81> 54 AA 60100200 □SREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini s-, ,An Abb. postale I gruppo LCIia 4IIU IIP Leto XXXVII. Št. 47 (10.869) TRST, sreda, 25. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ŠPANIJA PRESTALA NAJTEŽJO PREIZKUŠNJO V PETIH LETIH DEMOKRACIJE Po osemnajsturnem uporu osamljeni desničarski zarotniki položili orožje Kralj Juan Carlos je odstavil generala Del Boscha, vojaškega poveljnika območja Valencie, ki ga imajo za sivo eminenco zarote MADRID — Včeraj nekaj po dvanajsti uri se je končala s predajo podpolkovnika civilne garde Antonia Tajereja najtežja preizkušnja za mlado špansko demokracijo po odpravi frankistične diktature. Skupina pučistov, ki je osemnajst ur prej vdrla v parlament in zadržala kot talce predstavnike španskega ljudstva, je ostala osamljena in je morala predati orožje. šele danes smo lahko obnovili potek dogodkov v španskem parlamentu, še vedno pa ostajajo odprta vprašanja, koliko vojaških osebnosti je dejansko sodelovalo v neuspelem Skupina levičarskih poslancev zapušča parlament (Telefoto AP) poskusu državnega udara in zakaj je vrhovno poveljstvo potrebovalo toliko časa, da je vzpostavilo red. Predvčerajšnjim je nekaj po osemnajsti uri približno dvesto pr.padtli-kov civilne garde, ki jih je vodil podpolkovnik Tejere obkolila parlament. Skupina tridesetih orožnikov je nato vdrla v avlo, kjer so parlamentarci glasovali o zaupnici za sestavo nove vlade predstavniku u-nije demokratičnega centra Calvu Sotelu. Tejere je naperil pištolo proti predsedniku parlamenta Landolinu Lavilli in ukazal, naj se vsi vržejo na tla. Ker so poslanci ostali na svojih mestih in so le zmedeno gledali so pučisti začeli streljati proti stropu. Parlament je bil takoj v njihovih rokah. Tejere je nato napovedal prihod vojaških oblasti, ki naj bi spre- nestrpno čakali na podporo drugih j nega ^bora, ki jo je vodil kralj vojaških enot. j juan Carlos. Te seje so se udeležili Prvo ugodno poročilo za pučiste 1 tudi najvišji predstavniki vojaških je prišlo iz Valencie, kjer je gene- j Vlasti ra! Milans Del Bosch prevzel o- j Po ministrskega sveta je blast. Približno cb isti uri .je • •• - ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiimiiiiMiiHiiiAtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiimifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiii Preizkušnja za vse Poskus desničarskega državnega udara v Špauiji je propadel. 0-senuiajst ur je trajala zasedba par v . Madridu in nekaj ur manj obsedno stanje v pokrajini Va-lenciji, ki ga je razglasil edini pokrajinski vojaški poveljnik general Del Bosch, očitno dejanski vodja puča, ki ga je operativno izvedla skupina kakih 20« pripadnikov Ci Vilne garde pod poveljstvom podpolkovnika Antonia Tejera Moline. Osemnajst ur je Španija prestajala dramatične ure, ko je bil mogoč vsakršen razplet udara, ko je bila mlada, niti 6 let stara demokracija, v neposredni nevarnosti, da jo s silo zamenja fašistična diktatura, katere se je špansko ljudstvo rešilo šele s Francovo smrtjo. Kaj se je medtem dogajalo, še ni Povsem jasno, dejstvo pa je, da je kralj Juan Carlos lahko šele šest ur po začetku udara po televiziji sporočil državljanom in tudi ostalemu svetu, da vlada po vsej državi mir, da so vsi vojaški poveljniki izrekli zvestobo kroni in demokratičnim inštitucijam, da so vse demokratične stranke in sindikalne organizacije strnjene v obrambi u-stavnega reda. To pomirjevalno sporočilo je bil prvi znak, da so Pučisti ostali osamljeni, nadaljnji razplet dogodkov, s končno predajo in aretacijo pučistov, pa je to tudi pulrdil. Toda ali je španska demokracija težko preizkušnjo s propadom poskusa državnega udara res tudi *e prestala? Na to vprašanje bi Povsem pritrdilen odgovor hil najbrž preuran.ien. španska država in družba preživljala težko notranjo Politično in gospodarsko krizo. V državnem aparatu, vključno z vojsko in policijo, so ostali vplivni frankistični elementi, politične stranke vse doslej niso bile sposobne najti kolikor toliko sporazumen jezik za trdno vladno večino, do hudih razdorov je prišlo v saneh levičarskih silah in v sindikatih, upravni centralizem in pomanjkanje posluha za avtonomistične težnje narodnostnih in regionalnih skupnosti sta do skrajnosti zaostrila napete odnose in sprožila val terorističnega nasilja, gospodarske težave z inflacijo, brezposelnostjo in draginja so ta kaotični politični položaj še poslabšale in ga poganjale Iz krize v krizo. Notranja desničarska reakcija, ki Jživa podporo domačega in tujega kapitala, je prav gotovo računajoč tudi na splošno mednarodno zaostritev menila, da je napočil trenutek, ka lahko nastopi in državo ponov-"o podvrže diktaturi. Toda račun Je bil očitno zgrešen. Pokazalo sc je, du je demokracija, kljub svojini notranjim krizam, zasidrana v težko preizkušenih španskih množicah in da se ji ne mislijo odpovedati. Toda prav to spodbudno dejstvo, ki pomeni olajšanje tudi ves demokratičen svet, pa opo-zarja španske demokratične sile in vso špansko družbo, da se z demokracijo ni mogoče igrat'. • Nauk preteklih ur je bil zgovoren 1" jasen, če bodo stranke, državne strukture in demokratične sile zna-J® 1* njega povzeti potrebne zaključke in se po njih ravnati, potem bo šele mogoče reči, da je »panijn nastopila not notranje demokratične konsolidacije In stabilizacije, kar bo v bodoče onemogoči* vsak prevratniški poskus. ZASKRBLJENOST V JAVNOSTI OB POSKUSU GOLPEJfl V ŠPANIJI Dogodki v španskem parlamentu opomin zademokratično Evropo KPI vabi vse antifašistične sile v zahodni Evropi k budnosti in mobilizaciji - Poziv SZ delegatom KVSE - Previdne reakcije v ZDA RIM — Svetovna javnost je ponedeljkovim dramatičnim dogodkom v španskem parlamentu sledila s pridržanim dihom. Razumljivo je torej navdušenje in zadovoljstvo nad srečnim razpletom afere, ki bi skorajda pahnila mlado špansko demokracijo v objem okostenelega, vendar še vedno prisotnega frankizma. Dejansko so vse svetovne demokratične sile in vlade izrazile španskemu kralju in ljudstvu svojo solidarnost pb spodletelem poskusu - '■ničarskega vojaškega udara. Čestitke prihajajo tudi iz Washingto-na in Moskve. Sovjetska zveza je silovito obsodila početje »guardie civil® in izkoristila prisotnost de'e-gacije španskih komunistov na 26 kongresu KP SZ, da je izrazila svojo solidarnost španskemu ljudstvu. Sovjetski funkcionar za zunanje Nezadržno naraščanje življenjskih stroškov RIM — Po prvih podatkih o naraščanju življenjskih stroškov v februarju, je za prihodnje trimesečje že dozorelo novih 8 točk draginjske doklade, kar pomeni, da bi morali delavci, u-radniki (in upokojenci) prejemati z majskimi plačami po 13.500 lir več čistih prejemkov. Podatki so seveda še neuradni, na dokončno odmero draginjske doklade pa bo vplivalo še gibanje cen v marcu in aprilu. zadeve Zagladin pa je povabil predstavnike zahodnih držav, ki se udeležujejo madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju, naj v luči predvčerajšnjih dogodkov podrobneje proučijo dokument vzhodnih delegatov o boju proti fašizmu, ki so ga sprva odbi'i. »Zahodni delegati — je dejal Zagladin — se morajo zavedati, da bi bili lahko sami talci pučistov in morajo torej spremeniti svoj odnos do fašistične nevarnosti.® Previdnejše so reakcije v ZDA. Državno tajništvo je razvoju dogodkov sledilo z »zanimanjem in pozornostjo® in ugotovilo, da je »večina strank in ljudstva ostala zvesta kralju in ustavi®. «Zato — zaključuje nota — ZDA čestitajo voditeljem nove španske demokracije in državnim inštitucijam®. Posebno vlogo odmerja ameriško državno tajništvo kralju Juan Carlosu. za katerega meni. da »je bil odločilnega pomena pri pre-moščanju krize®. V imenu EGs pa je glasnik izvršne komisije dejal, da ponedeljkov zaplet ne bo zaviral procesa integracija Španije v evropsko skupnost®. V Bruslju poudarjajo, da so španske politične sile dokazale t naglo obnovo demokratičnih tradicij veliko politično zrelost. Vest o spodletelem vojaškem u-daru je močno odjeknila tudi v Italiji. Italijanske politične stranke so, kot običajno začele pravo tekmovanje besedne solidarnosti. Izjave seveda izražajo zadovoljstvo, vendar pa tudi zaskrbljenost, zavoljo podobnega položaja Italije, katero prav tako kot Španijo pestijo ekonomska kriza, terorizem in neurejeno politično- stapje. »V Španiji je gčlpe propadel, toda nevarnost ostaja® — pravijo predstavniki KPI. »Predvčerajšnji dogodki, ,i dokazujejo, da obstajajo v številnih evropskih državah desničarske sile, ki izkoriščajo teroristična. dejanja za napad na demokratične inštitucije. Potrebna je torej mobilizacija in budnost vseh demokratičnih in antifašističnih sil v zahodni Evropi za zaščito demokratičnih načel in ustanov®.. Podobno misel je . izrazil tudi odgovorni za državne probleme pri KPI Pecchioli, ki je včeraj zvečer dopotoval v Madrid, kjer se bo sestal z voditelji KP Španije. Vsedržavni tajnik PSI Craxi pa se je telefonsko povezal s sekretarjem španskih socialistov Felipejem Gonzalesom, ki je poudaril, kako še večina vojske ni udeležila poskusa udara. Gonzales je tudi pohvalil odločno reakcijo kralja • ter vseh odgovornih civilnih in vojaških oblasti. Rimska federacija PDUP je izdala uradno noto, v kateri je rečeno, da, upoštevajoč španske notranje zadeve, ni mogoče prezreti pritiska, ki ga obnovljena imperialistična agresivnost ZDA izvaja nad najbolj reakcionarnimi španskimi krogi. V Rimu in Firencah pa so enotni sindikati priredili manifestacijo v znak solidarnosti s španskim ljudstvom, ki je uspešno prestalo to težko vendar temeljno preizkušnjo na poti dokončne utrditve demokracije. črtan tudi pomen obojestranskih prizadevanj za razvoj in razširitev gospodarskega sodelovanja na dolgoročnih in trajnih osnovah. Uspešen razvoj sodelovanja med Parizom in Beogradom BEOGRAD - Predsednik ZIS Veselin Djuranovič se je včeraj pogovarjal s predsednikom francoske skupščine Chabanom Delma-som. Govor je bil o nadaljnjem razvoju političnih in gospodarskih odnosov ter o sodelovanju na šir-šen mednarodnem področju. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se vsestransko sodelovanje med državama dobro razvija, k čemur v veliki meri prispevajo pogosta srečanja predstavnikov Jugoslavije in Francije in tradicionalno razumevanje, vzajemno spoštovanje in spoštovanje interesov obeh strani. Poleg zanimanja za nadaljni razvoj političnih stikov je bil pod- govorile o nastalem položaju. Začelo se je mučno pričakovanje, pučisti so Vlada je zgodaj popoldne napovedala za danes zasedanje parlamenta, med katerim naj bi predstavila podrobno sliko o poteku neuspelega državnega udara. Popoldne se je sestal na izredni sej ministrski svet, ki ga je generalni direktor za državno varnost Francisco Laina seznanil o položaju v državi. Ministrski predsednik Adolfo Suarez se je pred tem udeležil seje obramb- sku- pina vojakov ene najboljše pripravljenih tankovskih enot zasedla stavbo španske televizijske postaje. Ob 21. uri so se zbrali ministrski sekretarji in podsekretarji po navodilih kralja Juana Carlosa na stalnem zasedanju. Uro kasneje je notranje ministrstvo objavilo sporočilo, da v državi vlada mir. Približno ob isti uri so vojaki zapustili televizijsko postajo. Nekaj pred polnočjo je tudi vrhovno poveljstvo objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da je vojska sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo nevarnosti in da zahteva od pučistov, naj predajo orožje. Po tem sporočilu je bilo jasno, da je državni udar propadel in da je velika večina vojske ostala zvesta ustavnim načelom. To je nato potrdil včeraj zjutraj ob 1.14 kralj Juan Carlos v enominutnem govoru, ko je dejal, da vrhovno poveljstvo obvlada položaj in da krona ne bo trpela nobenega kršenja demokratične ureditve. še vedno ostaja nejasen položaj poveljnika območja Valencie Del Boscha, ki Jiaj bi bil po nekaterih vesteh siva eminenca poskusa državnega udara. Le-ta naj bi takoj po govoru Juapa Carl preklical svoje ukaze in zopet prepustil oblast civilistom. Ob štirih zjutraj je bilo že jasno, da je državni udar dokončno propadel, ostal je še samo Tejere s svojo skupino. Vrhovno poveljstvo je začelo pogovore z upornim podpolkovnikov, ki so se končali približno ob enajsti uri s sprejemom Tejerevih zahtev po častni vdaji. Nekaj pred dvanajsto uro so uporniki osvobodili zajete parlamentarce, nato so se predali. Španska javnost se je oddahnila. Politične stranke so med osemnajsturno zasedbo parlamenta izdale več proglasov, v katerih so pozivale ljudstvo k budnosti. Levičarske stranke in sindikati so najprej pozvali k mirnim stavkam, ko pa se je zjutraj položaj umiril so stavke preklicali in življenje v na.i-večjih španskih mestih je normalno steklo. V Grčiji zabeležili močan potresni sunek ATENE, NEAPELJ — Včeraj 21. uri so v Grčiji zabeležili močan potresni sunek z epicentrom 60 kilometrov severno od Aten. Jakost sunka je bila 6,8 stopinje Richterjeve lestvice. Po prvih nepopolnih podatkih naj bi potres povzročil le večjo gmotno škodo. Potresni sunek so zabeležili tudi v Italiji in še posebej na območjih, ki jih je pred tremi meseci prizadel potres. iiimiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiniiiiuiiMiiiuiiiii Za obnovo potresnega območja ■fciS kralj Juan Carlos sklical še eno sejo, edinstveno v španski zgodovini. Na njej so poleg vojaških in vladnih oblasti sodelovali tudi voditelji vseh najpomembnejših španskih političnih strank, med temi tudi komunist Santiago Carrillo. Popoldne so tudi sprejeli prve u-krepe proti pučistom, po še nepotrjenih vesteh, naj bi odstranili generala Del Boscha. Poleg pučistov. ki so zasedli parlament, so aretirali še nekaj predstavnikov frankistič-nega sindikata in oficirjev. OSREDNJE VPRAŠANJE VČERAJŠNJE RAZPRAVE Zagonetka o draginjski dokladi za upokojence Cenitev bremena «trimestralizacije» niha med 1.400 m 550 milijardami • Danes srečanje vlada-sindikati RIM — Osrednje vprašanje včerajšnje politične debate, tako v parlamentu, kot med političnimi strankami in v njih samih, je bilo trimesečno obračunavanje draginjske doklade tudi za upokojence. Glede priznanja pravice do hitrejšega pri-lagojevanja prejemkov naraščanju življenjskih stroškov tudi skoraj 15 milijonom upokojencev so potekale včeraj vnete, a žal še ne odločilne razprave na vseh ravneh, od proračunske komisije poslanske zbornice, do sestanka na vrhu med predsednikom vlade Forlanijem in pristojnimi ministri ter načelniki poslanskih skupin večine. Prvo, še ne razrešeno, težavo predstavlja že sama cenitev dejanskega bremena za državno blagajno, ki bi ga povzročila «trimestra-lizacija® v prid upokojencem. Zakladni minister Andreatta se sklicuje na podatke državne banke, češ da bi terjala skoraj 1.400 milijard lir na leto, daleč več od 600 milijard, ki bi jih bila pripravljena vlada dodeliti za izboljšave upoko jencem. Socialdemokrati, socialisti, del demokristjanov in komunisti pa zagovarjajo izvedljivost ukrepa s cenitvami državnega zavarovalnega zavoda INPS, češ da bi za izenačevanje upokojencev (glede omilje-nja posledic inflacije) z delovnimi kategorijami bilo dovolj 550 milijard lir. K razvozljanju te uganke ni pripomogel niti poseg ministrskega predsednika, ki je v ta namen po- vabil na »delovno kosilo® ministre Scottija, Andreatto, La Malfo, Re-viglia in Di Giesija ter načelnike poslanskih skupin KD, PSI. PSDI in PRI. Forlani naj bi namreč predlagal kompromis, naj bi upokojencem obračunavali draginjske doklado ne na tri, ampak na štiri me: sece, pri čemer si je zastopnik PSDI pridržal pravico razmisleka in dokončnega odgovora, republikanci pa še vedno zagovarjajo v zameno za manjše (okrog 8.000 lir na mesec, po njihovem mnenju), izboljšanje' vseh pokojnin, občut-nejše poviške za kmete, obrtnike in trgovce. Spričo pomanjkanja razjasnitve • dejanskem bremenu «trimestraliza-cije® je vlada odločila zaprositi poslansko komisijo za proračun za. odložitev nadaljnje razprave na jutri, tudi zato, da se seznani s stališči sindikatov o tem vprašanju. Forlani bo namreč sprejel že danes najvišje voditelje enotne zvez« CGIL, CISL, UIL. Toda Lama. Car-niti in Benvenuto bodo zahtevali tudi jasnih odgovorov glede kreditnih omejitev, revizije davčnih količnikov, srednjeročnega gospodarskega načrta in reforme pokojnin ter glede okvirjenja teh ukrepov v skladno politiko, ki naj pravičneje porazdeli breme krize na vse sloje, ne le na podrejeno delovno silo. Upoštevajoč nejasnosti in nesoglasja v samih vladnih vrstah bo najbrž Forlanijeva naloga vse prej kot lahka. .........milni.. V SVOJEM POSEGU NA 26: KONGRESU SOVJETSKE PARTIJE STANISLA W KANI A JE POUDARIL NEOMAJNO ZA VEINIŠTV0 S SZ Poljski komunisti so dovolj močni, da sami preprečijo kontrarevolucijo MOSKVA — »V poljskih komunistih je dovolj volje in moči, da sami preprečijo kontrarevolucijo®. S temi besedami je na govorniškem odru 26. kongresa KP SZ prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Stanislaw Kania skušal pomiriti sovjetske voditelje glede nadaljnjega razvoja poljske krize. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da se je Kania zahvalil Sovjetski zvezi za njeno «razumljivo zaupanje® v sposobnosti poljskih komunistov, da »samostojno rešujejo svoje probleme® in za pomoč, ki jo je SZ nudila Poljski v težkih letih povojne obnove. »Zavezništvo s Sovjetsko zvezo bo vedno temeljno načelo naše politike® je poudaril Kania, ki pa je obenem priznal, da so komunisti SZ in drugih socialističnih držav »zaskrbljeni ob položaju na Poljskem, ki zanima vso socialistično skupnost®. | W m* Včeraj je bila v Kampaniji in Bazilikah splošna stavka, s katero nameravajo sindikati spodbujati vlado k večji zavzetosti pri uresničevanju obnovitvenih del na območju, ki ga je prizadel potres. V Neaplju je zbrani množici spregovoril tajnik CGIL Luclano Lama (Telefoto AP) Besede prvega sekretarja CK PZ DP so na neki način odgovor na zaskrbljenost, ki jo je Brežnjev izrazil v svojem uvodnem govoru na otvoritvi 26, kongresa. Za sovjetskega voditelja je namreč poljska kriza rezultat «ideološke sabotaže® imperialističnih sil in »napak® prejšnjega varšavskega vodstva. Brežnjev je predvčerajšnjim tudi poudaril, da skušajo sedaj poljski komunisti «u-ravnati položaj® z uvajanjem »smotrnega načrtovanja gospodarske sanacije®. »Komunisti in poljsko ljudstvo, je opomnil Brežnjev, lahko trdno računajo na svoje prijatelje in zaveznike. Ne bomo zapustili bratske, socialistične Poljske v uri potrebe... Nihče ne sme podvomiti v našo skupno odločnost, da branimo naše interese in socialistične dosežke ljudstev®. Poseg Stanislawa Kanie in kubanskega voditelja Fidela Castra sovjetska televizija ni oddajala, na kongresu pa so odsotni nekomunistični dopisniki. Kljub temu pa vesti precej redno prihajajo iz kongresne dvorane. Tudi Fidel Castro je govoril o Poljski. Obtožil je imperialiste, da skušajo «v samem srcu Evrope iztrgati bratsko Poljsko iz socialistične skupnosti® in težijo «k politični destabilizaciji države®. Fidel Castro je tudi grobo napadel sedanjo ameriško pehtiko, na vse pretege pa je tkal hvalnico Sovjetski zvezi in njeni partiji, ki j” je označil kot »up mje sveta®. Poleg Kanie in Castra, sta včeraj med tujimi gosti spregovorila tudi prvi sekretar CK vietnamske partije Le Duan in vzhodnonemški voditelj Erick Hcnecker, ki ni omenil poljskih dogajanj, le izrazil je svojo lojalnost sovjetskemu partijskemu vodstvu. Previdne, a pozitivne reakcije Zahoda na predloge Brežnjeva NEW VORK - Ameriški predsednik Reagan je ppieraj v Washingto-nu 'kjffpil.sdiis&precejšnjim zanimanjem® ppQttčuje*zamisel o tvrhu» med obeiria jpIpEilamo, ki jo je svojem otrotpr--- kongresu KP, S enem govoru na 26. SZ predlagal sovjet- niiiiiimiiiimniiititniiiiiiii iniiiiiiiifTifiiiioniiuuiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiifiiiiiiiiiiiiifmiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiitiiii V Madridu iščejo dogovor o sklepnem dokumentu MADRID — Madridska konferen ca o evropski varnosti in sodelovanju je včeraj nadaljevala delo kljub drami. Ki jo .je doživela Špani.ia zaradi poskusa desničarskega državnega prevrata. Opaziti je bilo edino okrepljene varnostne ukrepe okoli kongresne palače. Konferenca je delala v petih komisi,jah, ki si prizadevajo poiskati dogovor glede popravkov sklepnega dokumenta srečanja. V razpravi ie sodelovalo več delegatov, zvedelo pa se je, da ni pričakovati bistve nih sprememb, dokler se v Madrid ne bo vrnil vodja sovjetske delegacije Lljičev z novimi navodili. Predvčerajšnje uvodno poročilo Leonida Brežnjeva na kongresu sovjetske partije o vprašanju varnosti in oidnosih med velikima silama jc lahko napoved, da se bo lljičev vrnil v Madrid s pomembnimi predlogi SZ. Vendar pa ameriški delegati poudarjajo, da predlogi Brežnjeva ne zadostujejo, saj je njihov namen «zagotoviti boljši položaj sil varšavskega sporazuma v Evropi®, (dd) ŽENEVA — Za Jugoslavijo je pravica do razvoja ena od temeljnih pravic sodobnega človeka, je de- jal vodja jugoslovanske misije na sedežu OZN v Ženevi, veleposlanik Marko Vrhunec, ko je govoril na zasedanju komisije ZN za človekove pravice. Dejal je, da je danes vprašanje razvoja eno od osrednjih globalnih problemov. Takšne razmere je po njegovi oceni mogoče odpraviti samo z ustanovitvijo nove mednarodne gospodarske ureditve, ki upošteva pravico do razvoja. s ki voditelj Leonid Brežnjev. Obenem je Reagan zagotovil, da se ne bodo ZDA neposredno vpletle v državljansko vojno, ki divja v Salva-doru, poudaril pa je, da bo njegova administracija z vsemi sredstvi podprla salvadorsko vlado. Istočasno navajanje vrha velesil in Salvadorja v kratkem pogovoru s časnikarji vzbuja upravičen sum, da soupadanje ni naključno, temveč je rezultat globljega načrta. V samih ameriških krogih vlada prepričanje, da bi velesili radi z vrhom utrdili vsaka zase svoje interese. V grobih besedah povedano, če se ZDA ne bo mešala v poljske in afganistanske probleme, bo imela proste roke v Salvadoru in v Latinski Ameriki.. Medtem pa je ameriški tisk v glavnem pozitivno sprejel predloge Leonida Brežnjeva, predvsem glede »orha® in sestave «pravil obnašanj a» in vzpostavitve medsebojnega zaupanja» od Atlantskega oceana do Urala. Podobne pozitivne ocene zasledimo tudi v francoskem tisku. Francosko zunanje ministrstva tudi z zadovoljstvom ugotavlja, da je Brežnjev razvil predvsem ie stare francoske zamisli. V Zvezni republiki Nemčiji pa je v teku ostra debata glede sovjetskih predlogov. Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je včeraj ostro zavrnil predlog o ^zamrznitvi> nameščanja novih jedrskih raket srednjega dometa v Evrbpi. Isto so izjavili krščanski demokrati, medtem ko skuša nemška socialdemokracija razvozlati pomen sovjetskih predlogov. Glede zahodnih reakcij lahko u-gotavljamo predvsem, da so pozitivno sprejele večino predlogov razen vprašanja «zamrznitve» raket, kar je bilo navsezadnje tudi razumljivo, saj je SZ od prvega predloga «zamrznitve» leta 1979 vneto nameščala svoje nove rakete »SS-22». Zahodna Evropa pa za sedaj vneto molči o drugem predlogu Leonida Brežnjeva, in sicer o sklicanja mednarodne konference: obe velesili, Evropa, Izrael in arabske države ter PLO, ki bi razpravljala e globalni rešitvi bližnjevzhodnega vprašanja. Predlog sta do sedaj podprli le Jordanija in PLO, kaže pa, da bi bil sprejemljiv za večino arabskih držav. Kot vedno pa bo morala o tem vprašanju izreči zadnjo besedo Amerika in seveda 1-zrael. Iskanje dialoga za vsako ceno, predlaganje torkov* in mednarodnih konferenc bo kot kaže glavna značilnost odnosov med blokoma, če bosta prebrodila sedanje obdobje medsebojnega nezaupanja. Kot rečeno, se ob tem poraja u-pravičen sum, da si velesili želita utrditi svoje interesne sfere na škf>-do suverenosti tretjega sveta. RIM(— Vlada je včeraj odobrila zakonski odlok o ustanovitvi samostojnega podjetja za nadzorstvo nad zračnim prometom, s čimer je ugodila zahtevam osebja po prestopa v civilno službo. PEKLENSKI STROJ JE POVZROČIL SAMO MATERIALNO ŠKODO Odgovornost za bombni atentat na prefekturo si lastijo neofašisti AN in «Lista 65.000» Preiskovalci povezujejo atentat s pro-tiosimsko gonjo - Ogorčene reakcije Trst je spet postal prizorišče političnega nasilja: po zadnjih fašističnih podvigih proti našim spomenikom. po skrunilni tatvini v Rižarni, po razburljivih vesteh o tržaških povezavah fašistov Fioravan-tija in Cavallinija je to nasilje doseglo svoj višek prejšnjo noč z eksplozijo bombe na oknu prefekture. Kmalu po 1. uri ponoči je v Ul. San Carlo in v bližnjih ulicah o-djeknila eksplozija, ki jo je povzročila bomba. Peklenski stroj je pri eksploziji razdejal polkna, razbil šipe in okrušil marmornate okvire oken; lažje sta bila poškodovana tudi avtomobila, ki sta bila parkirana v bližini. Takoj po eksploziji so zaradi zračnega pritiska začeli delovati tudi alarmni zvonci bližnjih bank. kar je povzročilo precej hrupa. Na kraj so prihiteli agenti letečega oddelka in Digosa z načelnikom D’Onofriom na čelu; takoj je bilo jasno, da ni bil peklenski stroj posebno močan ir da je povzročil razmeroma malo škode. Agenti so takoj obkrožili cono in začela se je preiskava; znanstveni oddelek policije je opravil potrebne izvide, katerih rezultati so bili znani šele v popoldanskih urah. Čas eksplozije je bil naravnan s timerjem; za pripravo peklenskega stroja so se atentatorji poslužili smodnika, verjetno takšnega, kot ga uporabljajo v kamnolomih. Tik pred eksplozijo so nekatere priče slišale, kako *e je iz Ul. San Carlo hitro oddaljil •vto; ta element daje misliti, da so NOV PRISPEVEK K STOPNJEVANJU NAPETOSTI Znakov, da pretresa ji naše mesto vsa ta leta hude slabosti tako v gospodarstvu kot v druzbeno-poli-tičnem življenju, je veliko. Kažejo se na vsakem koraku; ob neustavljivem zapiranju industrijskih obratov, ob šibkosti nestabilnih uprav, da bi reševale brezštevilne probleme mesta in ne nazadnje se kažejo ob nenehnih poskusih najbolj reakcionarnih sil. da bi politično napetost v Trstu privedle do takšne meje, da bi legitimirale in vsilile najbolj zaostale rešitve, v brk delavskemu gjbanju in deitnokratičnim krogom, ki se s hudimi napori potegujejo za boljšo družbeno ureditev ter za gospodarski in kulturni preporod in v brk slovenski narodnostni skupnosti, ki se s prav tako velikimi napori bori za svoje pravice in za boljše sožitje med različno govorečimi ljudmi. Naštevanje vseh primerov grobega izzivanja b blo predolgo. Lahko se omejimo na zadnje primere skrunitev naših spomenikov, ali n., podel dogodek, ki smo mu bili pred nedavnim priča v tržaški Rižarni. Ta dejanja nosijo podpis najbolj mračnih sil, ki so, žal, še vedno v prevelikem številu zasidrane v tkivu našega mesta. Gre pa še za druga dejanja, ki niso nič manj podla, izzivaška in žaljiva za demokratičen čut, kot .je bilo na primer prepoved slivenskega govora na Trgu Urita. Vse to nam jasno kaže, kako nastopajo včasih neofašistične sile z roko v roki s tistimi silami, ki :o si zadnja leta z grobimi demagoškimi pripomočki izsilile celo upravo tržaške občine. Ob vsem tem nas je včeraj ponovno pretreslo ob eksploziji, ki je poškodovala tržaško prefekturo. In pretreslo nas je še zlasti, ko so se javili storilci. Najprej so se oglasili fašisti, pripadniki zloglasne in prepovedane organizacije Avanguardia Nazionale, o kateri že dolgo časa ni bilo več sluha, nato še samozvani predstavniki 65 tisočev protiosim-skih podpisnikov. V tem trenutku ni toliko važno vedeti, ali gre pripisati očetovstvo tega podlega dejanja enim ali drugim, kot to, da je očitno v Interesu tako enih kot drugih, da se politična napetost, ki je povzročila že toliko škode, še stopnjuje. Prav zato je dolžnost resničnih demokratov, da tokrat, bolj kot kdajkoli prej, s še večjo odločnostjo in pogumom osamijo vse tiste sile, ki jim ni do resničnega preporoda hirajočega Trsta, ki jim ni do družbene pravičnosti in miroljubnega sožitja ter izterjajo od pristojnih o-blasti, da krivce izsledijo in kaznujejo. (dk) atentatorji postavili bombo malo pred eksplozijo. Približno ob deseti uri zjutraj so v uredništvu privatne televizijske postaje «Teleantenna» prejeli telefonski poziv; mlad moški glas je sporočil: «Prevzemamo odgovornost za atentat na prefekturo. A-vanguardia nazionale. Smrt komu-nistom». Dve uri kasneje je neznanec klical uredništvo Piccola in obvestil, da je v javni telefonski govorilnici v Ul. Giulia pri parku letak. A-genti Digosa so v Ul. Giulia res našli letak, ki je bil podpisan «1 ses-santaeinquemila»; zraven podpisa je bila narisana helebarda. V letaku med drugim piše, da je atentat znak upora in odgovor na brezbrižnost rimske vlade in krajevnih izdajalcev, ki ne upoštevajo želja Tržačanov glede integralne proste cone, glede Osima (proti kateremu so se v letaku izrazili), glede gospodarske obnove Trsta. Letak se je zaključil z zahtevo po samoodločbi Trsta in napovedjo diugih protestnih akcij. Preiskovalci so v zvezi z atenta tom zaslišali več oseb. toda nobenega niso priprli. Načelnik tržaškega Digosa D’Onofrio je izjavil, da je njihova pozornost usmerjena v lokalne politične kroge, saj izhajajo iz prepričanja, da se je misel o a-tentatu rodila iz specifične krajevne situacije. Besede načelnika Digosa dajejo misliti, da je atentat v zvezi s sklepom poslanske komisije za finance, ki je zavrnila predlog o u-stanovitvi integralne proste cone. Atentat je izzval vrsto ogorčenih reakcij. Svoje ogorčenje sta prefektu Marrosuju izrazila župan Ce-covini in poslanec Tombesi; tudi predsednik deželnega odbora Co-melli je v telegramu vladnemu komisarju obsodil podli atentat in izrazil tudi v imenu deželnega odbora svojo solidarnost prefektu. Z včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik Colli poslal Marrosuju telegram, v katerem med drugim ugotavlja nujnost, da se čimprej za sledijo krivci atentatš. Komunistični poslanecCuffaro, je naslovil na notranje ministrstvo pi smo, v katerem poudarja, da se je v zadnjem času. V Trstu pripetilo več kriminalnih dejanj; Cuffaro v svojem telegramu sprašuje tudi po vzrokih nedaVhlh^prenBemb ;v vodstvu tržaške kvesture. < Telegram notranjemu ' 'ministru Rognoniju sta poslala" tudi 'komunistična senatorja Gerbec in Bacic-chi; v njem senatorja poudarjata nujnost, da se kočno izsledijo fašistični kriminalci v našem mestu in se tako preprečijo take in podobne ekci’e (km) m m Kakor smo napovedali, bo danes v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini splošna stavka v podkrepitev smotrnejše in učinkovitejše politike za splošni družbeni in gospodarski preporod tako naših krajev kot vse Italije. Stavka bo zajela v bistvu vse proizvodne in storitvene sektorje ter bo v splošnem trajala štiri ure, seveda deloma razčlenjeno. O-proščeno je osebje tovarn in javnih ustanov, ki bo skrbelo za redno vzdrževanje strojev in opreme za delovanje najnujnejših javnih služb. Enotna sindikalna zveza CGIL-CI SL-UIL, ki je stavko oklicala, zahteva od rimske vlade med drugim korenito preosnovo gospodarske in davčne politike, tako v prvi vrsti zmanjšanje davčnih bremen, ki tarejo delavski razred. Prav tako zahteva v vsedržavnem merilu drugačno politiko na denarnem trgu, od javnih in zasebnih podjetnikov pa večje naložbe kot jamstvo, da se zapo-slenostna raven ohrani neokrnjena. Glede krajevnih problemov — in teh na Tržaškem gotovo tudi ni malo — sindikalne organizacije menijo, da je nujno potrebno zgladiti vse tekoče sindikalne spore ter seveda za vselej rešiti problem miljske ladjedelnice Alto Adriatico. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHMiiiiMiiiiiiimiiiiiiifiniiiimiiiiitiiiiiiniiiiiMiiiiiiniiiiifiniiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiu C3 HUDEM NAPADU NA SVOBODO ŠPANSKEGA UUDSTVA Odgovori na poskus udara v Španiji ter poziv k antifašistični budnosti Solidarnostna manifestacija KPI na Šentjakobskem trgu ■ Poseg predsednika deželnega sveta Collija med včerajšnjim zasedanjem deželne skupščine Okrušeni marmornati okvir okna prefekture, pri katerem je eksplodiral peklenski stroj DANES NA GOLDONIJEVEM TRGU MED SPLOSNO STAVKO Množičen delavsko-sindikalni shod za družbenogospodarski preporod Stavka tudi Sindikat slovenske šole za deželo Furlanijo • Julijsko krajino Slovensko in italijansko ljudstvo naših krajev je s krvjo povezano s španskim narodom, saj so bila Španija za številne borce izvrstna šola, ki je služila pri našem zmagovitem boju za svobodo. To so dolgovi solidarnosti s španskim ljudstvom, ki jih danes, ob težkih trenutkih, ki jih preživlja mlada španska demokracija, radi odplačujemo. To je med drugim dejal Stojan Spetič med solidarnostno martirestacijo/',V'; podporo španske demokracije, ki jo je včeraj popoldne priredila na šentjakobskem trgu tržaška federacija KPI. S tem je hotela KPI še enkrat opozoriti javnost na stalno pretečo fašistično nevarnost, ki se je na tako zaskrbljujoč način pokazala ob, k sreči neuspelem, poskusu državnega udara v španiii in ki se dan Gasilci odstranjujejo razmajan omet nad stranskim vhodom v Verdijevo gledališče v Ul, San Carlo .....................IH............ DISKRIMINACIJA V PODPORI TISKA Predsednik deželnega odbora Comelli je med včerajšnjo deželno sejo med drugim odgovoril na vprašanje svetovalca »proletarske enotnosti* Ca-valla o podporah, ki jih deželna uprava daje dnevnemu tisku v deželi. Po uvodni ugotovitvi, da je branje dnevnega tiska v naši deželi zelo razširjeno, saj kupuje dnevnik vsak četrti državljan ( v vsedržavnem merilu kupuje dnevnik le vsak enajsti državljan), je Comelli poudaril, da pravzaprav ne gre za podpore, ampak za finančne posege na osnovi posebnih konvencij s časopisi, ki se z njo obvežejo, da obveščajo javno mnenje o delovanju deželnega sveta in odbora. Gre torej bolj za nekakšno «ceno», ki da jo deželna uprava plačuje z namenom, da bi posredovala deželni javnosti čim popolnejšo informacijo o pobudah in programih deželnih organov, s čimer naj bi čedalje bolj zainteresirali ljudi o deželnih problematikah. . Mimo teh ugotovitev pa se nam zdijo zanimivi podatki o višini podpor, kot jih je navedel odri Comelli v svojem odgovoru. Videnški «Messaggero ve-neto* je na primer prejel leta 1971 30 milijonov lir, v naslednjih letih se je ta podpora postopno višala in je lani dosegla vrednost 65 milijonov lir. Podobno velja za tržaški «Piccolo», ki je pred desetimi leti prejel 40 milijonov, lani pa 65. Tudi beneški «Gazzettino», ki se sicer tiska v Benetkah ter je med drugim ukinil redakcije v nekaterih mestih na še dežele, je vnovčil v teh letih še kar dostojne vsote; od začetnih 25 milijonov leta 1971 je lani dobi) 45 milijonov lir. Kij pa naš dnevnik? Kot je povedal Comelli, je od leta 1975 (se pravi štiri leta pozneje kot drugi listjk od lani prejemal 12 milijonov lir letno. Ob tem se seveda vsiljuje vprašanje, po kakšnih kriterijih je dežela, razdeljevala podpore; jn zakaj jih je drugim časopisom skoraj vsako leto večala, prispevek za naš dnevnik, ki je bil leta 1975 daleč najnižji, pa je od takrat ostal nespremenjen. Glede na hude probleme, s katerimi se mora soočati vsa slovenska narodnostna skupnost, navedeni primer morda res. ni med prvimi, je pa značilen. Primorski dnevnik pokriva prav tako kot italijanski tisk velik del deželnega področja (tržaško, gori-ško in del videmskega), objavlja v sorazmerju nič manj deželnih novic kot drugi, je poleg tega edini dnevnik manjšine, ki se že zaradi same narave manjšinskega dnevnika, bori s hujšimi težavami kot italijanski dnevniki. V duhu in praksi tiste demokracije, za katero se deželna uprava v svojih številnih uradnih izjavah zavzema, bi bilo, da bi dežela kazala do našega dnevnika (in tudi do drugega slovenskega tiska) več pozornosti in več razumevanja tudi pri svojih prispevkih. za dnem kaže v raznih oblikah tudi v Italiji in v našem mestu, kar nam jasno dokazujč sam predsinoč-nji bombni atentat na tržaški prefekturi. Na vse to se je navezal v svojem govoru Spetič in za njim drugi govornik Giorgio Canciani. Stalno se moramo spraševati, je ob tem poudaril Spetič, kaj nam pomenita svoboda in demokracija, ko smo priča stalnim napadom proti tema vrednotama in ko se tudi na mednarodnem prizorišču spet zgrinjajo temačni oblaki hladne voj-* . I' f' M , ' I ' f»» F > M V I » , , Danes se sestane antifašistični odbor Enotni odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratične ustave, ki mu predseduje predsednik pokrajine Car-bone, je najavil, da se bo danes ob 12. uri sestal v sejni dvorani pokrajinske skupščine, da bi sprejel ustrezne pobude v znak solidarnosti s španskim ljudstvom in da bi ponovno potrdil nasprotovanje tržaških demokratov vsakršni obliki fašističnega nasilja. ne. Poskus udara v Španiji dokazuje, kako se demokracija lahko znajde čez noč v nevarnosti, še zlasti če je zrahljana zaradi naraščajoče teroristične dejavnosti in neučinkovitosti vladnih strank pri reševanju številnih problemov. V tem pregledu, je nadaljeval govornik, je današnji položaj v Italiji sličen španskemu in prav zato je dolžnost naprednih sil, da vložijo vse svoje sile v boju proti terorizmu in fašističnemu izzivanju. Državni udar v Španiji ni uspel zaradi enotnosti španske levice in budnosti sindikalnih sil, vštevši sindikata policije, kar nas utrjuje v zahtevi po sindi-kalizaciji italijanske policije. K večji budnosti in enotnemu nastopu demokratičnih in antifašističnih sil je pozval tudi Giorgio Canciani. Tudi Canciani je opozoril na podobnosti med španskim in italijanskim položajem ter na hude nevarnosti, ki jih predstavljata teroristična dejavnost in nesposobnost večinske stranke, da bi se učinkovito spoprijela z resnimi družbeno političnimi in gospodarskimi problemi, ki tarejo italijansko družbo. Izrazil je nadalje zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti v svetu ter v našem ožjem krogu, zaradi česar je pozval demokratični Trst k budnejši mobilizaciji. O poskusu državnega udara v Španiji je spregovoril tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli na začetku včerajšnjega zasedanja skupščine. Napad na mlado špansko demokracijo je velika grožnja za vse; za španski narod, ki se je komaj otresel štiridesetletnega fašističnega režima, ter za demokracijo v Italiji, v Evropi in v svetu, je poudaril predsednik Colli in se nato spomnil slavnostne manifestacije. s katero so se pred letom dni deželni svet in odbor, demokratične inštitucije in organizacije odporniškega gibanja poklonili spominu protifašističnih prostovoljcev iz F JK, ki so darovali svoja življenja za svobodo Španije. V nadaljevanju Danes praznuje dan naša draga 72. rojstni MILKA MILIČ vd. BOGATEČ Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo Marta in Boris, Drago z ženo Giuliano in pravnukinja Mara. svojega posega je izrazil bratsko solidarnost španskim demokratičnim silam in izrazil željo, da bi demokratične politične sile, delavstvo, izvoljene inštitucije in oborožene sile utrdile svojo enotnost v imenu španske ustave in dokončno premagale vsak poskus vračanja v tragično preteklost ter osamile prevratniške sile z enotno ljudsko mobilizacijo in z bojem za obnovo in napredek španske družbe. • Ob 36. obletnicI Nihrtt’1 trthškega antifašista Eugenia GurielaSi je delegacija tržaške 6B5Sh€‘;fc0kl6nila njegovemu spominu'iri položila na obeležje v parku pod Sv. Justam lovorov venec. V delegaciji so bili podžupan Bassani, odbornik Colom-bis in načelnik komunistične skupine v občinskem svetu Fausto Mon-falcon. Med stavko bo na Goldonijevem trgu ob 10.30 množično zborovanje, na katerem bo uvodoma v italijanščini in slovenščini spregovoril delavec škedenjcke železarne Italsider Dario Brajnik, osrednji govor pa bo imel član vsedržavnega tajništva sindikata CISL Arnaldo Mariani. Na Goldonijev trg se bodo stavkajoči piodali v sprevodu po mestnem središču, potem ko se bodo zbrali pred Lloydovim stolpom (ob 9.30). V okviru današnje deželne splošne stavke v podkrepitev zahteve, naj rimska vlada ubere novo pot v svoji gospodarski in davčni politiki, je tovrstno obliko protesta oklical tudi Sindikat slovenske šole za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. To Predsednik Comelli potrdil važnost osimskih sporazumov Osimski sporazumi predstavljajo pozitiven preebrat v odnosih prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo. V evolucijskem procesu in po fazi jalovih kon-trapozicij so prišle še bolj do izraza njegove značilnosti, to je volja po mirnem sožitju in stvarnem sodelovanju v spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti, ki so v mednarodni areni postale zgled dobrih odnosov in konkretnega prijateljstva med narodoma z različno zgodovino, tradicijo in političnim režimom. V našem nadaljnjem delu se moramo držati teh načel in gledati na bistvo sporazuma ter se izogniti strumentalizira-nju posameznih aspektov. Teh nekaj misli je med drugim izrazil predsednik deželnega odbora Comelli na včerajšnji seji deželnega sveta, v odgovoru na vprašanje neofašistične svetovalske skupine, ki je izkoristila priložnost podelitve nagrade «Zlati Osimo*, da bi ponovno obudila polemike in v njej značilnem slogu zlila ves strup na sporazume med Italijo in Jugoslavijo, ki so dokončno rešili vprašanje meja med obema državama in odprli novo fazo medsebojnega sodelovanja. Tako strumentaliziranje pa je predsednik odbora Comelli o-dločno zavrnil in še enkrat potrdil važnost tega mednarodnega sporazuma. , i pomeni, da se bodo šolniki, ki so včlanjeni v SSŠ, danes vzdržali pouka, kakor sicer tu'”, učno osebje italijanske narodnosti, ki je organizirano v stanovskih sindikatih enotne zveze CGIL - CISL - UIL. Illlllf MIIIMlilllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllilIMlIlHIlliiiiil SINOČI V SLOVENSKIM KLUBU O BRATSTVU IN TERORJU V NAŠI LJUDSKI PESMI Predavala dr. Alenka Coljevšček ■ Savina Remec prebirala značilne odlomke ■ Zanimiva razprava ob koncu predavanja Dr. Alenka Goljevšček je s svojim sinočnjim predavanjem v Slovenskem klubu o verovanjih na Slovenskem oziroma o bratstvu in terorju v mitičnih prvinah sloven ske ljudske pesmi ponovno priva bila v Gregorčičevo dvorano številno občinstvo. Ponovno zato, ker je že njeno prvo predavanje de cembra lani vzbudilo veliko zanimanje in upajmo, da se bo vodstvo Slovenskega kluba še kdaj odločilo, da jo povabi v goste. Temati ka, ki jo Goljevščkova obravnava in razkriva je namreč zelo zanimiva, večini nepoznana, saj so se doslej slovenski raziskovalci bavili le z ljudskim pesništvom srednjega veka in niso dajali velike teže tistemu, kar se je dogajale prej. To pa je vsekakor vredno obravnave. Tako smo sinoči prisluhnili o bratstvu in terorju v slovenski ljud ski pesmi. Predavateljica je najprej v krajšem teoretskem uvodu obrazložila model arhaične raziskovalne prakse oziroma naredila precep v slovensko arhaično aruibo. Arhaične družbe niso pomanjkljivi sistemi, kot bi lahko danes površno mislili, ampak dovolj dodelani in zaključeni, s svojo logiko in zakonitostmi. Arhaične družbe preprečujejo produkcijo, ne živijo zanjo, producirajo za življenje in glavno njihovo načelo je — enakost za vse. Osnovna celica tega tipa družbe je družinsko gospodarstvo, ki je lahko razširjeno še na ostalo sorod sitno, menjava dobrin va poteka po modelu daru in vrnjenega dara, kar preprečuje gkonomski boj in zagotavlja mir. To organizira družbo oo principu bratstva. Skratka, gre za tri temeljne prvine, in sicer za način akumulacije, za napetost med privatnimi in splošnimi interesi ter za bratsko izmenjavo. Vse to je opaziti tudi v slovenski ljudski pesmi, kot je razvidno iz interpretacije. ki jo je dala predavateljica ob porniči tekstov. Ki jih je prebirala Savina Remec. Ljudska pesem je torej ohranila pojave dvojnosti. Na eni strani je dom, kozmos, na drugi pa protiutež - sosed. Posameznik je vraščen v sosedsko in sorodsko skuvnost, kar pa lahko poraja tudi trpljenje, saj je drugi obraz bratstva nrav teror. Skupnost je namreč lahko posamezniku marsikaj preprečila in to na najrazličnejše načine in z raznimi sistemi. Tega je v ljudski pesmi vse polno in velja pomislili samo na obred vitja, na sakralnost vina in vinske trte, ki je vendarle prisotna tudi še danes. Če kdo na naše povabilo ne pije, se užalimo. Alenka Goljevšček je svoje predavanje zaključila z mislijo o enakosti na svetu, nakar se je razvila, diskusija, ki je potrdila sugestivnost predavanja in predsednik S K je celo dejal, pod vtisom slišanega, da bo prišel še dan. ko bomo iz jabolka potegnili črva, jabolko samo pa odvrgli, (mč) Huda prometna nesreča med Padričami in Trebčami Sinoči približno ob 22. uri se je na pokrajinski cesti med Padričami in Trebčami v bližini električne centrale ENEL pripetila hujša prometna nesreča. 51-letnega delavca Bruna Iellusicha iz Gropade štev. 68 je povozi! avto znamke renault 5, ki ga je vozil Boris Zuzek z Opčin, Ul. dei Papaveri 14. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Nabrežine in rešilec Rdečega križa. Zdravnik Auro Giassi je ponesrečencu ugotovil hude poškodbe na lobanji; Iellusicha so sprejeli na oddelek za oživljanje tržaške bolnice s strogo pridržano prognozo. V noči med nedeljo in ponedel; kom so se spet pojavili zadnje dni precej aktivni in lačni tatovi. Tokrat so se pritihotapili skozi klet no okence v znano »pizzerijo* Fa bris na Trgu Dalmazia 4. Odnesli so štiri pečene in dva surova pršuta, 10 škatlic kaviarji in eno škatlico gosje paštete; pobrali so tudi dva radia in žepni računalnik. Na ortopedski oddelek so včeraj ob 19. uri sprejeli 47-letnega kmetovalca Aleksandra Raoot:a iz Gro-čane št. 53. Mož se je malo prej hudo ranil v palec leve roke, medtem kp je z nožem rezal repo. Zaradi poškodovane kite in ohromitve mišice se bo moral zdraviti 25 dni. Deželna komisija sprejela zakonski osnutek o državljanovem branilcu V prvi deželni svetovalski komisiji so včeraj odobrili zakonski osnutek, ki ga je deželna uprava predstavila za ustanovitev urada državljanovega branilca. Ukrep so sprejeli z večino, nasprotoval pa mu je komunistični svetovalec Bat-tello, predvspm zaradi omejene pristojnosti, ki jo bo urad imel. Urad državljanovega branilca bo vsekakor imel nalogo, da preverja in jamči dobro ter neizkrivljeno u-pravljanje deželne uprave in da morebitne pomanjkljivosti javi statutarnim organom dežele. • Jutri se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu in na sestanku določili spored prihodnjih sej skupščine; kaže, da se bo pokrajinski svet ponovno sestal v ponedeljek, 9. marca, ko bo po vsej verjetnosti začel razpravo o proračunskem dokumentu. Razna obvestila MO SPDT prireja v ponedeljek, 2. 3., v Dijaškem domu v Trstu od 20. ure naprej tradicionalni in priljubljeni Pustni ponedeljek. Za jedačo in seveda ples v maškarah poskrbljeno. Na sporedu bo še domača «loterija-5-, razne igre ter drugo. Vabljeni vsi, mladi in manj mladi! Odbor Ljudskega doma v Križu priredi v soboto, 23. februarja, pustni ples z ansamblom Melody. Na pustni torek od 15. do 18. ure vabi mlajše maske na otroško pustno rajanje ob zvokih poskočnih pesmi ansambla Harmony - Sound. Isti ansambel bo zvečer igral na zaključnem pustnem plesu od 21. ure do 4. zjutraj. Vabljeni. PD Primorec - Trebče vabi na redni občni zbor društva, ki bo v petek, 27. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Športno društvo Polet vabi na pustni ples, ki b v torek 3. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah. I-gral bo ansambel TAIMS. Vabila lahko dvignete na sedežu društva (v Prosvetnem domu na Opčinah) do 2. marca med 19. in 20. uro, v nedeljo pa od 11. do 12. ure. Nagrajene bodo najlepše maske. VZPI - ANPI sekcija Bazovica vabi vse borce, aktiviste NOB in internirance na članski sestanek, ki bo jutri, 26. tega meseca ob 20.30 v Bazoviškem domu. Dnevni red: 1. Izvolitev odbora; 2. Izvolitev delegatov za IX. Pokrajinski kongres VZPI-ANPI v Trstu. ŠK Kras prireja danes, 26. februarja. v gostilni Križman v Repnu pustni ples z ansamblom ARIES. Rezervacije miz v gostilni — tel. 22-71-15. Vljudno vabljeni! nniiiiiMiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiimiMiiiiniiiiiiiniMimiitiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiN V PONEDELJEK V GLEDALIŠČU ROSSETTI Brahms s «Tržaškim triom» V izvedbi Kvarteta v c-molu op. 6 je trio dopolnil violist Piero Farulli *Trio di Trieste», ponedeljkov gost Tržaškega koncertnega društva, se je tokrat predstavil tudi kot kvartet s sodelovanjem violista Farullija, sicer člana «Italijanskega kvarteta», ki pa trenutno ne nastopa. Violistovo sodelovanje pa je narekovala tudi izbira programa, saj nam je Qgata saj serijsko vgrajujejo brisalce s tremi hitrostmi. brisalec na zadnji ogrevani šipi, vzvratna ogledalca, ki so nastavljiva od znotraj, električne šipe," športne sedeže, varnostne pasove, merilec vrtljajev, digitalno uro, platišča iz lahke kovine s širokimi gumami, proti doplačilu pa je na voljo tudi zelo praktična premična streha. Avto je, kot vsi nemški avtomobili, zelo dobro dodelan, materiali so kakovostni in trpežni. Skratka XR 3 je čistokrven žrebec, ki športno naravnemu vozniku lahko nudi veliko zadoščenja ob sorazmerno skromni porabi še zlasti, če se iz njega ne iztisne vsega, kar lahko da. Cena, nekaj nad 9 milijonov lir, pa je na ravni ostalih limuzin istega razreda in istih značilnosti. Novost tovarne Rover Med reznimi novostmi, ki so se pojavile na svetovnem tržišču, je tudi novo vozilo britanske tovarne Rover. Kaj kmalu bo tudi v Italiji na voljo šestvaljni 2.300-kubični model v dveh različicah. TURINSKEMU NOVOROJENČKU PREROKUJEJO VELIK USPEH FIATOV MINIDIZEl 127 I) poganja 1300-kiibični d’zel, ki so ga izpeljali iz 1050 - kubične bencinske različice - Veljal bo ne-kaj manj kot 7 milijonov lir TURIN — Čez nekaj dni bodo začeli prodajati najmanjši avto z motorjem dizel, se pravi fiat 127 D, različico znanega Fiatovega malčka, ki naj bi, tako vsaj trdijo v Turinu, odprl novo poglavje na področju cenenih avtov na plinsko olje. Namen je še bolj približati dizle široki publiki, ki jim je, spričo naraščajoče cene bencina, čedalje bolj naklonjena. V fiat 127 D so vgradili najmanjši dizel, ki obstaja. Ima samo 1300 kub. cm prostornine, izpeljali pa so ga iz znanega 1050-kubičnega bencinskega motorja, s katerim je 127 že razpolagal. Če upoštevamo, da stane liter supra 850 lir, medtem ko velja liter plinskega olja samo 350 lir, je na dlani, da se nakup najmanjšega Fiatovega dizla obrestuje, kljub razmeroma visokemu (300.000 lir) su-perdavku. Turinska tovarna trdi, da ss fiat 127 D amortizira, upoštevajoč višjo nakupno ceno za avto z motorjem dizel, že pri 14 ti-seč prevoženih kilometrih letno. 127 dizel je 15 centimetrov daljši od svoje bencinske sestre in meri 373 cm, široka pa je 154 cm. Prestomina prtljažnika znaša 365 litrov. Zmogljivosti so za motor s tako majhno prostornino zelo dobre: avto zmore 35 km na uro v prvi prestavi, 65 v drugi, 100 v tretji, najvišja hitrost pa znaša ......................................................................................................................................................................................................................................................................•■■iiiiiiimim.....................na ZGREŠENA TRDITEV, DA JE NAVTIKA LE ŠPORT ZA BURZUJE Pomorskih veščin ne moremo kupiti v trgovini Osnovni navigacijski pojmi so dostopni vsakomur, pri priobalni plovbi pa je najvažnejša razsodnost in pazljivost Kolikokrat smo le slišali očitek. da je navtika drag šport, dostopen le redkim izbrancem, ki imajo dovolj zajetno denarnico, da si lahko z njo privoščijo tburžujsko šopirjenje*. Na žalost imajo tako mnenje tudi oblasti, saj si drugače ne moremo razlagati, zakaj se tako mačehovsko obnašajo do te oblike rekreacije, ki ni navsezadnje nič dražja od drugih športov, če se zadovoljimo z manjšim čolnom ali jadrnico in se omejimo na priobalno križarjenje. Davki na plovila so še vedno pretirani, manjkajo cenene infrastrukture, še vedno so birokratske čeri take, da marsikoga odvračajo od pomorstva. Že v sosednji Jugoslaviji so oblasti prožnejše, a tudi tu še ve dno irrevladuje mnenje, da je navtika riruržujski šporl». če pa pogledamo k našim severnim sosedom, tja do Skandinavskega polotoka in Britanskega otočja, bomo opazili, da je pri njih navtika ljudski šport, dostopen vsem sledem, ki imajo redno zaposlitev. Seveda smo si pri nas v dobrš-nji meri sami krivi, da je tako. Vse preveč smatramo navtiko kot golo razkazovanje svojega standarda in ne kot eno izmed najbolj dovršenih oblik rekreacije. Prav zato je odveč zavist, ko v naših pristanih gledamo gosposke jahte, polne najrazličnejših elektronskih navigacijskih inštrumentov. Isti užitek bomo imeli tudi z manjšim čolnom, saj bomo v neposrednem dotiku z morjem. Vsako leto smo priča številnim brodolomom jaht in kajutnih gliserjev, ki so imeli na krovu vsega. krmarju pa je predvsem manjkala volja in razsodnost, da bi med plovbo proučeval pomorsko karto. V veliki večini primerov je bil krmar le navaden tepec, ki je mislil, da lahko z denarjem kupi tudi pomorske veščine. Teh pa k sreči ne prodajajo v nobeni trgovini. Dobro knjigo že, ta je dostopna vsako- mur, treba pa je vložiti nekaj truda, kar marsikomu smrdi, predvsem tistim, ki mislijo, da lahko z denarjem kupijo vse. Kdor se bo podal na krajše križarjenje ob znani obali, mu bo zadostovala pazljivost in trezna ocena svojih sposobnosti. Če pa se podamo v neznane kraje, posebno med letnim dopustom, mora biti pazljivost še večja, ki pa nam lahko zagreni izlet, če bomo morali neprestano gledati pred premec, do ne nasedemo m čeri ali plitvine. Bolj smotrno je torej, če kupimo pomorske karte. Italijanske v vsaki tržaški trgovini z navtično opremo, jugoslovanske pa v koprski luki. Pri tem velja osnovno pravilo, da mora biti karta reambuli-rana, vrisane morajo biti vse spremembe in novosti. Pravilo pa ni tako strogo, če se omejimo na plovbo samo podnevi. V takem primeru je lahko izvrsten pripomoček, vsaj ob jugoslovanski obali stara specialka 1:100.000 in 1:50.000 - Stock 1:0; Zaule proste. magala Špance* r več kot sedmimi točkami raritke*: Te da ne bi imela skoraj katastrofalnega odstotka pri metu (Nakič 4:18. Petrovič 10:21, Knego 5:14 itd.). Glede tudi na to, da so Španci branili v conski o- brambi, je skupen odstotek pri metu, ki ga je imela Cibona, od 35:89, že sam po sebi «samomor». Na koncu naj dodamo, da nas je presenetila izjava trenerja Zagrebčanov Mirka Novosela, ki je po tekmi dejal, da so vsi igrali dobro razen čosiča (N Bertičevic) SMUČANJE MED GORIŠKIMI NIŽJEŠOLC1 Lutman, Rupel in Contin odlično uvrščeni na MI V Rablju so se prejšnji teden zaključila smučarska tekmovanja v okviru goriškega (pokrajinskega) dela mladinskih iger. Dekleta in fantje goriških srednjih in pr vili razredov višjih šol so se pomerili v slalomu in tekih. Med njimi so bili tudi predstavniki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so v nekaterih kategorijah dosegli dobre rezultate. Tako zabeležimo 3. mesto Damjana Lutmana v slalo mu ter Mitie Rupla in Aleksandra Contina v tekih. SLALOM (dekleta A) L Alessandra Bertotto 14. Cristina De Grassi (Trinko) 20. Ivana Roner (Trinko) SLALOM (fantje B) 1. Luca Velussi 3. Damjan Lutman (Trinko) SLALOM (fantje B) 1. Pericle Camuffo 12. Marko Corsi (Trinko) 14. Erik Bensa (Trinko) TEK (fantje B) 1. Fabio Borghes 3. Mitja Rupel (Trinko) TEK (fantje A) 1. Amdre Massi 3. Aleksander Contin (Trinko) OBVKSTILO SPDT obvešča, da je vpisovanje za avtobusni izlet (za dolinsko občino) ob priliki 15. zimskim športnih i ger, ki bodo v nedeljo, 1. marca, na Zoncolanu, pri Stojanu Glavini (Bol.iunec 140) danes in jutri od 15. do 19. ure. Posnetek s slovenskega derbija košarkarskega prvenstva dečkov med Jadranom in Borom ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiooiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHHiiniiiiiiniiiiiiniiiiiiiniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiHiMiHiiiiiiiiiiMo^iniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiHOiiiiiuiiiMHI NOGOMEf NAŠE ENAJSTERICE VMLADINSKIH_ PRVENSTVIH NAŠI MLADI NOGOMETAŠI TOKRAT ZADOVOLJILI Pomemben uspeh Primorca - Lepi zmagi cicibanov Brega in Krasa - Naraščajniki Vesne igrali neodločeno KADETI Breg — Costalunga 1:3 (1:0) BREG: Smotlak, Pavletič, Kofol, Zobin, Grizonie, Peroša, S. Kraljič, Korošec, Žerjal, Sancin, F. Kraljič. STRELEC za Breg: Peroša. Bregovi kadeti so v soboto izgu bili proti ekipi, ki je prva na lestvici. Tri odločilne napake v obrani bi so odločile izid tekme in so dokončno pokopale upanje Brežanov, čeprav so «plavi» v drugem polča su stalno napadali. Brežani so, kljub porazu, igrali skozi vso tek mo dobro. Korošec IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA Fortitudo - Libertas 3:2; Roianese - Supercaffe 2:0: Breg - Costalunga 1:3; Opicina - Edile Adriatica 0:2; Portuale - Rosandra 8:3; .San Mar LEST VIGA * Costalunga 33; Edile AdriatfcariM, Libertas 23, Fortitudo 22, Opicina in Portuale 18, Supercaffe 17, San Mar-cp 15, Rosandra 12, Zaule 11,. Roia-nese 10, Breg in Stock 9. NARAŠČAJNIKI - Vesna 0:0 boljši od Prosečanov in že v prvem polčasu so izkoristili naivne napake proseške obrambe in kar trikrat zatresli mrežo Primorja. Prosečani so imeli rahlo reakcijo le v drugem delu igre, ko so prišli do častnega zadetka po zaslugi Ročhettija, toda kmalu so -domačini realizirali še četrti gol. H. V. Primorec — Don Bosco 2:1 (1:1) PRIMOREC; Žagar, Mule, Tome, L. Grgič, Milkovič, Racman, Kalc, R, Milkovič, (55. min. Grgič), Tosnetti, M. Milkovič, Pečar. STRELCA za Primorec; Milkovič v 26. min. in Mule v 76. min. Primorec je prepričljivo prema-„ , gal neposrednega tekmeca za na-PRIMORJE: Zet.n, Metelko, Ssd nrgdovanje JkJinalni del prvenstva, mak,. Gašperlin Husa, ’Pertot,'Da- t4& na ^aj čuden • način. Po CGS VESNA: Savarin, Altin, Tamaro Puntari, Musizza, Švab, Candotti Del Bello, žužek, Seghene in Kost napfel. Proti prvouvrščeni ekipi CGS je Vesna iztržila dragocen remi. Na ši fantje so tekrat res zaigrali, kot znajo, in remi .je pravilno plačilo za njihov trud. CGS ie res močna ekipa, ki razpolaga z močnimi in izkušenimi igralci, ki pa «plavim* niso mogli do živega. Tokrat gre pohvala vsej ekipi, saj so prav vsi zaigrali požrlvo valno. Fabič Oiimpia — Primorje 4:1 (3:0) nieli, Antoni, Rupel, -Zimmerman, Rochetti. ..... ............ STRELEC Z« PriinOTjettvOt-.Trtterf Rochetti. - “ V gosteh proti drugouvrščeni ekipi Olirhpie šo Prosečani izgubili s kar tremi goli razlike. Domačini so bili iiiiiiMiiiMiMiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA NASE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH SLOVENSKA DERBIJA OPENCEM IN NABREŽINCEM Polet je v prvenstvu kadetov brez težav premagal Bor, Sokol pa je med naraščajniki odpravil «plave» KADETI Polet — Bor 102:51 (54:15) POLET: Taučer 4 (2:8), Vremec (k) 56 (4:8), Sosič 3 (1:3), Kralj 18 (6:12), Kuk 14 (2:11), Malalan 7 (1:3). BOR: Peter Volk 4, Gombač, Luka Furlan 2, Semen 6, Langan 17 (3:9), Peter Furlan 10 (2:3). Sancin (kapetan) 10 (2:8), Peter Volk 2, Pavel Furla \ V slovenskem derbiju kadetskega prvenstva je po predvidevanjih Polet na Opčinah z lahkoto odpravil neizkušene borovce. Obe ekipi sta bili precej okrnjeni (pri Boru je manjkal dirigent Maver, pri Poletu pa Hrovatin, zaposlen s prvo ekipo, ter Kalc), poletovci pa so vseeno uveljavili svojo zrelejšo igro ter realizatorske sposobnosti Andreja Vremca, ki je proti neizku- Delovanje ZSŠDI Sestanek goričkega dela y ponedeljek se je sestal v Go-rici goriški del ZSŠDI, ki je obrav-n®val najvažnejše akcije ZSŠDI, ki So ravnokar v teku ali pa na pro-Sramu za bližnjo prihodost. ” samem začetku so člani ZSŠDI (teehili obisk telesnokulturnih delavcev iz Nove Gorice, ki je bil v ®fedini meseca februarja Obisk je D“ vsestransko pozitiven, saj so ?“®ni na razgovorih spoznale problematiko športa na obeh straneh "teje ter pri tem skupno poudarile namene in težnje za boljše bodoče "tedsebojno sodelovanje. Nato so F*ani ZSŠDI pregledali dosedanje zvedene akcije (tečaj plavanja. 'Manifestacija otroške telovadbe in P°dobno) poleg tega pa so nani zah vrsto pobud, ki jih bodo po amezne komisije izvedle. Naj uri tem omenimo le odbojkarski «Re 'val 81», ki bo letos prvič tudi na Pariškem, nato maja meseca od 'tejkarski turnir v štandrežu v ok [fteu 10-letnicc ZSŠDI, ki ga bo pri edilo §D Juventina iz Štandreža, v okviru nogometne komisije bo te ob koncu prvenstva nogometni brnir, poleg tega pa nameravajo ■klicati gQriško mladinsko in član- sko reprezentanco za nekatere važ nejše priložnosti: glede komisije za otroško telovadbo pa je na vrsti več pobud in srečanj, ki bodo .še v večji meri obogatili otroško dejavnost pri nas, ter o smučarskem tečaiu za vaditeljice na Lokvah. Pri tem naj dodamo še, da bo v Gorici tudi del mednarodnega tekmovanja v orodni telovadbi pod po kroviteljstvom ZSŠDI, ki ga prireja ZTKOS iz Nove Gorice. Na kon cu je še tekla beseda o 10-letniei ZSŠDI in stikih v okviru obmejnega sodelovanja. Nogometna komisija V ponedeljek so v Bazovici člani nogometne komisije obravnavali številna vprašanja, ki zadevajo delovanje mladinskih nogometnih centrov, od izplačila prvenstvenih vpisnin in honorarja trenerjem, do odnosov med društvi glede izme-niave igralcev. Obravnavali so tudi primer neuspelega zahodnega mladinskega centra in izrazili že 1 jo, da bi se Kras in Primorje čimprej pobotala ter pričela s korektnim sodelovanjem. Referent Vremec je predstavil tudi program za izpopolnjevanje in usposablja- nje trenerskega kadra, ki predvideva tečaj 40 ur, strokovna predavanja o nogometni problematiki in o splošni telesni kulturi. Končno so se dotaknili tudi poslovanja družine nogometnih trenerjev in sprejeli na znanje pobudo, da bi nogometna zveza FIGC anticipirala stroške za obvezne zdravniške preglede nogometašev. * • * Atletski tečaj V sredo je sicer odpadla atletska komisija, vendar pa so že določili, da se bo 8. marca pričel v Križu atletski tečaj na temo: «Splo-šna teorija o športu, skokih in informacija o sodniških pravilih*. Predaval bo strokovnjak iz Slovenije Jure Novak. Sledila pa bo okrogla miza. * • • Predstavitev mednarodne kolesarske dirke Danes ob 19. uri bo na sedežu ZSŠDI v Trstu predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 5. trofejo ZSŠDI. ki jo prireja kolesarski klub Adria in bo na sporedu v nedeljo. B. S. šenim nasprotnikom imel lahek posel pri doseganju rekordnegr števila zadetkov. Borovce je tudi nedvomno zmedel katastrofalen začetek, ko so prvi koš iz igre dosegli šele v 13. min. pri izidu 37:3 za Polet. Odtlej so zaigrali veliko bolje, a se visoki končni razliki vendar niso mogli izogniti. Dobro so pri domačinih igrali mladi Doriano Kralj ter Kuk in Taučer, medtem ko sta pri Boru bolje od ostalih igrala Langan ter v drugem polčasu Peter Furlan. Sergij Tavčar Kontovel — Don Bosco 63:79 (31:35) KONTOVEL: Gruden, Kojanec 15, Daneu 10, Štoka 2, M. Pertot 4, A. Pertot 8, Sedmak 2, Terčon 14, Čuk 8. V zadnjem prvenstvenem srečanju so ostali Kontovelci praznih rok. Izgubili so prod predzadnje-uvrščeni ekipi, obenem pa so s tem porazom izgubili tudi drugo mesto na končni razpredelnici. Večji del tekme sta si bili ekipi enakovredni. Še v 5. -nin. d.p. so imeli domačini minimalno prednost 41:40. V nadaljevanju pa so krepko popustili, tako da je Don Bosco na koncu brez večjih naporov zasluženo osvojil končno zmago. Pri Kontovelcih je tokrat Kojanec igral dokaj zadovoljivo. H. L. NARAŠČAJNIKI Sokol — Bor A 83:76 (39:32) SOKOL: M. Pahor (0:2), Buzan 12 (2:4), F. Pahor 7 (1:5), Gruden 0, Pertot 5 (1:3), Devetak 4 (2:8), Bandelj 32 (6:17), Ušaj 16 (8:16), Kojanec. BOR A: Tremul 31 (1:3), De Carli 20 (0:3), Civardi 2 (0:3), Bradassi 9 (3:4), Zaccaria, Va-scotto 2, Tavčar 2 (0:3), Crevatin 2, Brandolin 9 (1:1). Nabrežinski Sokol je končno slavil v slovenskem derbiju s peterko Bor A. Zmagala je peterka, ki se je bolj potrudila. S hitrimi protinapadi in s požrtvovalno obrambo so Nabrežinci stalno spravljali v težave Bradassijeve varovance. V prvem polčasu sta se ekipi kosali enakovredno. V drugem polčasu so sodniki z nekaterimi odločitvami precej oškodovali borovce ki so reagirali na to z živčno in netočno igro. Naj omenimo še to, da so borovci končali tekmo s tremi igralci na igrišču. Pri Nabrežincih se je izkazala ekipa v celoti, posebno pa je izstopal Bandelj. Pri Tržačanih sta dobro zaigrala Tremui in De Carli. Andrej P. Ricreatori — Sokol 63:84 (28:41) SOKOL: M. Pahor, Buzan 14 (2:3), F. Pahor 8 (.0:3), Gruden 4, Pertot 14, Bandelj 31 (9:15), Ušaj 13 (7:9), Kojanec. V zaostalem srečanju z Ricrea-torijem je Sokol slavil s precejšnjo lahkoto. Po prvih enajstih minutah igre je bil rezultat 20:20. Nato pa so Nabrežinci odločno povedli. V drugem polčasu so se so-kolovci razigrali in s hitro igro dobro zadevali koše v protinapadih. Pohvala gre vsej ekipi, čeprav sta tokrat izstopala Bandelj in Buzan z dobro igro pod košema Pertot pa zaradi dobro opravljenega dela v režiji. Andrej P. Bor B — Alsbarda 31:115 (17:66) BOR B: G. Žgrjul 2 (0:4), F. Žerjul, šik 6 (2:5), Vertovec, Vec-chiet 9 (1:3), Polojac, Betocchi 10 (2:9), Rustja, Costantini (0:2), Tavčar 4 (2:4). SODNIKA: Spadaro in Cavaliere. PM: Bor 7:27. Borovci so naleteli na nov, neizbežen poraz z vodečo Alabardo. Kljub temu, lahko rečemo, da naši niso razočarali in da so odigrali eno izmed boljših tekem. Dobro sta se tokrat odrezala Matija Betocchi in Dimitri Vecchiet, ki sta pokazala veliko agresivnost in borbenost. Max NA GORIŠKEM Arte B — Dom 60:82 (32:29) DOM: Gruzovin 18, Grinover 9, Zanier 2, Cej 22, A. Poberaj, Kocjančič 17, Bric 14, L. Poberaj. V nadaljevanju košarkarskega prvenstva naraščajnikov so se v soboto domovci spoprijeli s skromno ekipo Arte B. Nasprotniki so se z našimi fanti enakovredno boriti le v prverp polčasu, ki so ga tudi dobili. izenačeni "igel se je drugi polčas Mižal kbftcu' SlTTjezultatu 1:1. Za ’^nrnweč'Te^Tl''iisp'*efr'Mirko Milkovič. Primorec je V 74. min. povedel, toda sodnik je zadetek razveljavil in obenem edžvižgal konec tekme. Ko so mu odborniki trebenske ekipe obrazložili napako, :e ponovno poklical ekipe iz slačilnic, da so igrali ostale minute, v katerih je Primorec v, Mulejem ponovno in tokrat pravilno povedel ; in zmagal. Za zadOvol.jivo igro velja omeniti Igorja Milkoviča in Mir-kota. Kralj Kras — Stock 0:2 (0:1) KRAS: Raubar, I. Purič. Šuc, R. Purič, D. Purič. Škerk, K. Purič: Rebula, Hrvatič. Pri Krasu je ta teden zbolelo nekaj fantov in ekipa se je predsta-Po tolikih pekočih porazih in ne- vila Sodniku z devetimi nogomcla- katerih nesrečno izgubljenih tek- SV s lak° okrn:eno P°sta(v0 .f.3 „s.e mah so tako domovci prišli do mso mog , uspe.sno zoperstavU n yrmitrp v nrv.,n*tv„ tako skromni ekipi, kot je Stock. ZAČETNIKI Skupina A IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA Portuale *■ Domio 2:0; Breg - Fortitudo prekinjena; Ponziana A - Libertas 0:0; Costalunga - Rosandra 2:1; Soncini B - San Sergio 0:1, LESTVICA Libertas 22, Ponziana 19, San Sergio 16, Muggesana 15, Costalunga in Soncini 14, Fortitudo in Portuale 13, Rosandra 12, Domio 6, Breg 0. Skupina B IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA San Luigi For You - Chiarbola B prekinjena; Giarizzole - CGS 1:1; Saht’Andrea A - Esp. San Gipvanni A'prekinjena; Ponziana B - Opicina 1:1; Gaja - Supercaffe 0:2; Primorje prosto. LESTVICA Giarizzole 23. Supercaffe 19, Esp. San jGiovanni A 18, CGS 17, SanfAn-drea Fot You 14, Primorje 12, Opicina 8, ^Ponziana 7, Chiarbola 6, Gaja 1. svoje druge zmage v prvenstvu, ki jim, kljub temu da so jo dosegli proti skromnemu nasprotniku, vliva še večjo voljo do dela, ki jim bo v prihodnosti priporno gla, da bodo odigrali vidnejšo vlo go na goriškem košarkarskem področju. Ta naša želja ie povsem uresničljiva, kajti Domovo nara ščajniško moštvo sestavljajo v glavnem igralci, ki so eno leto mlajši, tako da bo njih prava vrednost nrišla do izraza šele naslednje leto. Vili Prinčič df;ki Jadran — Ferroviario 58:59 (75:29) JADRAN: Feri 21, Košuta 12, Fabi 12, Persi 6. Granier 4, Fonda 2, Jerič 1, Sartorati. Pekoč poraz jadranoveev, poseo no če omenimo, da so bili le ti mi nuto pred koncem v vodstvu za tri točke. To vodstvo so si priborili z borbeno igro v drugem polčasu. Zmago pa jim ie delno onemogočil sodnik, ki je povsem spregledal dva očividna prekrška prav v zad njih trenutkih in tako oškodoval naše fante. V. Sosič Libertas — Jadran 80:53 (34:23) JADRAN: Feri 31. Fabi 10. Košuta 10, Persi 2. Ranier, B. Guštin. Sartorati, Jerič, Filipčič. Fonda. Jadranovci so ponovno visoko klonili nasprotniku, ki pa ne sodi med boliše ekipe v prvenstvu. Krivdo za ta poraz lahko prinišemo slabi, nepožrtvovalni igri naših fantov. Iz stopal je le Marco Feri s točnimi meti na koš, kar pa, žal. ni zado stvovalo za zmago. V. Sosič lr»er Milje - Bor 112:45 («5:21) BOR: Kovačič 11, Smotlak 4. Pisani 3,. Žerjal, Brandolin 2, Pu-pu'in 11, Gruden 8, Korošec 2, Pieri 4. To je bil letošnji najslabši nastop Borovcev, ki so v dosedanjih tekmah povsem zadovoljili. Naši zastopniki so torej tokrat povsem zatajili, iz splošne katastrofe sta se rešila le mali Smotlak in Gruden. Cancia Tržačani so namreč z veliko težavo prišli do obeh točk in krasov-cev sploh niso nadigrali. Sredi pr vega polčasa je padel prvi gol. V drugem polčasu je Kras postajal vse bolj nevaren v napadu in bi lahko izenačil. Sodnik je namreč dosodil 11-metrovko. žal pa jo .ie R. Purič zastreUal. Kmalu nato pa so gostje iz protinapada dosegli drugi gol in s tem je bilo tekme praktično konec. R. B. Skupina B IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA Inter TS - Don Bosco 1:1; Oiimpia - Primorje 4:1: Kras - Stock 9:2; CGS - Vesna 0:0; Primorje -Domio 2:1. LESTVICA CGS 23. Oiimpia 19, Primorec 18. Inter TS 17. Domio 14. Don Bo«co in Vesna 13, Primorje 9, Stock 6, Kras 2 «TURNFR NERED ROCro» Kras — Grela 4:1 (2:0) KRAS: Škrk. Taučar. Luoiian Škabar, Alan Škabar, Šue, Križman in Andrej Škabar (Marko Škabar in Žagar). STRELCA za Kras: Alan Škabar (2) in šuc (2). Krašovci so imeli razmeroma lahko delo proti skromni ekipi z Grete, ki je nastopila z igralcem manj. Kras \q igral brez standardnega vratarja. Njegovo mesto je prevzel naoadalec Škrk. Tudi brez niega je bil napad dovoli učinkovit, tudi obramba ni delala večhh napak. Prvi gol je dosegel Alan Škabar, potem ko je preigral več branilcev, na 2:0 je povišal šuc. V drugem polčasu je šue še enkrat poslal žogo v zgornii kot tržaških vrat, tokrat iz prostega strela. Zadnji gol je dosegel Alan Škabar. Gostje so nekaj minut pred koncem dosegli častni zadetek. R B IZIDI ZAOSTALIH SREČANj' Kras - Greta 4:1; Supercaffe A Costalunga prekinjena; Rozzol - Roianese 0:7: Santa Croce - Oiimpia 1:6: Supercaffe B - Pellicana 4:0; Fulgor prost. LESTVICA Supercaffč A 30, Fulgor 28, Olim-nia 27, Santa Croce 24, Supercaffč B 18. Roianese 17. Costalunga 15. Rozzol 9, Kras 7, Pellicana 6, Greta 4. ŠK Kras se pridružuje protestu ob požigu slačilnic v Trebčah Odbor športnega krožka Kras iz zgoniške in repentabrske občine se pridružuje ogorče~ nemu protestu trebenskih društev, domačinov in tržaškega partizanskega pevskega zbora ter obsoja vandalsko dejanje neznancev ob požigu slačilnic nogometnega igrišča šprrtnega društva Primorec v Trebčah. S tem dejanjem je bil zadan hud udarec delovanju našega sorodnega slovenskega športnega društva, ki je z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom prišlo do lastnega igrišča in slačilnic. Športni krožek Kras predlaga takojšnjo akcijo vseh slovenskih športnih društev in ostalih organizacij, ki jim je razvoj našega športa pri srcu. da se omogoči športnemu društvu Primorec takojšnjo zazidavo novih slačilnic. Akcijo naj koordinira ZSŠDI, v ta namen pa prispeva ŠK Kras simbolično vsoto 50.000 lir za obnovo slačilnic v Trebčah. NAJMLAJŠI Primorj’e — Opicina Supercaffe 0:3 (0:2) PRIMORJE: Spadoni, Sardoč, Nabergoj, De Pase, Zancolic, Malalan, Kemperle, Celea, Capuano, Comino, Marcuz. Na proseškem igrišču proti izkušeni ekipi Supercaffe se Prosečani tudi tokrat izgubili. Vsekakor iz d srečanja je prestroga kazen za «rde-če-rumene*. V drugem polčasu so primorjaši igrali dobro in samo netočnost napadalcev je doprinesla, da niso Prosečani prišli do zadetka. Obratno pa gostje so v protinapadu bili tik pred koncem srečanja uspešni še tretjič. H. V. Skupina A IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA Portuale - Blue Star 1:1; Campa-nelle Fortitudo 1:1; Ponziana -Montebello 1:2; Libertas - San Luigi For You 1:1: Costalunga - San Vito 1:2; Breg prost. LESTVICA Fortitudo 24, Ponziana 23. Libertas 20, Campsnelle in San Vito 19, For You 15, Costalunga 14, Portuale 11, Blue Star 10, Montebello 9, Zaule 4, Breg 1. Skupina B IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA SanCAndrea - CGS 4:1; Roianese -Chiarbola 2:0; Esp. San Giovanni -Inter TS 1:2; Primorje - Supercaffč 0:3; Zarja - Giarizzole prekinjena. LESTVICA Triestina 24, Supercaffč 20, Chiarbola in Oiimpia 18, SanCAndrea in Roianese 17, Inter TS in CGS 13, Esp. S. Giovanni, Giarizzole 9, Primorje 5, Zarja 0. Uredništvo, upravo, oglašnt oddelek, TRST. Ul Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. Postni tekoč) račun zo Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2ir0 račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'žir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Stran 6 25. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal Sn tiska f (S tfan Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEC REAKCIJE V BRUSLJU NA POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V ŠPANIJI UTRDITI ŠPANSKO DEMOKRAČUO V OKVIRIH EVROPSKE SKUPNOSTI Zaskrbljenost belgijske javnosti zaradi pomanjkljive delašistizacije španske vojske ■ Tborn okrepil prizadevanja za čimprejšnji vstop Španije vEGS Po poskusu golpeja (Dopisti k Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — španska demokracija resda ni bila neoporečna, a nekateri imajo očitno omejen spomin, je danes zapisal komentator krščansko socialističnega časnika »La libre Belgique». izražajoč tako splošno mnenje vodilnih belgijskih množičnih občil, da je dogodke zadnjih let v Španiji potrebno gledati predvsem skozi prizmo hitrega tempa obnavljanja demokratičnih inštitucij p« 35 letih frankistične diktature. Suarezova notranji in gospodarska politika gotovo ni brez hib, v deželi se je vgnezdila inflacija, razmahnila brezposelnost, tudi recesija ni šla mimo Španije, a vse to po mnenju belgijskih komentatorjev vendarle ne odtehta velikih institucionalnih sprememb v pofran-kovi Španiji. Sinočnji poskus državnega udara je v Belgiji odjeknil kot strela z jasnega. Razmišljanje o razlogih vdora podpolkovnika Tejera v Cortes ugotavlja, da Suarezu, ki je po splošnem mnenju v Belgiji skupaj s kraljem glavni arhitekt demokratične osnove španske države, ni u-spelo učinkoviteje poseči, v vojsko in policijo, ki sta ohranili še največ elementov iz frankističnega obdobja. Za «Soir» so včerajšnji do-gcdki v cortesu jasen dokaz, da španska armada '-nikoli ni opustila svojih zadržkov do demokratizacije. Predsednik vlade bi torej moral temeljiteje reformirati vojsko, posebej še ker je dobi’ vrsto opominov, kot je odstop generala Da Veija aprila 1977, ko so v Španiji znova legalizirali komunistično partijo ali pa «operacija galaksija» novembra 1978, ko je šlo za pravi poskus državnega udara, neposredni udeleženci pa so dobili zgolj sim bolične kazni, kljub gladkemu priznanju. da so kovali zaroto. Takšno pomirljivo stališče vlade do vojaških krogov je bilo — ugotavljajo belgijski opazovalci — znamenje, da se Suarez želi izogniti merjenju moči z vojaškimi krogi, a tudi znamenje popustljivosti do frankistič-nih tendenc v armadi. Druga napaka, ki jo tukaj naslavljajo na Suarezov račun, je razmah terorističnih akcij po vsej Španiji, a z žariščem v Baskiji. Dogodki v Španiji dajejo tudi zgovoren nauk zahodnoevropskim političnim krogom, predvsem tistim, ki so se lani zoperstavljali bližnjemu vstopu te dežele v skupni trg, kar je celo spravljalo v nevarnost že začrtani pogajalski koledar. Članstvo Španije v EGS (in v NATO, kot dodajajo nekateri med tukajšnjimi časnikarji) je po splošnem belgijskem mnenju ena glavnih garancij za trajnost demokracije v Španiji in naloga Evropske skupno- Siva eminenca in oborožena roka General Jaime Milans Del Bosch je že dalj časa znan po svojih simpatijah do skrajne desnice. O tej njegovi naklonjenosti priča vsa njegova kariera. Za časa španske državljanske vojne se je boril na strani Franca in njegovih fašistov. Bil je nalo kapetan v zloglasni «di-vision azul* (modri diviziji), ki se je borila na strani nacistov na sovjetski fronti. Po vojni je bil vojaški ataše v raznih latinskoameriških državah, od k-der se Je vrnil s činom polkovnika. Leta 1974 je prevzel poveljstvo najmočnejše (klopne divizije španskih oboroženih sil, ki ima svoje oporišče kakih 20 kilomeirov od Madrida. Januarja 1978 je bil imenovan za vojaškega poveljnika območja Valencie, leto kasneje pa sc izkazal pred širšo javnostjo z nekaterimi vse prej kot demokratičnimi izjavami. Kljub temu, da je bil znan kot eden najbolj gorečih pristašev skrajne desnice, so bili mnogi mnenja, da se ne bo udeležil morebitnega državnega udara, zaradi svoje lojalnost: do kralja in monarhije. Podpolkovnik civilne garde Antonio Tejero Molina je bil znan svojim nadrejenim kot zelo nediscipliniran častnik. Leta 1977 se je, proti ukazom civilnega guvernerja, poslužil sile proti neki protestni manifestaciji, ki so jo oblasti dovolile. To ga je stalo nekaj dni zapora in zamenjavo na čelu civilne garde v Malagi. Leta 1978 je Tejero objavil odprto pismo kralju Juanu Carlosu, v katerem ga je pozival, naj že preneha z zaščito teroristov, pa čeprav se slednji skrivajo med poslanci. Novembra istega leta se je udeležil tako imenovane »operacije galaksija* po Imenu bara, v katerem se je zbirala skupina prevratniških častnikov. Njihov namen je bil organizirati državni udar, ugrabiti takratnega predsednika vlade Adolfa Suareza in oblikovati začasno vlado. Poskus je spodletel, zarotnike so aretirali, Tejera in nekega drugega častnika pa so obsodili na sedem mesecev zapora, ki jih je odsedel v pričakovanju procesa. Na njegovo kariero obsodba ni imela posledic. sti je predvsem, da omogoči proces integracije. Prihod Gastona Thorna na čelo bruseljske komisije je znova sprožil pogajalsko kolesje, kajti luksemburški politik, ki je prepričan, da je Španiji mesto v Evropski skupnosti, je že ob pričetku mandata zatrdil, da bo komisija, ki v imenu EGS vodi pogajanja, spoštovala dogovorjeni rokovnik. Četudi je vsem jasno, da vstop Španije ne bo brez porodnih bolečin in da bosta oba partnerja morala plačati vsak svojo ceno. Španija zaradi navala zahodnoevropske industrije, ki bo dobila možnost za odkrito invazijo, ta pa bo preplavila malo industrijsko podjetništvo, ki ne bo zdržalo konkurence, zahodna Evropa pa povodenj španskih kmetijskih pridelkov. S tega zornega kota so v Bruslju pozdravili prihcd Leopolda Cal-va - Sotela na čelo španske vlade, upajoč da bo nekdanji (v letih 1978 - 80) glavni pogajalec o vstopu Španije v EGS pospešil ta proces. A "Leopoldo Kratkotrajni*, kot so ga- danes poimenovali v časnikih, je na notranjepolitičnem področju manj vsestranski politik od Adolfa Suareza, ki se ni ogibal stikom z nasprotujočimi političnimi strankami. Časi ko so Santiaga Car-rilla vabili v vladno palačo Mon-clao, so končani, je zapisal neki časnik ob določitvi Calva - Sotela za Suarezovega naslednika. V tej zvezi je opaziti zanimivo zgodovinsko podrobnost. Stric sedanjega španskega premiera Jose Calvo - So-telo je bil pred Francovo diktaturo šef španskih monarhistov in njegov umor leta 1933 je bil signal za frankistični puč in kasnejšo državljansko vojno. Iz tega belgijski časnikarji izpeljujejo tudi politični profil Suarezo-vega naslednika na položaju predsednika vlade ter njegov odnos do levičarskih sil v Španiji. Kakorkoli že, belgijsko javno mnenje po sinočnjih dogodkih izraža upanje, da je bil vdor v cortes trenutek zmede, ki pa ne bi smel fftsrrčhiti žftORVčta' v španski politični usmeritvi, ki jo karakterizira postopna demokratizacija institucij navznoter ter približevanje Evropski skupnosti na zunanjem področju. BOŽO MAŠANOVIČ Pripadniki civilne garde, ki so zasedli španski parlament so, potem ko je postalo jasno, da jim udar ne bo uspel, skušali zbežati tudi skozi okna, vendar so padli v roke policiji (Telefoto AP) .............................................................................................................................................................n..................................... VČERAJ V DEŽELNEM SVETU FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE ZAČELA SE JE RAZPRAVA 0 PREUREDITVI SKRRSTVA V razpravi so trije zakonski osnutki TRST — Deželni svet je na včerajšnji seji začel razpravljati o kompleksnem vprašanju preureditve služb in posegov na socialno -skrbstvenem področju. V razpravi so namreč trije zakonski osnutki: štev. 205 «Razvoj in preureditev služb in posegov na socialno skrbstvenem področju*, ki ga je predložil deželni odbor, pristojna komisija pa še dopolnila, štev. 189 »Predlogi o spremembah skrbstva in pooblastilo občinam*, ki ga je predložila komunistična svetovalska skupina (prva podpisnica je svetovalka Mianijeva) ter zakonski o-snutek štev. 60 »Deželni posegi na področju skrbstva in pooblastilo krajevnim ustanovam*, ki ga je ravno tako predložila svetovalska skupina KPI. O omenjenih predlogih so včeraj spregovorili le štirje svetovalci — Tcnel (KPI), Brancati (KD), Ca-vallo (DP) in Casula (MSI) — najavljenih pa je še dvanajst, ki bodo prišli na vrsto na jutrišnji seji (deželni svet se danes ne bo sestal zaradi splošne 4-urne stavke). Predvideva se torej široka razprava, saj je problem skrbstva eno od tistih vprašanj, ki so ob vsaki priložnosti sprožila tudi ostre in polemične diskusije. Pogledi strank o tem vprašanju so očitno različni; dokaz tega je tudi predstavitev treh zakonskih osnutkov, od katerih je prvi odraz strank večine, ostala dva pa manjšine, oziroma svetovalske skupine KPI. V imenu le-te je svetovalec Tonel prvega označil kot velik kotel, v katerem so navrženi številni problemi in so zato ostali še vedno odprti. Zato je KPI negativno o-cenila zakonski osnutek večine, pokazala pa je pripravljenost spremeniti tako stališče, kolikor bi deželni svet sprejel njene amandmaje. Različno pa je bilo seveda mnenje svetovalca Brancatija, ki je med drugim ugotavljal, da zakonski osnutek večine predstavlja prvi korak deželne uprave na tem področju, ki bo brez dvoma na primeren način odgovoril na potrebe zainteresiranega prebivalstva. Seja se je začela z odgovori na vprašanja in interpelacije. Pred tem pa je predsednik skupščine Mario Colli obsodil poskus državnega udara v Španiji, obsodil a-tentat na sedež tržaške prefekture ter izrazil sožalje svetovalcu in deželnemu tajniku KPI Giorgiu Ros-settiju ob izgubi matere, (as) na katerih naj bi še bili človeški ostanki. Požar, ki je povzročil brodolom indonezijske ladje, je terjal življenje vsaj 467 oseb, od 1.143 kolikor jih je bilo na krovu. DŽAKARTA — Morski psi naj bi požrli vsaj 17 brodolomcev indonezijske ladje «Tampomas», ki se je potopila januarja v Javanskem morju. O tem pričajo rešilni pa sovi, ki so jih y našli reševalci in KLJUB NEDAVNEMU OBISKU MINISTRA COLOMBA V WASHINGTONU V V Prva «sonnia» elektrarna na svetu CATANIA — Prva električna centrala, ki se napaja s soncem, je že začela delovati v kraju Adrano. okrog 40 kilometrov oddaljenem od največjega industrijskega središča na Siciliji. Izgradnja prve «sončne» centrale je trajala dve leti in je stala 12 milijard lir. od katerih je polovico prispevala EGS. Naprave, ki jih sestavlja 182 gibljivih zrcal s površino po 52 ali 23 kvadratnih metrov, ki odbijajo sončne žarke v zvonasto peč na 55-metrskem stolpu, so izde’ala 4 podjetja, 2 italijanski (ENEL in Ansaldo), eno nemško in eno francosko. V peči se veda spremeni v paro s 520 stopinjami, ki poganja turbino, ta pa električni alternator, tako, da se v tem procesu sončna energija pretvarja v toplotno, mehansko in končno električno energijo. Na ta način bo centrala, ki jo že preizkušajo in jo bodo uradno otvorili v začetku aprila, proizva- jala L000 kilovatov REAGANOVA ADMINISTRACIJA ISCE VITALNI PODPORO ZA SVOJO POLITIKO VSAL VAD0RU Razpoložljivost italijanske vlade pa ne sovpada s stališčem številnih poslancev, sindikalnih organizacij in javnega mnenja RIM — V Rim so včeraj prispeli trije odposlanci ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki bodo italijanski vladi izročili »dokaze* o sovjetski, kubanski in nikaragujski podpori salvadorskim gverilcem. Delegaciji načeluje Italcameričan Luigi Einaudi, funkcionar ameriškega državnega tajništva, ki je odgovoren za Srednjo Ameriko. Njegova misija je podobna oni, ki jo je prejšnji teden izvedel posebni Reaganov odposlanec Eagleburger, ko je obiskal več zahodnoevropskih prestolnic in v Bruslju zahteval, naj EGS prekliče pošiljanje pomoči salvadorskemu prebivalstvu, ker bi se s hrano in zdravili lahko okoristili salvadorski gverilci. Eagleburger je povsod poudarjal, da bi morala zahodna Evropa podpreti izključno salvadorsko civilno-vojaško hunto, ki se v «težkih pogojih bori proti komunistični nevarnosti*. Kaže pa, da bo imel Luigi Einaudi v Italiji težji posel, kljub temu, da je Italija do sedaj dozakala, kako slepo spoštuje ameriške želje, kar je v dobršni meri potrdil tudi nedavni obisk ministra Colomba v ZDA. S tega vidika bi bil torej Ei-naudijev obisk v Rimu skoraj odvečen, saj je Colombo v Washingtonu že povedal »stališče italijanske vlade*. V Washingtonu pa se dobre zavedajo, da so izjave kakega ministra vse premajhno jamstvo. M?d dru- BENEŠKI DNEVNIK Okrogla miza deželnih poslancev o manjšinah VIDEM - Posveta, ki ga je v Vidmu organizirala revij;. «Corrie-re del Friuli*, se je udeležila velika skupina uglednih poslancev. Tednik, ki podpira furlansko in manjšinsko kulturo sploh, je povabil v sejno dvorano srednje šole «Man-zoni* vse deželne poslance, ki so v rimskem parlamentu predstavili zakonski /osnutek za zaščito furlanskega jezika. Posveta so se tako udeležili: Ar-naldo Bai^acetti (KPI). Martino Scovacricchi, podtajnik pri obrambnem ministrstvu (PSDD, Aurelia Gruber • Benco (LpT) in Loris Fortuna, podpredsednik zbornice (PSI). Odsoten je bil le predstavnik KD. prireditelji pa so pojasnili, da ga niso povabili le zato, ker zakonski osnutek te stranke še ni bil predložen Zbrani poslanci so predstavili svoie predloge in jih zavzeto zagovarjali, vendar pa so obenem izrazili pripravljenost, da najdejo skupno rešitev, ki bi pospešila par-lamentarni postopek. Prevladalo je tudi mnenje, da je treba pripraviti okvirni zakon, ki naj bi zaobjemal vse manjšine, ki še niso primerno zaščitene. Glede specifičnega problema slovenske manjšine so se vsi udeleženci okrogle mize strinjali o nujnosti ločenega globalnega posega v skladu z načeli osimskega sporazuma. V BROŠURI PROFESORICE SIL VANE SCHIA VI FACHIN Didaktične hipoteze o izvajanju dvojezičnosti v beneških šolah ČEDAD — Založništvo tržaškega tiska je te dni izdalo brošuro, ki jo je pripravila docentka videmskega vseučilišča Silvana Schiavi Fachin pod naslovom «Ustna- in pismena beseda v dvojezični didaktiki*. Knjiga. ki jo je uredil «študijski center Nediža*, vsebuje prvo predavanje »Benečartskih kulturnih dnevov*. Avtorica predlaga v tridesetih straneh teksta didaktično hipotezo o u-porabi in posredovanju, ob italijanščini, tudi slovenskega krajevnega narečja. Po mnenju Fachinove se mora tovrstna jezikovna vzgoja najprej začeti v družinskem okviru, v obliki ustnega občevanja pa se nato nadaljuje v vrtcih in končno zado-bi pismeno obliko v okviru osnovnošolske in srednje izobrazbe. Avtorica predlaga tudi vrsto konkretnih pobud, ki naj bi jih uvedli v šolah. Tako na primer predlaga izvedbo ankete o jezikovnem izraža nju v družini in v spontanih okoli ščinah. Brošura je torej izredno zanimiva in zelo koristna za starše, vzgojitelje in šolnike vseh stopenj. Pri- merna je tudi za študente in profesorje učitelišč, ki jo lahko neposredno naročijo pri »Študijskem centru Nediža* v Špetru Slovenov ali pa pri čedadskem »Inštitutu za slovensko izobraževanje*, tel. št. 731386. Brošura stane 1.500 lir. «Vdiki pus(» v Bardu BARDO — Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije (sekcija bivših izseljencev iz Barda) prireja v soboto, 28. februarja, s pričetkom ob 14. uri tradicionalni »veliki pust*. V tej vasi, ki jo je potres popolnoma porušil bo tako ponovno zažive la stara in tipična tradicija v kra jevnem slovenskem narečju. V Rovinju proučili položaj italijanske narodnostne skupnosti ROVINJ - Predsednik SZDL Hr vatske Jovo Ugrčič je obiskal včeraj v Rovinju sedež zgodovinskega inštituta Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki je ena izmed najpomembnejših ustanov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Med obiskom se je sestal z nekaterimi najpomembnejšim5 voditelji unije, (katerim je načeloval organizacijski tajnik Lorenzo Vidotto) s katerimi je obravnaval položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, s posebnim poudarkom na šolsko in umetnostno • kulturno dejavnostjo. Govor je stekel tudi o odnosih Unije z matično domovino in s slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Ugrčič je v svojem posegu poudaril pripravljenost vseh socialno -političnih organizacij, da prispevajo k rasti italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Ob koncu je ravnatelj zgodovinskega raziskovalnega centra Gio-vanni Radossi ilustriral uglednemu gosta najpomembnejše pobude inštituta. Zlasti je poudaril pomen o-b.iave monografije o krajevnih hr-vatskih, slovenskih; in italijanskih gim je prav včeraj skupina 55 poslancev, bivših partizanov, poslala predsedniku vlade Forlaniju interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se italijanska vlada diplomatsko zavzame za rešitev salvadorske tragedije, v spoštovanju osnovnih človeških pravic, ki jih v Salvadoru vse preveč kršijo. Poslanci tudi pozivajo vlado, naj sprejme take pobude, ki bi «o-samile in porazile vse sile, ki v Salvadoru vztrajajo pri nasilju, slepi represiji, nezakonitosti, mučenju, genocidu, da se ponovno .-vzpostavijo gledanju na svet je prav Kuba za Reaganovo administracijo najhujša sramota in ovira na poti uresničevanja preživele Monroejeve doktrine: »Amerika Američanom*. Tako stališče lahko dovede do še hujše radikalizacije v vsej Latinski Ameriki, kar bo baje danes poudarila tudi britanska ministrska predsednica Thatcherjeva med svojim o-biskom pri Reaganu. Velika Britanija je navsezadnje najzanesljivejša zaveznica, a kljub njeni konservativni politiki z zaskrbljenostjo gleda ha ” . ,, . ; i m uujturu c z*