-nizozemske dvojice. Ta pa v dvoboju ni uveljavila
OP Avstralije v Melbournu, dvojice:
1.	krog: Zidanšek/Rus - Tomlja-novič/Riske (Avstralija/ZDA) 6:1, 6:7(5), 7:5;
2.	krog: Zidanšek/Rus - Pera/Van Der Hoek (ZDA/Nizozemska) 4:6,
pa še alpinistična naveza Luka Stražar in Aleš Česen, potapljači-ca na vdih Alenka Artnik, nekdanji
košarkar in nato trener ter športni delavec Miran Jerman, novinarja Primož Kališnik in Tonček (Anton) Gider, Janko Rožman za uspešno, pestro in kakovostno šolsko ter rekreativno športno dejavnost v pomurskem športu, mlada biatlonca Alex Cisar in Lovro Planko, slednji tudi smučarski tekač, zdravnica in tudi sama odlična športnica Nada Rotovnik Kozjek, poklicni pilot Slavko Avi Šom ter trener in selektor slovenske reprezentance v namiznem tenisu za slepe Gregor Habjan.
Priznanja podeljuje odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki je bil letos izbran v novi sestavi
Tenis • Challenger turnir v Italiji
Bistveno drugače kot pred sedmimi leti
Arantxa Rus in Tamara Zidan-šek
svojih prednosti in je bila vedno korak za tekmicama. Zaostanek je poskušala izničita z agresivno igro, a pri tem zapravljala break priložnosti kot po tekočem traku. Če od 11 uspeš izkoristiti le eno, potem dvoboja ni mogoče zmagati in prav to se je zgodilo Rusovi in Zidanško-vi tokrat. Na drugi strani sta tekmici unovčili tri od štirih in tesen dvoboj je odšel na njuno stran ... Samo pri zaostanku 4:5 v drugem nizu sta imeli štiri break priložnosti za vrnitev v dvoboj...
Tamara in njen trener se sedaj vračata v Slovenijo, nato pa sledi marca odhod na turnejo v Mehiko, ZDA in Kolumbijo.
JM
Z dvema zmagama v uvodnih krogih - proti Američanu Kwiat-kowskemu (217.) in Italijanu Violi (223.) - se je Blaž Rola v Bielli v Italiji prebil do četrtfinala in dvoboja proti nekdanjemu prvemu igralcu sveta Andyju Murrayju (125.). 33-letni Škot je zagotovo največja atrakcija turnirja na severu Italije, kjer je zaigral po okužbi s koronavirusom, ki mu je preprečila nastop na turnirju Grand Slam v Melbournu.
V prvem medsebojnem srečanju leta 2014 v 2. krogu Wimbledona je bil Murray za nekaj razredov premočan, slavil je z rezultatom 6:1, 6:1, 6:0. Rola je v tistem letu kljub temu dosegel najboljšo uvrstitev na grand slam turnirjih, dvakrat se je uvrstil v 2. krog (Melbourne, London).
Dvoranski turnir Challenger na trdi podlagi v Bielli je vsekakor drugačna kulisa kot Wimbledon, pa tudi vmesna leta so prinesla nekatere spremembe, tako da je bilo stanje tokrat precej drugačno, ne pa tudi spremenjeno glede zmagovalca dvoboja. Priložnosti pa so bile...
Tekma se je začela z breakom Murrayja, ki je nakazal hiter zasuk v smer zmage 33-letnega Škota. A je tri leta mlajšemu Ptujčanu uspel rebreak (1:1). V naslednjih igrah je bil Blaž na težkih preizkušnjah, a je uspešno ubranil kar osem break priložnosti! V končnici prvega niza je Murray vendarle zaigral agresiv-neje in po dobrih 50 minutah potr-
in mu predseduje vrhunski alpinist Viktor Grošelj, podpredsednica pa je nekdanja alpska smučarka Mateja Svet.
Na odbor za podelitev letošnjih nagrad in priznanj je prispelo kar 88 vlog za 71 nominirancev. Za nagrade je bilo podanih 46 predlogov, za plakete pa 27. To je največ
v zadnjih letih in skoraj dvakrat več kot na primer leta 2014, je pojasnil Grošelj.
Višina Bloudkove nagrade znaša 9000 evrov, višina Bloudkove plakete pa 3000 evrov. Letošnja podelitev je bila že 56. po vrsti, saj nagrade podeljujejo od leta 1965.
sta
Šport
Od ponedeljka treningi za okrog 70.000 športnikov,
dovoljena rekreacija
Škot Andy Murray je bil tudi v drugem medsebojnem dvoboju uspešnejši od Blaža Rola.
dil osvojitev niza - 4:6.
Drugi niz je bil še veliko bolj dramatičen. Murray je do prednosti breaka prišel v peti igri (2:3), nato pa pri izidu 4:5 serviral za zmago. Vodstvo 15:40 je pomenilo dve zaključni žogi, a je Rola izjemno odreagiral in ju z lepima potezama ubranil ter izenačil na 5:5. Oba sta naslednji igri na svoj servis dobila, tako da je odločal tie-break.
Ta je bil zgodba zase, saj je Rola odigral zelo zbrano in povedel 5:1! Murray se je pobral in znižal na 5:4, nato pa je ob izgubi naslednje točke (sodnik je označil minimalni avt) izgubil živce in hotel oditi z igrišča. Seveda se je po nekaj minutah umiril, a se je moral vseeno soočiti z dvema set žogicama Slovenca (6:4). Ta je v obeh primerih - najprej na drugi servis Murrayja in nato še na svoj servis - slabo odrea-giral in velika priložnost je splavala po vodi. Z novim asom je povedel 7:6, a tudi tretja in v nadaljevanju četrta priložnost (8:7) za izenačenje v nizih sta ostali neizkoriščeni. Pri izidu 8:7 je skrajšana žogica iz nekaj metrov obstala na vrhu mreže ... Naslednje priložnosti več ni bilo, Murray je z izjemnim pasin-gom pri 9:9 prišel do pete zaključne žogice in nato do zmage.
Dvoboj je trajal kar dve uri in 19 minut, v osvojenih točkah je bilo 80:87. Blaž se je izkazal pri ubra-njenih break priložnostih, teh se je nabralo kar 12 (break priložnosti Murray 3/15, Rola 2/4). Tekmo si je na Challenger TV ogledalo skoraj 6000 gledalcev, kar je za ta rang tekmovanja lepa številka. Trikratni zmagovalec turnirjev Grand slam ima še vedno veliko sledilcev...
Jože Mohorič
Turnir Challenger v Bielli, 45.000 evrov nagradnega sklada, posamezniki:
1.	krog: Rola (6.) - Kwiatkowski (ZDA) 6:3,6:2;
2.	krog: Rola (6.) - Viola 3:6,7:5,
6:4;
četrtfinale: Rola (6.) - Murray (Velika Britanija, 1.) 4:6, 6:7 (9);
finale: Murray (1.) - Marchenko (Ukrajina) 2:6, 4:6.
Vlada je v četrtek sprejela odlok o sproščanju športnih dejavnosti. Treningi so od ponedeljka dovoljeni skoraj 70.000 registriranim športnikom in tudi rekreacija v skupini desetih z ohranjanjem dveh metrov medsebojne razdalje.
»Odlok je časovno omejen do 19. februarja, Verjamem, da bodo tudi po izteku epidemiološke razmere podobne in bo vlada ukrep podaljšala,« je povedal Zvijezdan Mikič z MIZŠ.
Za športne programe se lahko uporabljajo vsi športni objekti tako na prostem kot v dvoranah, vključno s šolskimi športnimi objekti. Ohranjanje medsebojne razdalje na treningih registriranih športnikov ni potrebno razen za nekatere panoge glede na navodila NIJZ.
Za ostale velja omejitev na skupine desetih, ob tem, da tisti, ki vodi vadbo, ni vključen v to število, sicer pa je treba upoštevati 20 kvadratnih metrov, ki naj bodo na voljo na posameznika. Ob upoštevanju tega je mogoče imeti v prostoru tudi več kot deset oseb v fitnesih in podobnih centrih.
Tekmovanja bodo poleg najvišjih kategorij dovoljena tudi za druge lige in mladinska državna prvenstva. Še naprej je dovoljeno tudi organizirati mednarodna
Od 15. februarja za uporabo žičniških naprav na smučiščih velja negativni test, ki ni starejši od sedmih dni; to velja tudi za delavce na smučiščih, ki so v stiku z uporabniki, je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Dodal je, da kdor je prebolel covid-19, šest mesecev ne potrebuje testiranja, upravičen pa bo do zdravniškega potrdila, kar velja tudi za vse druge dejavnosti.
tekmovanja, tako kot domača pa morajo potekati brez gledalcev, če ni drugače določeno. Tisti, ki niso registrirani športniki, lahko vadijo z upoštevanjem dvometrske medsebojne razdalje ali v skupinah desetih, kot velja za rekreativce.
»Želim, da bi bilo to večje odpiranje slovenskega športa trajno. Tisti, ki delamo v njem, smo dokazali, da se znajdemo tudi v težkih okoliščinah in zato imamo tudi tako dobre mednarodne uspehe,« je ob zaključku posveta povedal Bogdan Gabrovec. Predsednik OKS je vse udeležence športnih aktivnosti pozval, da naj dosledno upoštevajo sprejeta zdravstvena priporočila.
sta, JM
Športniki in člani njihovih ekip, ki se udeležujejo tekmovanj, drugo organizacijsko osebje, ki sodeluje pri izvedbi tekmovanj, in tudi strokovni delavci za vodenje programov športne vadbe se morajo redno testirati ali imeti potrdila o cepljenju oziroma o tem, da so preboleli covid-19, je med drugim navedeno v pojasnilu MIZŠ glede odloka o sproščanju športnih dejavnosti. Imeti morajo potrdilo o negativnem rezultatu PCR-testa ali hitrega antigenskega testa (HAG), ki ni starejši od sedmih dni. Testiranje ne bo potrebno za osebe, ki imajo potrdilo o cepljenju proti covidu-19, s katerim dokazujejo, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni, pri Moderni 14 dni in AstraZeneci 21 dni, so pojasnili v izjavi ministrstva.
Prav tako se ne bo treba testirati tistim, ki imajo potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali hitrega, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da so preboleli covid-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev, so še dodali na ministrstvu.
Več jasnega v tem tednu
Stanko Glažar, podpredsednik NZS: »V tem tednu bomo določili format nadaljevanja za 2. slovensko nogometno ligo, tako da pričet-ka tekmovanja še ni mogoče napovedati. Seveda je še vedno vse odvisno tudi od državnih institucij in njihovih določil glede možnosti igranja tekem. Pri prvi mladinski ligi pa se še dogovarjamo s pristojnimi državnimi institucijami, da bi dovolili tekmovanje tudi za kadete, ker imajo skupen sistem tekmovanja. Upam, da bo v tem tednu več jasnega glede nadaljevanja.«
16 Štajerski
Na sceni
torek • 16. februarja 2021
„Spet smo ugotovili, da je pustni lik z našega območja, kurent, navdih za različne avtorje in ustvarjalce, tudi glasbenike," je ob vnovični postavitvi razstave fotografskih mojstrovin Bojana Adamiča na Ptuju, v Salonu umetnosti PMPO, povedala Stanka Gačnik, ki je tudi opravila izbor fotografij in postavila razstavo. Skupaj z doc. dr. Alešem Gačnikom pa tudi napisala besedilo zloženke, ki spremlja razstavo, ki bo na ogled do 14. marca.
Že od vsega začetka pa je bila razstava Adamičevih fotografskih mojstrovin zamišljena kot potujoča razstava, s katero bodo gostovali predvsem v tistih krajih, ki so bili povezani z njegovim življenjem in delom ter bogato pustno tradicijo. Najnovejša ptujska razstava pa je že tretja ptujska postavitev in 14. v osemnajstih letih, odkar potuje.
Skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča je poleg glasbenega in skladateljskega ustvarjanja zelo
privlačila tudi poganska kultura oz. tradicionalne šemske maske. V desetletjih spremljanja Kuren-tovanja na Ptuju in drugega šem-skega okolja v Sloveniji je ustvaril obširno zbirko diapozitivov pustnih mask. „Njegove fotografije so nadprostorske in nadčasovne, fotografije pustnih mask, predvsem pa kurentov, so posegle na polje neoprijemljivega in imaginarnega. Neprecenljive pa so tudi zato, ker je v njih položil poleg trenutka realne resnice tudi svojo dušo. Njegove fotografije ne prikazujejo samo maske kot take, ampak pripovedujejo zgodbo o maskah. Prav zato jih nikoli ni opremil z naslovom ali letnico nastanka," sta ob najnovejši postavitvi razstave Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča izpostavila njena pripravljavca Stanka Gačnik in doc. dr. Aleš Gačnik.
Razstava Zvene maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča je še vedno aktualna in živa. Na to kažejo tudi vsa dosedanja gostovanja, ne samo njegova nad-časovna fotografija.
MG
Ptujsko • Pustni čas 2021
Dejana Mastnaka, člana ansambla Okrogli muzikanti, začel takoj po ustanovitvi. Izvajajo narodno-za-bavne viže pa tudi zabavno glasbo, pop, rok, popevke, zimzelene melodije, dalmatinsko glasbo ipd. Prve tri skladbe so posneli že pet mesecev po ustanovitvi, septembra 2019. Po tebi to ima je vokalna polka, za katero je glasbo in aranžma napisal Dejan Mastnak, besedilo Damjan Pasarič. Tudi za instrumentalno skladbo Savinjski valček je glasbo napisal Dejan Mastnak, ki je tudi avtor glasbe in aranžmaja za tretjo skladbo, vokalno polko Pri Fontani. Besedilo zanjo pa je napisal p'jeb Domen Lukman. Sledili sta valček Mamina ljubezen in polka Slovenski p'jebi, ki je tudi predstavitvena polka ansambla. Od leta 2019 so se poslovili s svojim prvim koncertom z glasbenimi gosti. V novo leto 2020 so vstopili optimistično in ustvarjalno. Že takoj na začetku so svoj repertoar obogatili z novimi
skladbami. Vokalni valček Pojdi z menoj v gore so namenili vsem, ki radi hodijo v gore. Za vse pet-desetletnike pa je nastala skladba Leta so tu. Na leta šolanja na faksu spominja čudovita instrumentalna polka z naslovom Hitro na fax. Člani ansambla Slovenski p'jebi so veliki domoljubi, kakor tudi njihove družine, to povedo tudi s svojim imenom in tudi lepim valčkom z naslovom Slovenija. Z veselo polko Sonce sreče nama sije pa še posebej razveseljujejo na porokah.
Zaradi korona krize še niso mogli predstaviti svoje prve zgoščenke, upajo, da jim bo to uspelo v kratkem. Želijo se še bolj predstaviti širši Sloveniji. Svoj drugi koncert z glasbenimi gosti bodo izvedli ob koncu letošnjega leta. Leto 2022 pa bo tudi zanje festivalsko leto, saj se želijo predstaviti tudi na katerem od festivalov narodno-zabavne glasbe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti na Ptuju je ponovno na ogled razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča.
SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - AnsambeL SLovenski pjebi
Mladi glasbeniki, ki veliko obetajo
Ansambel Slovenski pjebi prihaja iz okolice Žalca. Nastal je maja leta 2019, ko so se Aleksander Bobovnik (diatonična harmonika, klaviature, vokal), Niko Škafer (vokal, harmonika, kitara), Gregor Kovačič (kitara, vokal) in Domen Lukman (bariton, bas, harmonika, vokal) prvič dobili na skupnih vajah in zaigrali prve viže. Vsi so se glasbi zapisali že v rani mladosti.
Aleksander Bobovnik je glasbeno pot začel v osnovni šoli, narodno--zabavna glasba ga spremlja že od zgodnjega otroštva. Pri trinajstih letih se je začel učiti harmoniko pod mentorstvom Dejana Mastnaka. Nekaj let je igral v harmonikarskem orkestru. Med šolanjem je sicer harmoniko postavil malo na stran, v prostem času pa ga je še vedno mikala. Skupaj s prijatelji so občasno poskrbeli za presenečenja, zaigrali na rojstnih dnevih, obletnicah in drugih priložnostih. Druženje ob narodno-zabavni glasbi je prineslo spoznanje, da je čas, da nekaj skupaj ustvarijo in začnejo skupno pot kot ansambel. Želje so velike, volje jim ne manjka. Aleksander upa, da jim bo uspelo, da bodo ljudem, ki radi poslušajo narodno-zabavno glasbo, ogreli njihova srca, pritegnili pa tudi tiste, ki je sicer ne poslušajo radi. Domen Lukman je kot majhen začel igrati klavirsko harmoniko pod mentorstvom strica Robija Zupana. Kmalu tudi diatonično
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Slovenski pjebi
harmoniko, ki jo sedaj redno igra. Že v osnovni šoli so imeli s prijatelji manjšo skupino, v kateri je igral bas kitaro. Takrat se je tudi spoznal z Gregorjem Kovačičem, ki ga je tudi vpeljal v ansambel Slovenski pjebi. Začel se je učiti bariton, ker brez njega pri ansamblu pač ne gre, tako da je sedaj bolj na basu in baritonu kot na harmoniki. V prostem času dela na kmetiji in posluša vse zvrsti glasbe, ne samo narodno-za-bavno. Obiskuje kmetijsko fakulteto v Novem mestu. Niko Škafer se je začel učiti igranja na harmoniko pri desetih letih. Kasneje pa tudi kitare. Pevsko znanje je začel nabirati
v srednji šoli, kjer je pel v kvartetu, pel pa je tudi pri moškem pevskem zboru. Gregor Kovačič se z glasbo ukvarja od svojega osmega leta. Sprva je obiskoval glasbeno šolo v Žalcu. Zaradi neprijetnih okoliščin je šolanje pustil in nadaljeval kot samouk. Končal je srednjo vzgojiteljsko šolo v Celju, kjer je trenutno zaposlen kot pomočnik vzgojiteljice v žalskih vrtcih. Za narodno-zabavno glasbo ga je navdušil pokojni profesor v glasbeni šoli, predvsem pa oče, ki ga še vedno spremlja na njegovi glasbeni poti in podpira.
Ansambel Slovenski pjebi je resno delo pod vodstvom mentorja
Ptuj • V Salonu umetnosti pustne fotografije Bojana Adamiča
Fotografije kot zgodbe o maskah
Že od svojega nastanka v letu 2003 razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča potuje po Sloveniji in tujini. Adamičeva fotografija pustnih likov je bila v tistem času odkritje ne samo za ptujski prostor, temveč tudi za slovenski prostor. Do takrat je bilo namreč nepoznano, da bi se tak mojster glasbe ukvarjal tudi s fotografijo, četudi gaje bilo pogosto v pustnem času srečati s fotoaparatom na ptujskih ulicah in trgih.
Tradicija, ki ji ni kos niti koronavirus
Četudi je koronavirus močno načel pustno tradicijo doma in po svetu, so jo tradicionalni pustni liki s Ptujskega, zlasti še kurenti (koranti) uspeli vsaj za kratek čas „pričarati" tudi v teh časih.
V malih skupinah so opravili svoje obhode v okolju svojega doma, na vasi in tudi v mestu, nekateri pa jih bodo tradicionalno ta konec tedna oz. na pustni ponedeljek in torek. Kurentovo opremo je bilo treba vsaj prevetriti po enoletnem premoru, bolj kot to pa je pri vsa-
kem, ki oblači kurentovo opravo, pomemben ta notranji klic, ki vsako leto v tem času nepreklicno zaživi in ga prebudi. Pomembno je, pravijo naši kurenti, da tradicija živi, da se prenaša, nadgrajuje, niso pomembni špricarji, krofi, pojedina. Robčki, ki jih niso uspeli
dobiti letos, pa jih bodo počakali do prihodnjega leta, ko pričakujejo, da bo na mestnih ulicah in trgih v povorki sodelovalo vsaj tisoč kurentov. Mnogi med njimi pa bodo del vsakoletnih tradicijskih povork, ki se vijejo v številnih naseljih na Ptujskem. MG
Foto: Črtomir Goznik
Koranti KDFD Spuhlja na mestni tržnici
torek • 23. februarja 2021
V središču
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Foto: Miša Pušenjak
Regrat
Naravni pripravki namesto kemije tudi na vrtu
Verjetno ste bili prejšnji teden kar malo jezni, da vas dražim s pripravki, receptov pa ni bilo. Zdaj so pred vami tisti, ki jih največkrat omenjam ali pa jih najbolj poznate.
Regrat in ognjič
Regrat in ognjič sta rastlini, lahko rečem tudi cvetlici, ki ju potrebujemo v bistvu celo vegetacijsko leto. Sta pripravka, ki sicer ne zdravita, ne »ubijata« škodljivcev, a krepita rastline in jim dajeta moč, da se pred težavami branijo same. Zato je ognjič nujni sestavni del vsakega zelenjavnega vrta. Lahko ga posejete sami, lahko tudi kupite nekaj sadik, da bo še lepši, a v naslednjih letih zanj ni treba skrbeti, saj se brez težav zaseje sam. Manjše rozete rastlin, ki vzkalijo že poleti, skoraj vedno tudi prezimijo. Brez težav lahko te samosevčke tudi razsajate po vrtu in jih sadite tja, kjer jih potrebujete. Sicer nima sovražnikov, torej lahko raste ob kateri koli vrtnini.
Uporabljamo cvetove, pripravek pa je lahko navaden poparek ali čaj. Dobro pest cvetov prelijemo z litrom vrele vode in pustimo 15-20 minut. Nato odcedimo, ohladimo in s pripravkom krepimo naše rastline. V rastlinjaku je smiselno to že prvič narediti, če ste si cvetove nabrali in nasušili lani.
Regrat pa je rastlina, ki jo najdemo na številnih travnikih. Njegovi cvetovi so tudi prva paša divjih opraševalcev, zato že zdaj prosim vse, ki ga imate na svojih zelenicah, da jih pokosite šele, ko odcveti. Nagrajeni boste s tednom dni prekrasne, cvetoče trate, cvetovi in cele rastline pa so tudi zelo zdravilni. Cvetovi in tudi deli rastlin so zelo krepčilni in zdravilni, tudi za vrtnine. Lahko pa naredite tudi prevrelko, je še krepčilnejša. Za 10 l vode potrebujete 1 kg celih rastlin. Prevrelko lahko tudi shranite v temnem in hladnem prostoru.
Regrat pa je za razliko od ognjiča rastlina travnikov in zelenic. Je tudi prva paša divjih opraševalcev. Uporabljamo jih tako v človeški medicini kakor za krepčanje in dvigovanje odpornosti, tudi celjenje ran rastlin. Nabiramo cvetove, lahko tudi cele rastline in si jih nasušimo za celo leto. Čas cvetenja je namreč kratek. Iz mase lahko pripravite čaj ali prevrelko. Vse je enako kakor pri ognjiču, le da za prevrelko potrebujete 2 kg svežih rastlinskih delov.
Koprive
Koprive rastejo marsikje, mnogi jih z jezo zatirajo. A so zelo koristne rastline in bi jih pravzaprav morali imeti na vsakem vrtu. Če ne kot insekticid, so pa odlično dušikovo gnojilo. Lahko jih namočimo za 24 ur in več, lahko naredimo tudi prevrelko, vedno bodo koristne in uporabne.
Recept je enostaven: 1 kg svežih ali 100-200 g posušenih rastlinskih delov koprive, po možnosti nabranih pred cvetenjem, namočimo v 10 l vode. Po 24 urah (uro več ali manj) namakanja tekočino precedimo in dobimo insekticid, s katerim škropimo ali zalivamo rastline, da odstranimo uši, pršice in resarje. Pripravek deluje samo na srednji stadij uši, zato moramo škropljenje ponoviti vsaj še dvakrat v razmiku dva do tri dni.
Lahko pa ga uporabljamo redno, vsakih sedem do deset dni za krepitev rastlin. Predvsem paradižnik in zelje bosta ostala krepka in zdrava samo z redno uporabo tega pripravka.
Če pripravimo prevrelko, ki jo lahko tudi hranimo, je taka prevrelka odlično dušično gnojilo za dognojevanje rastlin čez leto. Pred škropljenjem oziroma zalivanjem tal pripravek še razredčimo najmanj v razmerju 1: 10 (1 l pripravka razredčimo z 10 l vode).
Prav pri tem pripravku je nujno omeniti, da ga škropimo po listih, kadar ga potrebujemo tam (uši, pršice, resarji ...), ko pa z njim zalivamo, je dušikovo gnojilo. To pogosto mnogi pozabljajo. Pretirana uporaba kopriv kot dušikovo gnojilo (zalivanje) namreč ni dobra. Na listih pa jih lahko uporabljamo tudi vsak teden.
Zelo močan insekticid dobimo iz navadnega plevela - vratiča
Vratič je rumeno cvetoč plevel, ki raste na opuščenih, nekoč obdelanih zemljiščih. S pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdni, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko iz svežih rastlinskih delov ga uporabljamo tudi proti polžem.
300-500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z razredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo čaj.
Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen na paradižniku in krompirju, kjer pa zatira tudi koloradskega hrošča.
Rabarbara ni samo zelenjadnica ali zelišče
Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje vmes med zelišča in zelenjavo. Najdemo jo na mnogih vrtovih, saj nam popestri predvsem presladke kompote. Vendar so za našo prehrano uporabni samo peclji, saj so sami listi rabarbare celo nevarni za naše zdravje. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo približno 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot, meni je najboljši, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je presladko: na primer s hruškami.
Liste rabarbare pa lahko uporabimo tudi kot insekticid na vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5-10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje pa tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho.
Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo.
Če imate na vrtu rabarbaro in na njej še liste, jih kar zdaj naberite, raztrgajte in položite okoli česna. Če dodate še pepel, potem vam zaradi česnove muhe ni treba izgubljati spanca.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Vratič
Kaj bomo danes jedli
TOREK milijonska juha, goveji trakci s kitajsko zelenjavo v voku, dušen riž, krofi	SREDA krompirjeva kremna juha, sojini polpeti, radič s korenčkom in jabolkom, jogurtove rezine	ČETRTEK prežganka, dušena kisla repa, zabeljen kuhan fižol, palačinke
PETEK kremna juha iz brstičnega ohrovta, testenine z drobtinami, endivija, marmorni kolač s pudingom	SOBOTA goveji golaž, polenta, solata, kompot	NEDELJA kostna juha, ocvrt piščanec, kuskus, rdeča pesa, krhki flancati
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PONEDELJEK
Radič s korenčkom in jabolkom
Sestavine: rdeč radič, 2 jabolki, 1 korenček, košček ingverja, svež peteršilj, jabolčni kis, bučno olje, sol, gorčica.
Opran radič narežemo na velikost grižljaja. Pripravimo skledo vode in vanjo dodamo jabolčni kis, koščke ingverja in šopek peteršilja. Jabolka narežemo na kockice, korenček na tanke palčke v velikosti vžigalic (julienne) in oboje sproti namakamo v ingverjevo vodo. Zmešamo preliv iz kisa, soli, bučnega olja in gorčice. Solato sestavimo, tik preden jo ponudimo. Odcedimo jabolko in korenček (ingver in peteršilj odstranimo). V skledo naložimo radič, dodamo jabolka in korenček, nazadnje prelijemo s prelivom in premešamo.
Marmorne rezine z vanilijinim pudingom
Sestavine: biskvit: 6 jajc, 200 g sladkorja, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, 250 g gladke moke, 1 vrečka pecilnega praška, 100 ml olja, 100 ml mleka, 3 žlice kakava v prahu; puding: 3 vrečke vanilijinega pudinga v prahu, 4 žlice sladkorja, 1 l mleka; preliv: lonček kisle smetane, žlica sladkorja, vrečka vanilijinega sladkorja.
Jajca in sladkor mešamo, da postanejo svetlejša. Izmenično narahlo vmešamo moko s pecilnim praškom, olje in mleko, da dobimo gladko maso brez grudic. Dve tretjini mase vlijemo v pekač, drugi polovici pa dodamo kakav in jo dobro premešamo. Kakavovo maso z žlico nadevamo po svetli masi. Ko je biskvit v pekaču (ne pečemo še!), skuhamo puding in še vročega z žlico nadevamo po nepečenem biskvitu. Pekač za 15 minut potisnemo v ogreto pečico (če uporabite visok pekač, pecite dalj časa), medtem pa pripravimo preliv (lahko ga tudi izpustimo). Kislo smetano dobro razmešamo z navadnim in vanilijinim sladkorjem in premažemo še vroč biskvit.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 16. februarja 2021
Ptuj • Prvič izbran tudi naj ptujski pustni krof
Najboljši so krofi kmetije Črešnik in Albine Lacko
Vseslovenski dogodek peke krofov Ustvari svoj krof na povabilo Turistično-gostinske zbornice Slovenije in v sodelovanju z nekaterimi drugimi partnerji na Ptujskem ni imel odziva. Zato so v Javnem zavodu za turizem Ptuj v sodelovanju s KGZS - Zavodom Ptuj toliko bolj veseli odziva na ocenjevanje za prvi naj ptujski pustni krof.
Navsezadnje Ptuj organizira osrednjo pustno prireditev v Sloveniji, ki vsako leto privabi več deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ti pa uživajo ne samo v etnografski dediščini, temveč tudi tradiciji pustne kulinarike, v kateri ima krof osrednje mesto, saj ga skoraj ni obiskovalca, ki ga v pustnih dneh ne bi okusil. Poleg tega je Ptuj z razstavo Dobrote slovenskih kmetij vsako leto osrednje središče domače kulinarike, prehranske dediščine slovenskega podeželja, na kateri se z najboljšimi kulinaričnimi izdelki predstavljajo naše kmetije. V letu, ko se Slovenija ponaša s prestižnim nazivom Evropska gastronomska regija, je organizacija in izvedba ocenjevanj domačih dobrot, tradicionalnih jedi, vključno s pustnimi dobrotami, še toliko pomembnejša. V JZ za turizem Ptuj so se za prvo ocenjevanje pustnih krofov po besedah Monike Klinc, organizatorice prireditev, odločili tudi zato, da bi se v letošnjem pustnem času kaj dogajalo tudi v živo, saj so vse povorke in drugi dogodki letošnjega 61. Kurentovanja zaradi koronavirusa odpadli.
KGZS - Zavod Ptuj in Zavod za turizem Ptuj sta z odzivom na prvo izbiro naj pustnega krofa iz ptujske ponudbe in iz domače kuhinje nadvse zadovoljna. Skupaj so prejeli 18 prijav, ena je bila celo iz Begunj pri Cerknici, poslala jo je večkrat nagrajena udeleženka ocenjevanja na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V kategoriji naj ptujski pustni krof iz domače
kuhinje je bilo enajst udeležencev, med njimi tudi en moški, sedem pa se jih je potegovalo za naj ptujski pustni krof iz ptujske ponudbe.
Komisija, ki so jo sestavljale Marija Horvat (IC Piramida Maribor), Terezija Bogdan (KGZ Ptuj) in Bernarda Trafela (KGZ Ptuj), je imela zelo težko delo pri izbiri najboljših v obeh kategorijah. Ocenjevali so krofe brez marmelade in posipa. Slavica Strelec, koordinatorica za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je povedala, da bodo vsi udeleženci, ki so se ocenjevanja udeležili, prejeli tudi ocenjevalni zapisnik, saj bo treba pri nekaterih krofih še kar
nekaj popraviti, da bodo čim bolj zadostili kriterijem ocenjevanja oz. posameznim organoleptičnim lastnostim. Komisija je ocenila zunanji videz, videz sredice, vonj in okus izdelka. Strokovnjaki za pripravo krofov ugotavljajo, da so najpogostejše napake pri izbiri olja za cvretje, pri peki in pri okusih, ki lahko nekemu krofu pri ocenjevanju prinesejo največ oz. mu na drugi strani tudi največ odvzamejo. Po določilih razpisa bo lahko pravna oseba, ki je prejela naziv naj ptujski pustni krof iz ptujske ponudbe, ta naziv uporabljala pri promociji in trženju krofov, dobitnik naziva naj ptujski pustni krof iz domače kuhi-
Foto: Črtomir Goznik
Kmetija Črešnik (Mestni Vrh) je zmagala v kategoriji za naj krof iz ptujske ponudbe, v okviru katere so lahko sodelovali gostinci, slaščičarji, peki in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo ocenjevanje za naj ptujski pustni krof je 10. februarja potekalo v dvorani KGZS - Zavoda Ptuj.
nje pa krofov ne sme promovirati in prodajati.
V kategoriji naj pustni krof iz domače kuhinje je slavila Albina Lacko iz Nove vasi pri Ptuju, v kategoriji naj ptujski pustni krof iz ptujske ponudbe pa kmetija Črešnik iz Mestnega Vrha. Nagrado, bon v vrednosti 100 evrov, bo Albina Lacko lahko uporabila v izbrani gostilni na območju MO Ptuj, prav tako kmetija Črešnik, ki je prejela bon v vrednosti 200 evrov. Kot je povedala Monika Klinc, sta tudi ti dve nagradi na neki način pomoč ptujskim gostincem pri ponovnem zagonu dejavnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Albina Lacko (Nova vas pri Ptuju) je spekla najboljši krof iz domače kuhinje; v okviru te kategorije so lahko sodelovale gospodinje, gospodinjci in posamezne članice društev.
Spodnje Podravje • Naj pustna okrasitev domačij 2021
Ohranjanje in nadgrajevanje pustnega vzdušja
Pustna okrasitev je nadvse pomemben element ustvarjanja pustnega vzdušja. Pisani trakovi, duhi, papirnate rože, maske in podobni okraski, ki krasijo pročelja l godke nekega okolja, bodisi mesta bodisi vasi oz. naselja. Letos, ko so se maske zaradi korona krize v večini morale pritajiti, je pustna okrasitev dobila še toliko večj odločili, da bodo večjo pozornost posvetili pustnim okraskom in okrasitvi. Pri tem jih je še dodatno vzpodbudil razpis JZ za turizem Ptuj za ocenjevanje in podelitev skih hiš, stanovanj, dvorišč in okolice bivalnih prostorov.
„K sodelovanju smo povabili posameznike in družine iz občin, ki že vrsto let s svojo udeležbo na etnografski in karnevalski povorki ter na vseh drugih spremljevalnih dogodkih pomembno soustvarjajo ptujsko Kurentovanje. To so območja MO Ptuj, občin Videm, Haj-dina, Dornava, Podlehnik, Kidričevo, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Cirkulane, Juršinci in Majšperk ter KS Velika Nedelja," je povedala Monika Klinc iz JZ za turizem Ptuj.
V preteklosti so podobna ocenjevanja že potekala, vendar so bila razpisana le za območje MO Ptuj. Tudi na ta način so se organizatorji 61. Kurentovanja želeli zahvaliti vsem tistim, ki vsako leto z udeležbo na ptujskih pustnih prireditvah prispevajo k ohranjanju in širitvi pustnega dogajanja.
Foto: Črtomir Goznik
S pustno okrasitvijo so se izkazali tudi v bloku na Potrčevi cesti 50. Povezala je nekaj stanovalcev oz. družin, ki tudi sicer v okviru medgeneracijskega druženja poskrbijo za praznično vzdušje ob nekaterih drugih dogodkih, kot na primer ob novem letu, ko okrasijo skupno smreko, je povedala Marija Blažek.
Največ točk družini Plajnšek Popošek iz Zabovcev
Štiričlanska komisija, ki jo je vodila Marija Hernja Masten, člani pa so bili še Majda Goznik, Stanko Kozel in Vesna Mesarič, si je vse okrasitve ogledala v živo na terenu samem. „Ogledali smo si devet od desetih prijav, kar je za prvi tovrstni razpis spodbudno. Ene okrasitve nismo mogli oceniti, ker je lastnik hiše zahteval, da najemnik okrasitev odstrani. Okrasitve smo ocenili glede na izvirnost, izdelavo in kakovost materiala ter umeščenost v prostor. Vsi prijavljeni so se pri okraševanju zelo potrudili. Največ točk je na podlagi zbranih ocen vseh članov komisije

Dvorišče družine Damjana Kekca iz Sodincev 13 j poskrbijo za pustno okrasitev, letos pa so še bolj na Kurentovanju na Ptuju, Damjan pa je tudi v g
torek • 16. februarja 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Kidričevo, Ptuj • 16. tradicionalna Obarjada Lions kluba
Humanitarnosti niti virus ne more do živega
Tudi v 21. letu svojega delovanja se Lions klub Ptuj ni izneveril tradiciji - organizaciji največjega slovenskega humanitarnega dogodka na prostem in hkrati največjega v okviru tradicionalnega pustnega dogajanja na Ptujskem, dobrodelni Obarjadi. Dobrodelnosti niti covid-19 ne more do živega. To je čas, ko mora biti skrb za drugega še bolj izražena, so prepričani.
. IftsiS®
) M Éir 0		■ I j
]1 "ií.í lAiLM M| IG .OBARJADA		■ Û
■ • E.- i		
p ■ r .[I		
	%	

Foto: Črtomir Goznik
Dobrodelno obaro so letos skupaj s krofi PPS podarili zaposlenim v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, Zdravstvenemu domu Ptuj, Domu upokojencev Ptuj z enotami Muretinci, Juršinci in Kidričevo ter Kamri. Predstavniki ekip in Člani Lions kluba so jo prevzeli pred restavracijo Pan in odpeljali na prevzemna mesta.
V Lions klubu Ptuj so nadvse zadovoljni in veseli, da so se tudi letos povabilu odzvale številne ekipe, ki tekmujejo v kuhanju najboljše obare, in donirale sredstva, s katerimi bodo lahko pomagali otrokom in drugim pomoči potrebnim.
„Vztrajnost Lions kluba Ptuj za izvedbo naše Obarjade je tolikšna, da smo se tudi v teh težkih odločili, da jo bomo organizirali," je povedal Albin Brencl, ki je že drugič na čelu Lions kluba Ptuj. Tudi partnerji so se odzvali hitro, za kar so jim neizmerno hvaležni. Sklenili pa so, da bodo, takoj ko bo to mogoče, izvedli tudi tekmovalni del Obarjade kot velik javni dogodek, ki ga je v preteklih letih obiskalo tudi več kot pet tisoč ljudi. Za Obarjado 2021 so sodelujoče ekipe - dona-
torji vplačale 12.100 evrov, s čimer so dokazale, da živijo s tem projektom in njegovo sporočilnostjo ne glede na razmere. Tako bodo z letošnjim izkupičkom pomagali pri nakupu računalnikov za učence OŠ Žetale, pri šolanju otrok iz socialno šibkih družin in pri nakupu avtomobila za prevoz članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
„Osredotočili smo se na nakup računalnikov za šolarje, ker ne vemo, kako se bo covid-19 širil naprej. Najprej jih bomo podarili OŠ Žetale, z računalniki pa želimo pomagati tudi drugim, ki jih nujno potrebujejo za nemoteno šolanje otrok na daljavo," je o porabi letos zbranega denarja povedal Albin Brencl. Tudi sicer bodo ljudem v
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl in Igor Kolar, vodja 16. Obarjade: „Veseli smo, da so se številne ekipe, ki sodelujejo na naši tradicionalni prireditvi, tudi letos odzvale in donirale sredstva, da bomo lahko pomagali otrokom in drugim pomoči potrebnim."
Sponzorji in donatorji so se tudi letos izkazali
Letošnje Obarjade ne bi bilo mogoče izvesti brez sponzorjev in donatorjev. V Lions klubu Ptuj so se v imenu vseh zahvalili Perutnini Ptuj za donacijo mesa, restavraciji Pan Kidričevo, ki je skuhala okrog 220 porcij obare, Ptujskim pekarnam in slaščičarnam, ki so donirale krofe, BK TV in Tiskarni Ekart. Še posebej pa so se zahvalili sodelujočim ekipam - donator-jem, ki so se tudi letos odzvale klicu dobrote: MO Ptuj, Perutnini Ptuj, Panviti - Mesni industriji Radgona, Radiu-Tedniku Ptuj, Komunalnemu podjetju Ptuj, Talumu Kidričevo, Kmetijski zadrugi Ptuj, DC Dominko Center, Zavarovalnici Sava, Zavarovalnici Triglav, Tiskarni Ekart, Seco Tools, VGP Drava Ptuj, Blok, Silkemu, Občini Markovci, Prohitu, Avtohiši Peto-via avto, Cestnemu podjetju Ptuj in podjetju Finakos.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjo dobrodelno obaro so skuhali v kuhinji restavracije Pan, od tam pa so jo dobrodelne ekipe odpeljale na prevzemna mesta.
stiski skušali pomagati po najboljših močeh, saj pomoč išče vedno več ljudi.
Humanitarni - netekmovalni del Obarjade 2021 je potekal 13. februarja. Obaro so skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem. Predstavniki ekip donatorjev in člani Lions kluba Ptuj so obaro in krofe PPS prevzeli in odpeljali na vsa prevzemna mesta: v ptujski bolnišnici, ZD Ptuj, Domu upokojencev z enotami v Muretincih, Kidričevem in Juršin-cih ter Kamri na Ptuju. „To je naša skupna zahvala in podpora vsem tam zaposlenim, herojem, ki so v covid času naredili veliko dobrega.
Mednje smo razdelili okrog 220 porcij obare. Obarjada 2021 je brez dvoma tudi v povsem drugačnih časih dosegla namen," je poudaril vodja 16. Obarjade Igor Kolar. Dve ekipi, Finakos in Dominko, prav tako zvesti udeleženki Obarjade, pa sta obaro skuhali v lastni režiji in jo odpeljali v enoto DU Ptuj v Muretincih.
Lions klub je s svojim dosedanjim delovanjem na Ptuju in v širšem okolju pomagal ublažiti marsikatero stisko ljudi. Njihov veliki projekt, v katerem sodelujejo z MO Ptuj, je tudi donirana hrana.
MG
iiš, okna, balkone in dvorišča, so tudi vabilo na pustne do-0 veljavo. Mnogi so se namesto izdelave pustnih mask tako ' nagrad najboljšim pri pustni okrasitvi pročelij stanovanj-
X. - . • ________________ _____
Foto: Črtomir Goznik
Družina Plajnšek Popošek iz Zabovcev 6b je očarala s prikazom tradicionalnih pustnih mask, s katerim soustvarjajo zabovško pustno dogajanje. Sestavljajo jo: korant, picek, vila, gospodar, gospodinja, ki dela papirnate rože in duhe, kurika, pokač, rusa in pobirač. Njihovo dvorišče oz. prostor pred hišo je mogoče občudovati v prazničnih prikazih tudi ob božiču in veliki noči.
Foto: Črtomir Goznik
e en sam karneval v malem, kot da bi gledali pustno povorko. Vsako leto v pustnem času potrudili, ker ni bilo pustnih prireditev. Že devet let v okviru TD Sodinci sodelujejo tudi ardi novega princa ptujskega karnevala.
prejela pustna okrasitev družine Plajnšek Popošek iz Zabovcev 6b, druga je bila pustna okrasitev s karnevalskim pridihom družine Damjana Kekca iz Sodincev, tretja pa bloka s Potrčeve ceste 50 s pisanim pustnim okrasjem, ki ga je v ocenjevanje prijavila Marija
Blažek. V JZ za turizem Ptuj so se odločili, da bodo vsem drugim, ki so se prav tako izjemno potrudili pri pustni okrasitvi, podarili po 30 krofov," je prvo ocenjevanje okrasitve povzela Marija Hernja Masten z željo vseh, da bi že prihodnje leto v tej lepi akciji sodelovalo že
več kot 100 udeležencev ter da bi mesto in okolje izstopalo tudi s to pustno podobo.
Tudi najboljši v ocenjevanju za naj pustno okrasitev bodo prejeli bone za kulinarično razvajanje v gostilni ali restavraciji na območju MO Ptuj, ki jo bodo sami izbrali.
Prvonagrajena družina bo prejela bon v vrednosti 400 evrov, drugo-uvrščena se bo razveselila bona v vrednosti 200 evrov, bon v vrednosti 100 evrov pa pripada bloku oz. družinam na Potrčevi 50, ki so sodelovale pri okrasitvi.
MG
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 16. februarja 2021
Piše: Mateja Toplak •	- (Kitajske) črtice
Taoizem (10)
"To je taoistični tempelj?" vprašam prijateljico Šing med pohajkovanjem po njenem rodnem kraju. Ona pravi: "Hmmm..." "Budistični samostan?" poskusim ponovno.
Kitajska kot ena redkih komunističnih držav (zraven Kube, Laosa, Vietnama in Severne Koreje) nima uradne religije, vendar ateistična vlada kljub temu priznava pet veroizpovedi: budizem, taoizem, islam, katolištvo in protestanti-zem. Najštevilčnejša med njimi je budizem. Čeprav izvira iz Indije, ima dolgo zgodovino in tradicijo na Kitajskem - danes je to največja institucionalizirana religija v državi (približno petina prebivalstva se opredeljuje za budiste).
Večina ljudi, ne glede na veroizpoved, pa se istočasno identificira tudi s tako imenovanimi ljudskimi religijami, o katerih mi je pripovedovala Šing. "Veliko ljudi združuje prakse budizma in taoizma," mi pravi, "gre za nek preplet čaščenja prednikov, duhov in drugih lokalnih božanstev." Svetišče, po katerem hodiva, torej ne pripada le eni religiji, je bolj zmes budizma, tao-izma in ljudskih verovanj. "Kakšna religija je taoizem?" jo vprašam.
"To ni religija, niti filozofija. To je način življenja," mi pravi. "Tega pa ne poznam," si zabrundam v
brado. "Seveda poznaš taoizem," mi pravi Šing: "Jin in jang!" Najpogostejša grafična upodobitev
Foto: Mateja Toplak
Ko v dar ponujajo kadilo, mora desnica prekriti levi rokav oblačila, palčke pa se položi v kadilnico z levo roko.
Foto: Mateja Toplak
Veliko ljudi združuje prakse budizma in taoizma - gre za preplet čaščenja prednikov, duhov in drugih lokalnih božanstev. V taoistični tradiciji so talismani trakovi iz papirja, na katerih so napisane besede moči in verski simboli.
taoističnega izročila je krožna jin--jang slika. Predstavlja ravnovesje med nasprotji v vesolju. Ko sta
jin in jang enakovredno prisotna, je vse v harmoniji. Ko je eden v prevladi, nastopi zmeda, nered in bolezen. Brez jina, ni janga, brez teme, ni svetlobe, brez ženske, ni moškega, brez mirovanja, ni gibanja. Jang predstavlja aktivni, moški, vroč in svetel ter znanstveni koncept, medtem ko jin pomeni pasivnost, žensko, hlad in temo ter duhovnost. Osnova taoistične etike je, da bi ljudje morali posnemati sproščenost narave in ne izsiljevati situacij in dogajanja. Bolj kot da se borimo proti razmeram v življenju, bolj bi morali dovoliti, da se stvari odvijajo naravno (koncept wuwei). To lahko pomeni tudi, da če ne veste, kaj storiti, ne naredite ničesar. Namesto tega priložnost zagrabite šele, ko ste pripravljeni.
"Darujejo božanstvom," pravi Šing, ko opazim duhovnika, ki izvaja nek ritual. "Vsako gospodinjstvo prinese daritev za lokalna božanstva," mi pojasni, ko od daleč opazujeva priklanjajoče se vernike. "Taoistični duhovnik opravlja ritual, da vzpostavi red v vesolju, in prosi duhove, da prinesejo mir in blaginjo," pojasni Šing. "Od kod veš vse to?" se ne morem naču-diti. "Preprosto vem," odgovori. Šing je v resnici katoličanka (približno en odstotek prebivalstva se
opredeljuje za katolike), a kljub temu pozna tako ljudske religije kot tudi taoizem in budizem. Vsa ta dopolnjujoča mešanica verovanja je del kitajske kulture, ki se razlikuje tudi glede na lokacijo. Ljudska verovanja na severu so tako precej drugačna od tistih na jugu. Kitajska ljudska religija je dober primer tega, kako ljudje na verska prepričanja gledajo kot na del svojega načina gledanja na svet, ne da bi ga posebej označili. Kitajec bo tako med opravljanjem ritualov in čaščenjem kake ljud-sko-taoistično-budistične religije trdil, da je v resnici ateist in ne verjame v obstoj nobenih bogov. Z ritualom časti le prednike, morda odganja duhove ali kupuje kak talisman za srečo v življenju. V taoistični tradiciji so talismani trakovi iz papirja, na katerih so napisane besede moči in verski simboli, ki naj bi, med drugim, ozdravili bolne in pregnali duhove.
"Na," mi pravi Šing. Pred nosom mi maha z rdečim lističem. "Kaj naj napišem?" jo vprašam. "Karkoli," reče. V torbi pobrskam za kulijem in začnem pisati. "Hej, ne vem, ali bogovi znajo slovensko!" se po-norčuje prijateljica, ko svoja lističa zavezujeva na eno izmed vej mogočnega drevesa ob templju.
^ APOEL - najuspešnejši ciprski nogometni klub, ATARAKSIJA - stanje duševne umirjenosti, PALIJ - papežev ovratni trak iz bele volne in s • črnimi križi, TITER - stopnja finosti vlaken in preje
Foto: Mateja Toplak
Taj či je fizična predstavitev taoističnih idealov. Bistvena načela temeljijo na starodavni kitajski filozofiji taoizma, ki poudarja naravno ravnovesje v vseh stvareh in potrebo po duhovnem in fizičnem življenju v skladu z naravnimi vzorci.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 16. februarja 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
So časi res tako zelo drugačni?
V teh dneh, ko smo se pustnega dogajanja na našem koncu bolj spominjali in ga pogrešali, kot pa smo ga doživljali in soustvarjali, sem pomislil tudi na pred nekaj leti obujeni pustni mestni korzo - sprehod mask po starem mestu. Sprehod, na katerem so bili nekateri ljudje radi opazovani, drugi pa so jih opazovali.
Saj to, da opazuješ in si opazovan, je pravzaprav navada vse takih sprehajališč, ne le pustnih. Ko smo v normalnih časih hodili na dopuste v obmorske kraje, smo se skoraj vsak večer pridružili množici sprehajalcev - opazovalcev in opazovancev. In seveda smo ob tem komentirali opaženo. Kot so drugi najbrž imeli kakšno besedo tudi o nas. Lepo, manj lepo - pač odvisno od opazovalca in opazovanca. Včasih si prav videl, kako zelo se nekateri trudijo da bi bili opaženi: z izzivalnim
i
4
oblačilom, z izzivalnim obnašanjem, z drugačnostjo, ki izstopa. Pri tem seveda ni nič presenetljivega, da isti prizori pri ljudeh vzbujajo različne občutke. Kar je nekaterim všeč, je drugim moteče; kar nekateri hvalijo, drugi grajajo.
Vzbuditi pozornost, biti opažen - saj to v bistvu niti ni značilnost, ki bi jo imel samo človek. Kaj pa mislite, čemu ima pav tako košat rep? Zakaj se nekateri golobi tako zelo pihujejo? Od nekdaj je tako - pa bi danes bilo drugače?
Drugače je samo to, da se je danes potreba po tem, da se pokažeš in da si opažen, preselila na splet. Kaj pa je drugega množica fotografij in različnih posnetkov na raznih
fejsbukih in instagramih kot potreba po tem, da nas občudujejo! Da drugi vidijo, kaj smo si privoščili, kaj smo dosegli, kje smo bili ... In seveda pričakujemo, da nas bodo všečkali. Takrat v naših očeh in v očeh naših občudovalcev zraste naš ugled, zraste naš ponos. Ampak kaj pa v primeru, da nekdo ne mara tega, kaj počnemo, kje počnemo, kako počnemo? Ali nam sme povedati, da mu nismo všeč? Ja, tudi to pravici nekoga do nevšečkanja moramo vzeti v zakup. Res pa je, da se da tudi nestrinjanje povedati na normalen način. Ni nekdo, ki drugače misli, takoj prasec ali idiot. Mogoče si tako o njem mislite - ampak ni lepo, če to javno objavite. Je tako težko pogledati vstran?
Vas Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			8			9		1
				4			2	
			7		5	8		
			5	1	8	4		7
	3						6	
7		1	3	2	6			
		8	6		7			
	9			8				
3		7			9			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€€€	Q
Bik	¥	©©©	€	QQ
Dvojcka	¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥¥	©©	€€	Q
Lev	¥		€€€	QQ
Devica	¥¥¥	©©	€€	Q
Tehtnica	¥¥	©©©	€	QQQ
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	Q
Strelec	¥¥	©	€€	OOO
Kozorog	¥	©©	€€€	QQ
Vodnar	¥	©©©	€€	QQ
Ribi	¥¥¥	©	€€	O
Danska • Zabavni avtobusi za zdravstvo
Testi ob disko glasbi
V predmestju danske prestolnice Koebenhavn so enega od t. i. avtobusov za zabave, po katerih zaradi omejitev v pandemiji covida-19 ni povpraševanja, spremenili v točko za testiranje na novi koronavirus. Ljudje se tam lahko testirajo v sproščenem vzdušju z glasbo in disko kroglo.
Foto: Splet
Z avtobusom lahko točko za testiranje pripeljejo bližje ljudem, kar je v skladu s smernicami danske vlade, ki želi testirati kar največ prebivalcev, tudi če nimajo simptomov okužbe z novim koronavirusom.
V	sredo se je tako ustavil na več mestih, med drugim tudi pri dveh šolah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Lažje je opraviti testiranje tukaj kot po službi iti v za to namenjen center,« je povedala ena od učiteljic, ki se je testirala pri šoli. Dodala je, da se ji zdi okolje udobno.
Dobro se počutijo tudi zdravstveni delavci, ki opravljajo testiranja. »Zabavno je biti v službi ter obenem poslušati glasbo pod reflektorji,« je dejala Theresa Kay-Heeno, vodja testiranj na avtobusu. Ob tem je poudarila, da kljub sproščenosti dosledno upoštevajo vsa pravila. »Kakovost testiranja in higiena imata prednost,« je povedala.
Župan mesta Glostrup John Engelhardt je pojasnil, da ni bilo treba veliko, da so preuredili avtobus, ki ga običajno najemajo za fantovščine in dekliščine. Tako je zdaj primeren za testiranje, še vedno pa so v njem ohranili neonske luči in disko kroglo.
Na avtobusu ne strežejo več alkohola, a iz zvočnikov še vedno doni glasba, kar je precej drugačno okolje kot običajno v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in drugod, kjer izvajajo testiranja.
V	petih dneh so na avtobusu testirali 1500 ljudi. Župan trdi, da ga bodo uporabljali, dokler ga bodo potrebovali.
Na Danskem, kjer je zaradi novega koronavirusa od božiča ustavljeno javno življenje, so se ob zniževanju števila okužb v ponedeljek znova odprle osnovne šole. Še vedno pa ostajajo zaprte trgovine z nenujnim blagom, bari, restavracije, srednje šole in univerze. sta)
I GLASBO DO SRCA
Velja za teden od 16. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Slnk, horarnl astrolog
22. februarja 2021 - dobro, 3 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednibi
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
I
	- ^
- y:'?>. L	*
	" t
m 4	§
Éte*. V	---
	«t -
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.
Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Rado Nemec, Podgorci.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. februarja 2021
7 SEZONA . PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 2.000 OTROK
V šestih letih je nastopilo več kot
400 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot
30.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
50 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPER FINALOM
30 najboljših pevk in pevcev
Več na www.otrocipojejo.si
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
STOP
SPORED
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_____
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
torek • 16. februarja 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
TOREK 16. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Pustna oddaja 8:30 Šola zdravja 9:10 Kuhinjica
9:30 Obzornik TV Dravograd 9:55 Pomurski tednik 10:25 Utrip Ormoža 11:40 Mura Raba, 18. del 12:00 Ptujska kronika 12:30 Pustna oddaja 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica [tuja) 13:55 Pogled nazaj 19:15Gfasbazavse 19:45 Potovanje na luno 20:00 Ptujska kronika 20:25 Idealna linija 20:50 Pustna oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pustna oddaja 00:45 Videostrani
ČETRTEK 18. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Pustna oddaja 8:25 Šola zdravja 9:05 Kuhinjica 9:25 Pustna oddaja 11:05 Pogled nazaj 11:25 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pustna povorka, Ilirska Bistrica 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Pogled nazaj 19:00 Idealna linija 19:25 Mura Raba, 18. del 19:45 Pustna oddaja 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (tuja) 20,55 bolita 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pustna oddaja 00:30 Videostrani
Ptujïfca iL-tcvïflïa IVÍY T: 031 Ó64 m. infoÖpctv.l* *
SREDA 17. februar
7:30 Glasbena osmica [tuja) 8:00 Pustna oddaja 8:15 SoJa zdravja 9:00 Kuhinjica 9:25 Utrip Ormoža, 10:40 Obzornik TV Dravograd 11:05 Pomurski tednik 11:35 Pogled nazaj 12:00 Ptujska kronika 12:25 Pustna oddaja 14:05 Pol stoletja norosti in bolečine 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Idealna linija 19:25 Mura Raba, 18. del 19:45 Rim Campus 20.00 Ptujska kronika 20:30 Glasba za vse 21:00 Pustna oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pustna oddaja 00:30 Videostrani
^ tclcmach MflUlhUil Te
Pro SIGMA
PLUS
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
*	številni zadovoljni kupci,
*	monolitna izvedba,
*	20 - letne izkušnje,
*	poštena cena in kvaliteta,
*	Made in Germany,
*	do 35 let garancije.
i
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTlNO—
PREDNOSTI ZA VAS:
*	energetska neodvisnost,
*	10- letne izkušnje,
*	plačate le razliko med
porabljeno in proizvedeno energijo,
*	Made in EU, reprosta in hitra izved

BREZPLAČNI TELEFON
'080 88 55)
na™
i
l
m
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV

jflg&ww&c nüíKfft
Ofunfv.j, r. .
www.reporter.si
IGOR ZORCIC - REŠITELJ JANEZA JANŠE
SMC je obdržal v vladni koaliciji
DAMJANA PONDELEK
Preostra sporočila odločevalcev marsikoga odbijajo
FIASKO S TESTIRANJEM
Desettisoči so v dolgih vrstah čakali na test
NATAŠA MATJAŠEC ROŠKER
Nimam tolerance do verbalnega, fizičnega ali spolnega nasilja
TOREK, 16, februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Fašenk na Vidmu
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:00 Pustovanja v Majšperku
20:00 Mi in zdravje - v živo
21:05 Zavestno življenje Edmund Blum
22:00 Fašenk v Markovcih 2006
00:30 Video strani
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PROGRAMSKI NA PO V EDM K
Mali oglasi
STORITVE
SREDA, 17. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Hajdina ob kulturnem dnevu
09:20 20 let DŽD Hajdina
10:40 Polje kdo bo tebe ljubil, 2016
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Dobrodelni koncert, Destrnik 2006
20:00 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014
21:40 Pesniška zbirka Olge Vidovič, 2014
23:00 Video strani
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.&i
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA, ¡nto@sipLv.si
kontakt: 02 754 00 33; 041 61® 044; www.siptv.si
ČETRTEK, 18. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Fašenki po Dornavsko
11:00 Večer ljudskega petja in domačih viž
12:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Srečanje lutkovnih skupin, 2018
20:00 Dornava in fašenk v času korone
21:00 120 let dr. Franja Žgeča Dornava
22:00 Vsak dan s pesmijo živim 2016
23:00 Video strani
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM seno in otavo v kockah, cena 2 evra za kos, ječmen, 20 centov za kilogram, in svinjo, težko od 160 do 190 kg, cena 1,70 evra za kg. 040 630 551.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Nissan micra, letnik 1998, registriran do 7. 1. 2022. Telefon 041 490 675.
V	naših srcih si zapisan, čas nikoli te ne bo izbrisal, ti sedaj spokojno spiš a v naših srcih še živiš.
V	SPOMIN Ivan Zavec
IZ MOŠKANJCEV 109
14. 2. 2008-14. 2. 2021
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ali poklonite cvet.
Njegovi najdražji
Kje so dnevi, ko skupaj smo bili? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal?
SPOMIN
13. februarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil ata, mož, dedek
Jožef Drevenšek
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 20
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni...
V SPOMIN
14. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil mož, dedek, oče, tast
Srečko Premužic
Z BREGA 32 PRI MAJŠPERKU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Umrli so
Ludvik Širovnik, Lovrenc na Dravskem polju 124, roj. 1943 - umrl 30. januarja 2021; Irena Bezjak, roj. Veršič, Rodni Vrh 42a, roj. 1956 - umrla 3. februarja 2021; Terezija Adam, roj. Lampret, Zgornja Sveča 21, roj. 1932
-	umrla 3. februarja 2021; Marija Čuš, roj. Satler, Zgornji Velovlek 17, roj. 1934 - umrla 3. februarja 2021; Anton Oberski, Slape 23, roj. 1945 - umrl 3. februarja 2021; Anton Tomažič, Mala vas 25, roj. 1935 - umrl 3. februarja 2021; Vladimir Vaupotič, Formin 39c, roj. 1938 - umrl 4. februarja 2021; Franc Lukman, Šalovci 46, roj. 1965 - umrl 4. februarja 2021; Marijan Brusar, Repišče 2a, roj. 1961 - umrl 4. februarja 2021; Franc Prapotnik, Pušenci 18, roj. 1943 - umrl 6. februarja 2021; Ivan Štrucl, Sedlašek 94, roj. 1966 - umrl 4. februarja 2021; Alojz Petje, Pleterje 3, roj. 1960 - umrl 5. februarja 2021; Marija Sukič ,roj. Sukič, Ptuj, Rimska ploščad 2, roj. 1951
-	umrla 6. februarja 2021; Stanko Zamuda, Drakšl 30, roj. 1960 - umrl 9. februarja 2021; Viktorija Tetičkovič, roj. Lwow, Ptuj, Peršonova ul. 7, roj. 1932 - umrla 8. februarja 2021.
v
Štajerski

www.tednik.si iStajerskitednik : Stajerskitednik
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO	DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK	
Ptuj • Podjetje Dominko tarča vlomilcev
Iz avtomobila ukradla števec
V podjetju Dominko na Zadružnem trgu so bili v torek, 9. februarja, pozno zvečer, tik pred polnočjo, tarča vlomilcev. Nepridiprava sta vlomila v rabljeni osebni avtomobil, namenjen prodaji. Da sta prišla v vozilo, sta poškodovala steklo na vratih. Potem sta v nekaj minutah demontirala števec vozila. S seboj bi vzela še radio, ki sta ga deloma že odmontirala. Očitno je zmanjkalo časa ali pa so bila vozila, ki so po glavni cesti vozila mimo, preveč moteča.
»Vlomila sta čez parkirišče z dravske strani, prerezala sta ograjo. Ker imamo celoten poslovni kompleks pod video nadzorom, so storilca ujele kamere. Na dvorišče sta vstopila ob 23.33, odšla sta ob 23.40. Vlom sta izvedla v zelo kratkem času. Iz kamer je razvidno, da sta bila na delu dva storilca. Med drugim smo tudi videli, da sta se trikrat od avtomobila umaknila in prišla nazaj. Verjetno sta se želela izogniti temu, da bi ju kdo s ceste opazil pri vlomu. Menim, da sta bila na delu kar izurjena 'profesionalca', saj sta v pičlih sedmih minutah odmontirala in iz vozila vzela števec, pa tudi radio je bil blizu tega, da bi ga lahko odnesla, vendar je bil verjetno preveč moteč promet nad parkiriščem ob glavni cesti, kot je videti iz posnetkov na kamerah. Ko sta vlomilca zapuščala dvorišče, sta tekla v smeri plin-
ske postaje proti mostu, nato sta se usedla v avtomobil in se odpeljala,« je pojasnil Zvonko Dominko ter dodal, da je bil števec iz vozila
vzet na zelo profesionalen način. Storilca nista prerezala povezav, temveč sta števec odklopila. Če bi žice porezala, bi bilo škode še več.
določeno znamko, tip in opremo vozila. Domnevam, da sta točno takšen števec potrebovala, vgradita ga lahko v drugi avtomobil. Krajo smo prijavili, ob aktivaciji števca se lahko sproži sledenje. Ko ni bilo prometa, sta bila na delu v avtu,
ko je bil promet, sta stekla vstran. Trikrat sta se umaknila. Medtem ko sta na avtomobilu zlomila šipo, se je sprožil alarm. A verjetno sta načrtovala tako pozno uro, da ni bilo nikogar v bližini, ki bi lahko kaj videl. Če se je sprožila glasovna hupa, ne moremo vedeti, saj kamera snema samo sliko, ne pa tudi zvoka. Za objavo našega dogodka smo se odločili, ker želimo opozoriti, da pred predrzneži, ki nam lahko povzročijo škodo ali strežejo po premoženju, očitno nismo varni. Okrog parkirišča imamo dva metra visoko ograjo in nameščen video nadzorni sistem, pa sta kljub temu vlomila. Ves dokazni material, vključno z video posnetki za več dni nazaj, smo predali policiji,« je poudaril Dominko.
Mojca Zemljarič
Foto: Dominko
Vlomilca sta iz avtomobila Golf karavan, letnik 2016, ki je bil parkiran na prodajnem prostoru podjetja Dominko, v sedmih minutah odmontirala števec vozila. Poskusila sta vzeti še radio, a jima očitno ni zneslo. Glede na to, da je parkirišče osvetljeno in tik ob prometni cesti, sta si kar veliko drznila.
A že brez tega sta nevestneža podjetje oškodovala za 7.000 evrov.
»Menim, da sta natančno vedela, po kaj sta prišla. Iskala sta
Na avtomobilu, v katerega so vlomili, je nastalo za 7.000 evrov škode. Primer preiskuje policija.
Slovenija • Dodatki za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju
Do sredine januarja za 82 milijonov evrov zahtevkov
Ministrstvo za finance je v drugem valu epidemije do 15. januarja za dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor prejelo za dobrih 81,8 milijona evrov zahtevkov.
Po podatkih finančnega ministrstva največji delež predstavljajo zahtevki občin, in sicer več kot 36,9 milijona evrov. Sredstva je ministrstvo občinam izplačalo 28. januarja, in sicer so bili plačani zahtevki, ki so jih občine vložile za oktober, november in december.
Zahtevki s področja ministrstva za zdravje, prejeti do 15. januarja, so bili težki dobrih 32,2 milijona evrov, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa nekaj čez 11,3 milijona evrov. Zahtevkov pravosodnih proračunskih uporabnikov je bilo za dobrih 1,2 milijona evrov.
Iz proračuna pa se na podlagi šestega protikoronskega zakona, ki ureja zagotavljanje sredstev za omenjeni dodatek, ta zagotovijo tudi zasebnim izvajalcem socialne-
ga in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnih vrtcem.
Finančno ministrstvo je do 15. januarja za zasebne izvajalce socialnega varstva prejelo zahtevke v višini dobrih 2,8 milijona evrov, za zasebne izvajalce zdravstvenega varstva pa v višini 469.052 evrov.
Peti protikoronski zakon je predvidel še poseben dodatek za zaposlene v mreži javne službe v zdravstvu in socialnem varstvu, ki neposredno delajo z bolniki oz. uporabniki socialnovarstvenih storitev, pri katerih obstaja sum na okužbo oz. je ta potrjena. Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je bilo na tej podlagi v lanskem letu iz državnega proračuna izplačanih 1,6 milijona evrov.


o


-=3—-
S? ^
Rodile so: Mojca Vtič, Laporje 119, Laporje - deček Jakob; Nataša Masten, Dolga lesa 11, Ormož - deček; Aleksandra Fras, Slavšina 7, Vitomarci 7, Vitomarci -deklica Mija; Ivana Stojanovic, Ulica Pohorskega odreda 9, Slovenska Bistrica - deklica Tara; Selena Sotlar, Lovska ulica 12, Selnica ob Dravi - deček Lan; Monja Erhatič, Društvena ulica 3, Ljubljana - deček Liam; Mateja Zorko, Grlinci 32, Juršinci - deček Matevž; Mirjana Mikša, Jiršovci 73, Ptuj - deček Samo; Veronika Goj-košek, Gerečja vas 30, Hajdina - deček Tristan; Jasna Vinkler, Cirkovce 1m, Cirkovce - deček Evan; Diana Janžič, Pretrež 35 A, Laporje - deček Inai; Sanja Feko-nja, Pod hribom 41, Bistrica ob Dravi - deklica Zala; Kaja Perhač, Mestni Vrh 7, Ptuj - deklica Kiara; Mateja Krajnc - deček Timi; Nina Koderman - deček.
o=>
o
c?
-
- rs
o
* * J*-
Cp>

t *- c7 —
_
Med tistimi, ki so upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah do kolektivni pogodbi za iavni
sektor, so tudi policisti. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ie bilo v drugem valu eDidemiie za
Sredstva za izplačilo omenjenega dodatka se delodajalcem v javnem sektorju izplačujejo za čas razglašene epidemije, v drugem valu torej od 19. oktobra.
Delodajalci morajo zahtevek za sredstva nasloviti na občino ustanoviteljico ali resorno ministrstvo.
Slednja pa zbrane podatke posredujejo finančnemu . ministrstvu, in sicer ločeno za svoje zaposlene in ločeno za javne zavode, sklade in agencije z njihovega področja.
Finančno ministrstvo ob tem pojasnjuje, da nekateri svojim zaposlenim dodatke izplačajo že ob rednih plačah in naknadno zahtevajo povračilo iz proračuna, drugi pa najprej pridobijo sredstva iz proračuna in dodatke izplačajo za nazaj.
Foto: Dreamstime/M24
oktober in november lani policistom skupaj izplačanih dobrih 7,6 milijona evrov bruto (4,7 milijona evrov neto). Izplačila so dobili 5. decembra lani in 5. januarja, v pov-
prečju je bilo do dodatka upravičenih 7508 zaposlenih, za november pa je povprečno bruto izplačilo dodatka znašalo 700 evrov.
sta
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zašije.
Danes bo na zahodu povečini sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno, več oblačnosti bo na severovzhodu. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 8 °C. V sredo in v četrtek bo še večinoma suho vreme, več oblačnosti bo na Primorskem. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Čez dan bo razmeroma toplo.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
16.02.2021	17.02.2021	18.02.2021	19.02.2021
	3fe»	**	**
-4	-1	-1	0
Dopoldan	□opoldan	□opoldan	Dopoldan
8	11	13	14
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	V		V
Hitrost vetra 3 m 15	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: CG
Vir: ARSO