Uredništvo in upravništvo »Triglava* Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 13.153.
Leto I.
Kranj, dne 15. julija 1933.
Štev. 3.
Kam?
Politični pregled.
Sredi pečin ob zdrobljenem skalovju strmim v žuboreči studenček, ki si vtira pot pred seboj kakor, da bi si z rokami in nogami, hrbtom in rameni pomagal, da odstranja, prodira ovire, ali da mimo njih brzi tja doli za ciljem, morebiti še nepoznanim. In glej, zdaj pogoltne val potoka njegovo nedolžno žu-borenje, in ga v strasti drvi v leno pasoči se vele-tok in preko njega . . . Kam? Nasladna rosica ob nežnih cvetkah, ogroženih po živih stvorih, ki drug za drugim tankočutno pazijo na sledove, kaplja z neba, odkod in kam?
Da, večna vam je pot, brezkončna, zdaj poživljajoča, zdaj razdirajoča, a pot je, z namenom in ciljem, če tudi brezkončnim.
In hitim z mojih strmin tja doli v svet, svet zu-metničeni. Cladka so tu pota, ob njih prostrani drevoredi. Strmim v daljino. Priroda — brez vede — oži dolgo progo, tesneje in tesneje, in tam v daljini sta se obe strani znašli, strnili; menda pravijo tej točki žarišče. Hitim tja. Žarišče se mi je odmaknilo. Prestavim drugič svojo utrujeno nogo. Strnjena točka se mi odmika, prestavlja, pa pravijo, da se vspored-nici le nekje znajdeta v skupnem objemu.
In tu smo mi, mi Ahasferji človeškega rodu, ljudje s ciljem in brez cilja, drveči v daljino, drug ob drugem, preko ovir, brez žarišča.
In kedo smo mi? Naši zumetničeni stvori, sta-novi, stanovske organizacije, združene sile poedincev, drvečih v domovino brezdomcev, v svet, ki ni od nikogar in od vseh. Toda vedite, tudi tu vlada sila prirode, nepremagljiva strast nadvladja, nenasitnost volčje nravi, brezmejna krvoločnost moči ob slabičih, sila, ki k njej vodijo sledovi preplašenih ovčic.
Ljudje božji, ne zgubljajmo se ob strugah svojega življenja, ne krčimo si potov drug ob drugem, da se nam stene ne zvračajo na zgrajena pota, in da nas sila ne iztiri v bodečo poljano, v smrtonosno strmino pečin.
Ne zase, ne le za svoj stan, za skupnost nam je živeti. Levu ni treba organizacije, ne družabnosti, ker je v njem samem združena sila prirode. Ne po-ganjajmo pa ovčic v brlog, ker se v nas samih pretaka topla, nasladna kri.
Pa kam ? Spreglej vendar, da smo rod, šušlja-joč milino istega glasu, da naš odmev odjeka ob vršacih slovanskih bregov v isti zvočni barvi, zgubljajoč se v prostranem vzdušju zemeljske Oble z nežno spremembo pojemajočega se diha.
Človek, tu je tvoj cilj z brezkončnimi začetki. In struga ti bodi naša divotna Jugoslavija! Tvoja oseba, tvoj stan, tvoja organizacija bodi ob vrtincih svetovne politike usmerjena sled žuborečega vira s končnim žariščem: »Največ sveta otrokom sliši Slave!"
Josip Lapajne.
Katastrofalne poplave v Rumuniji.
Vsled preloma oblakov v severnem Erdelju so nastale velikanske poplave v Rumuniji. Zračne kopelji v severnem Erdelju, kjer se trenutno nahaja 500 leto-viščarjev, so popolnoma odrezane od ostalega sveta. Tudi gornja lisa je v Prikarpatski Rusiji prestopila bregove in popolnoma uničila vas Vilok tako, da je 2000 ljudi brez strehe.
Atentat na železniški most.
Železniški most preko reke Miirz v Nemški Avstriji so neznanci v noči od sobote na nedeljo polili z bencinom in ga zažgali. S pomočjo Minimax- aparatov se je posrečilo požar pravočasno pogasiti.
12.000 hektarov zemlje pod vodo.
V vzhodni Galiciji so reke, vsled naglega to-plenja snega po hribih prestopile bregove in poplavile 12 tisoč hektarov polj in travnikov. Nad sto vasi je vsled vode odrezanih od sveta.
Manifestacijsko zborovanje JRKD v Beogradu je ponovno preloženo. Prijavilo se je nad 350.000 članov stranke iz cele države. Vprašanje je, če je sploh mogoče take mase ljudstva v tako kratkem času prevoziti z danes razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Vse-kako pa je tako visoko število prijavljencev viden znak, kako se širi med narodom ideja velike vsedr-žavne stranke.
Za dravsko banovino se bo vršilo manifestacijsko zborovanje dne 15. avgusta letos, in sicer v Mariboru, ki se že pripravlja na veličasten sprejem. Vozna cena bo v posebnih vlakih režijska, v rednih vlakih pa četrtinska, torej znatno znižana.
Iz Škofje Loke nam poročajo naravnost neverjetne stvari, ki so se godile na zborovanju bojevnikov v Crngrobu. Navzoči so bili baje skoro vsi odstavljeni župani prejšnjega režima, ki so seveda naravnost vživali nad nezaslišano demagogijo nekaterih govornikov. Poživljamo oblast, da napravi konec temu rovarenju!
Svetovna gospodarska konferenca ni prinesla nobenega razčiščenja položaja. Pač pa smo prišli do prepričanja, da nam od Amerike ni pričakovati nobene pomoči, ker mislijo Amerikanci najprvo nase. To spoznanje se čedalje bolj širi in slišijo se že glasovi, da bi se morala Evropa združeno upreti amerikan-skemu apetitu. Konferenca je zaenkrat odgođena in bo šele jeseni nadaljevala svoje delo.
Italija je, kakor vse kaže, voljna spremeniti svojo dosedanjo nenaklonjeno politiko napram naši državi, ker je to prvi pogoj za sporazum z našo zaveznico
Francijo, kateri sporazum je tudi Italiji nujno potreben. Obe velesili sta močno interesirani na tem, da pride do sporazuma o gospodarski obnovi podunavskih držav in njihovem bodočem trgovinsko-političnem sodelovanju. Do takega sporazuma bi prišlo dosti lažje, če ne bi Madžarska imela na svojem gramofonu samo ene plošče, to je zahteve po reviziji meja. Ako ima Italija resno voljo, bo prišlo do sporazuma ne samo v Podonavju, ampak tudi na Jadranu.
•
V Nemčiji so že siti tetorja, ki prinaša s svojo razdiralno silo državi in prebivalstvu neprecenljivo škodo. Zato bi Hitler rad ukrotil duhove, ki jih je sam priklical, a so mu zrastli čez glavo. Zaenkrat se mu to še ni posrečilo, ker poroča časopisje dan na dan o novih sirovostih in grozodejstvih.
• •
Da vesti o nemški nameri podvreči si del Rusije, to je Ukrajino, niso bile prazne, dokazuje samomor Stalinovega namestnika Nikole Skrvpnika, ki je bil v zvezi s Hitlerjevim zaupnikom Rosenbergom in delal na odcepitev Ukrajine od Rusije. Ko so mu prišli na sled, se je ustrelil. Preiskava je dognala njegovo popolno krivdo. Ali nismo čudni Slovani? Raje se podvržemo tujcu, kot bi živeli svobodni v svobodni državi 1
• •
Iz Bolgarije poročajo, da pridobivajo prijatelji pokojnega Aleksandra Stambolijskega, ki je bil vedno za bratski sporazum z Jugoslavijo in je ponosno izjavljal, da ni Bolgar in ne Srb, ampak Jugoslovan, na vplivu med bolgarskimi zemljoradniki in da je pričakovati v doglednem času preokreta v bolgarski notranji in zunanji politiki. To gibanje moremo spremljati samo s simpatijami.
Razgled po svetu.
Eksplozija v italijanski utrdbah.
Na brdu Sv. Katarine pri Reki je nastala v notranjih galerijah italijanskih utrdb velika eksplozija. Več delavcev in vojakov je bilo težje in lažje ranjenih.
Gradnja ogromnega mostu.
V navzočnosti predsednika Roosevelta so v sredo pričeli z gradnjo mostu med San Frančiškom in Oklahamo. Most bo dolg 7 km, stroški gradnje pa so preračunani na 75 miljonov dolarjev.
Amerika proti podražitvi kruha.
Ameriška centralna vlada bo energično nastopila proti podražitvi kruha, katero utemeljujejo tamošnji lastniki pekarn s povišanjem cen žitu in z novimi taksami.
Stavka španskih toreadorjev.
Španski toreadorji (borilci z biki) napovedujejo stavko, če se žene ne odpovedo temu poklicu. — Bi ne bilo nobene škode, če bi ta poklic prepovedali tudi moškim!
Nemiri v francoski koloniji Oran.
Brezposelni delavci iz mesta Telnisena v Francoski koloniji Oran so oplenili več trgovin v mestu. Po težkem naporu se je policiji posrečilo vpostaviti red.
Desetletnica turške republike.
Proslavi desetletnice turške republike bodo prisostvovali tudi ugledni inozemski državniki. Med drugimi: Stalin, Litvinov, Molotov, Caldaris. Maksimos in Titulcscu.
Kandidat za Nobelovo nagrado.
„Daily Express" poroča, da je Litvinov predlagan za Nobelovo nagrado za mir.
Kdor zna — zna.
V Italiji morejo biti nastavljeni kot uradniki v državnih, pokrajinskih in občinskih uradih samo organizirani fašisti.
Cesa ni zmožen fanatizem!
Narodni socialisti v Nemčiji so zahtevali od vodstva, ki prireja pansionske igre v Oberamergau-vu, da v letu 1934 prikazujejo mesto trpljenja Jezusa Kristusa — življenje Adolfa Hitlerja. Ker niso pristali na to in so se temu uprli tudi kmetje, jim je nadalj-no prirejanje pasionskih iger prepovedano.
Teroristična zarota na japonskem.
V Tokiju je bila odkrita velika teroristična zarota. V mestu se celo vzdržujejo govorice, da sta ubita ministerski predsednik in minister vojske in mornarice. Uradnih vesti o tem še ni.
Vprašanje pasivne rezistence v Indiji.
Indijski nacijonalni kongres, ki se bo te dni sestal, bo odločal o izvrševanju nadaljne pasivne rezistence oz. ukinitvi iste. Kongres bo vodil Mahatma Ghandi.
Mandžurska železnica.
Sovjetska vlada bo odstopila mandžursko železnico in ozemlje v njeni bližini novi mandžurski vladi za 250 milijonov zlatih rubljev. Pridržala pa si bo pravico svobodnega tranzitnega prometa po znižani ceni.
Tedenske novice.
Ban na dopustu. G. dr. Drago Marušič, ban dravske banovine, je v ponedeljek nastopil svoj redni letni dopust. V odsotnosti ga bo zastopal podban g. dr. Pirkmajer.
Prvi žrtvi Save. V Kresnicah je preteklo nedeljo utonil v Savi 23-letni krojaški pomočnik Bernard Povirk, ki se je kopal v družbi svojega mojstra Ivana Tomažiča in po neprevidnosti zašel v vrtinec. Kljub takojšnjemu iskanju so ga šele čez pol ure našli pri Šloserju v Ribčah. Poskus, da bi ga obudili k življenju je bil zaman. — Ista usoda je doletela v Zagrebu delavca Jovana Vukdragovića.
Dovolj stanovanj. V Ljubljani je že dalj časa praznih okrog 500 stanovanj, seveda takih, za katere zahtevajo hišni lastniki pretirane najemnine.
Beg iz življenja. V Ljubljani se je v noči od nedelje na ponedeljek zadušila v svoji sobici kuharica Karla Rovtarjeva, uslužbena pri neki rodbini v Levstikovi ulici. Sredi sobe je postavila posodo z ža-rečim ogljem. Zjutraj so jo našli mrtvo in jo po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan. — V Mestnem logu se je obesila s svojo naglavno ruto omožena delavka Marija C. z Viča. Mimo došlemu posestniku Ba-loniku se je posrečilo, da jo je z umetnim dihanjem obudil k življenju. Proti večeru pa se je ponovno obesila. Našel jo je stražnik, jo spravil k sebi in odvedel domov. — S podobno obupanko so imeli opravka v soboto v Kamnici pri Mariboru. 31-letna, živčno bolna dekla Štefka S. se je dvakrat poskusila obesiti a so je domači obakrat rešili. V ponedeljek zjutraj pa se je v Mariboru ustrelil 22-letni pekovski močnik C. Prepeljali so ga v bolnico, kjer upajo, da bo ostal pri življenju.
Nagla smrt. V ponedeljek popoldne je v avtomatskem bifeju »Daj-Dam" v Ljubljani, kamor si je prišel gasit žejo, zadela kap 67-letnega vratarja Ljubljanske kreditne banke Gašperja Gelo. Pozvali so zdravnika, a je bila vsaka pomoč zaman. Starček je izdihnil v naročju uslužbenca bifeja.
Odlikovanje filatelistov. Slovensko filat. društvo iz Ljubljane je razstavilo veliko zbirko slovenskih znamk na mednarodni filatelistični razstavi Wipa na Dunaju. Za krasno urejeno in opremljeno zbirko je društvo prejelo od razsodišča srebrno medajlo.
V spanju oropan. Vnoči od ponedeljka na torek je inozemski monter Ivan R., ki je začasno uzlušben pri večjem podjetju v Ljubljani, v vinjenosti zaspal ob zidu Kolizeja. Priliko sta izrabila Karel Pernek, znan žepar in vlomilec, doma iz Ptuja, ter njegov pajdaš Ivan Mlakar, doma s Tolminskega. Spečemu sta pobrala ves denar, preko 3000 din. Zlikovca so stražniki prijeli, vendar so našli pri njiju samo par sto dinarjev. Ostalo sta zapravila v raznih lokalih, kjer sta igrala vlogo strica iz Amerike, pred padcem dolarja.
Obsodba liških vstašev. V pondeljek ob 11. dopoldne je državno sodišče za zaščito države obsodilo glavnega krivca Jurija Rukavino na smrt, večino ostalih obtožencev pa na večletno ječo. Josip Šuper in Pavle Barić pa sta bila oproščena
— fi —
Vrnitev.
(Nadaljevanje.)
Po Roženvenskem klancu je krenil na glavni trg. Ljudi, kot čebelic v panju. Kmetice iz daljne in bližnje okolice z jerbasi pred seboj, ki so glasno ponujale njih borno vsebino mestnim gospodinjam, kramarji, ki so na vsa usta hvalili svojo robo kmetom. Tudi par znancev je vidil med njimi. Hrasta in Kovača iz Javornika, pa Rekarjevo mamo in Blažetovo Mico. Pozdravil je mežnarja z gore. Ni ga spoznal. Le prijazen pozdrav mu je vrnil, kot ti ga vrne oštir, pri katerem si pred leti popil merico vina.
Tujec med domačini, je znova pomislil. Čmrlj v panju čebel. Mar more osem let res tako spremeniti človeka, da ga niti sosed ne spozna? — Njega so. Prestano trpljenje v osmih letih mu je razoralo obraz, da bi mu jih doma niti dvajset ne moglo bolj. Drobci granate so mu zapustili vidne sledove. In po-v;hu še brada. Starec s štiridesetimi leti.
Ni zdržal na trgu. Hitel je ven iz te gnječe, polne življenja. Kaj bi mrlič med njo . .. Zavil je na pot, ki pelje mimo Zvezde, kjer so baš tedaj kopali temelj za novo stavbo. Pri pokopališču se je ustavil. Pobožno se je odkril in stopil notri, da pomoli pred kapelo očenaš v zahvalo za srečno vrnitev in enega za one, ki počivajo na njem in h katerim so tudi njega prišteli.
Nove dopisnice. Z dovoljenjem prometnega ministra bodo v kratkem prišle v promet nove dopisnice, ki bodo na naslovni strani opremljene s slikami iz naših krajev. Posamezna dopisnica bo stala 75 para.
Igra narave. Že tretjič je rodila trojčke žena težaka Pera Gjukiča iz Ugljevika. Moža, ki je zelo reven, gotovo ni razveselil ta božji blagoslov. — V vasi Peratovcih blizu Jajca pa je žena Jurija Anetiča porodila dete z dvema glavama. Ena izmed glav deteta je precej normalna, druga pa je priraščena na tilniku in je v razvoju precej zaostala.
Gnusen zločinec. V Negotinu so aretirali prodajalca čevabčičev Milana Jovanoviča, ki je s slad-korčki in drugimi darili zvabljal k sebi mlade deklice in jih okužil. Kaj vse je počenjal z njimi, bo dognala preiskava.
Čestitljlva starost. V sremski vasi Dobanov-cih živi gotovo najstarejša žena v Jugoslaviji. Piše se Draga Tatic in je stara 112 let. Starka je za svoja leta še izredno krepka. — Damjan Bjelajac iz Gr-danovca v bližini Dobrljina pa je brez dvoma najstarejši Jugoslovan. Star je 115 let in se je leta 1875. udeležil bosansko-hercegovskih vstaških bojev.
Sredi poletja — sneg. Na gori Vlasič blizu Travnika je preteklo nedeljo zapadel sneg. Ozračje se je tako ohladilo, da so morali ljudje v Travniku na večer obleči suknje.
Iz Kranja.
Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri proslavi 70 - letnice Narodne čitalnice v Kranju ter v ta namen prispevali gotovino in darila, vsem meščanom, ki so razsvetlili svoje hiše oziroma stanovanja, dalje vsem darovalcem prispevkov za nov prapor in končno vsem, ki so poslali pismene ali brzojavne čestitke, se Narodna čitalnica v Kranju najlepše zahvaljuje.
Velik uspeh naše rojakinje v tujini. Odlična operna pevka Vera Majdičeva, naša rojakinja, je pred kratkim gostovala kot Sonja v Leharjevem »Car-jeviču" in žela nedeljen uspeh pri publiki in kritiki. „Badener Zeitung" pišejo: „Vera Majda s kraljeve opere v Ljubljani je bila kongenijalna partnerica tenorista Sergeja Abramoviča (katerega primerja kritik Richardu Tauberju). Njen krasni glas smo že dvakrat občudovali na koncertih. Partija Sonje je njenim bogatim pevskim in igralskim silam dala polnega razmaha. Njen blesteči dramatični sopran je zmagovito obvladal prostor, toplota in čuvstvo, muzikalnost in vzvišeni smisel za stil so dali pečat njeni stvaritvi. Prečudovito sta zvenela krasna glasova pevske dvojice v dvospevu . . . Divji, neskončen aplavz je ob vsaki priliki izražal zahvalo gostoma" V samih super-lativih hvali nastop Vere Majdičeve tudi „Badener Volksblatt." — Velikega uspeha naše rojakinje v Badnu, zbirališču nejodličnejšega in umetniško precej izbirčnega evropskega sveta, smo z njo vred veseli tudi mi in ji najiskrenejše čestitamo.
Kaj vse se lahko človeku pripeti v Kranju. Akademični slikar. Vladimir Hranilovič iz- Splita je
Še pred enajsto uro se je vrnil in vstopil pri Joštarju. Polni sta Lili sejmarjev obe sobici. Iskal je, kje bi našel starega Hribarja. Ni ga še bilo. V mali sobici so sedeli sosedje iz njegove vasi in par kmetic iz Pševega, ter Krncov Tone iz Zabukovja. Ni pri-sedel. Našel je prazno mesto ob peči, naročil četrtin ko cvička in verno prisluškoval živahnemu razgovoru domačinov.
Nekaj časa so zabavljali čez davke in visoke cene, razpravljali o vojni, ki je bila še vsem v živem spominu, nato pa prišli na domače razmere.
»Tvoja je dobra, Tone", je zatrjeval Kovačev z Javornika. »Živiš kot božji volek. Delaš, da ti mine dan, skrbi pa nobenih".
»Kaj bo dobra", se je branil Kerncov Tone, star fant, ki je živel z bratom na gruntu.
»Hudirja, da ni. Doto imaš, za hrano in obleko pa z legnadjo zaslužiš, jaz pa garam in se peham in mi nazadnje še za davke zmanjka".
„Ne gre ti ne tako trda. Lep dom imaš, pridno ženo in otroke. Vidiš, to je tudi nekaj".
»Duša krščanska, kar oženi se, boš saj videl kakšna je ta gajba".
„No, veš kaj, ti se res ne moreš pritoževati čez njo", je potegnila Rekarica s Tonetom. »Pošteno ženo imaš in pridno kot mravljo".
»Nič ne rečem", je popravljal Kovač, »pridna je že a kaj, ko ima jezik daljši od vrvi pri velikem zvo-
mnogim kranjčanom poznan po svojih lepih slikah. Marsikatera rodbina jih ima kot okras v svojih stanovanjih. G. Hranilovič pride večkrat v Kranj in sam prodaja svoje umotvore. Tako je prišel tudi ta teden. V torek popoldne je sedel z nekim svojim prijateljem v enem izmed tukajšnjih hotelov. Kar naenkrat vstopijo orožniki in ga v imenu zakona pozovejo, da jim sledi na orožniško stanico. Tam so mu pojasnili, da ga je natakarica dotičnega hotela obtožila kraje »šolnika" in ga čez noč pridržali v zaporu. Drugi dan so napravili preiskavo v hotelu, kjer g. Hranilovič stanuje, a seveda niso ničesar našli. Pozvali so še enkrat natakarico, ki pa se je začela izgovarjati na najemnika hotela češ, da ga je baje on videl. G. Hra-niloviča, ki bo iskal zadoščenja na sodišču, so seveda takoj izpustili.
Kopalna sezona na Savi. Pretekla solnča nedelja je zvabila na Savo veliko število kopalcev in tudi gledalcev. V Savi, v bazenu mestnega kopališča in na bregovih tja do strelišča v Struževem že dolgo ni bilo toliko radosti, veselja in razigranosti. Dosti kopalcev in izletnikov je napolnilo oba vrtova renomirane restavracije »Slavec* v Struževem, do katere vodi idealna pot skozi Savski drevored, kjer se ti ni bati avtomobilov in prahu. — Tudi ob delavnikih je vsaki dan zelo živahno v mestnem kopališču ob Savi, katerega je zelo strokovnjaško preuredil g. Vrabec iz Struževega. Kopalcem je poleg bazena na razpolago tudi prha s toplo vodo.
Vojaški nabori. Nabori v Kranju (osnovna šola) se vrše: 20. julija ob 7. zjutraj za občino Pređo sije, ob 7*30.za občino Sv. Jošt in ob 8. za občino Smlednik. 21. julija ob 7. za občino Stražišče, ob 7"45 za občino Mavčiče in ob 8'30 za občino Šenčur.
22. julija ob 7. za občino Kranj, ob 7*30 za občino Hrastje, ob 7*45 za občino Naklo in ob 8. za Cerklje.
23. julija ob 7. za občino Velesovo in ob 7*30 za občino Voglje. — V teh dneh je z ozirom na odlok sreskega načelstva v Kranju prepovedano točiti re-krutom alkoholne pijače.
Tujski promet v juniju. V juniju je obiskalo Kranj 137 Jugoslovanov in 43 inozemcev, ki so ostali tu 319 večerov. Izmed inozemcev je bilo 18 Avstrijcev, 8 Cehoslovakov, 7 Italijanov, 2 Nemca, 6 Rusov 1 Anglež in 1 Francoz. Od inozemcev jih je prišlo 20 poslovno, ostali pa iz drugih vzrokov.
Licitacija »Tehnični razdelek v Kranju razpisuje licitacijo za tlakovanje železniškega prelaza v km 640. 584 drž. ceste št. 2 na dan 24. julija t. 1. Vsi podatki se dobe pri tehničnem razdelku".
Iz Škofje Loke.
Gradbena sezona. Kljub krizi bo letošnjo sezono par novih stavb pod streho. Še največ se gradi v Novem predmestju, kjer dominira stavba trgovca Antona Savnika. Tudi stanovanjska hiša za učiteljstvo je že dograjena in so se posamezniki že vselili. V Vincarjih si je zgradil stanovanjsko hišo g. Bajt, v Klobovsovi ulici dimnikar g. Košenina, ob pokopališki poti pa si bo postavil svoj dom čevljarski mojster g. Bozovičar. Na Mestnem trgu je znatno preuredil in moderniziral svojo stanovanjsko hišo dr. Tone Jamar.
nu na gori. Saj samo zanj gara. Tristo sem pred kratkim odštel advokatu in bi ji kmalu še več, da ni Dražarica na mojo dobro besedo odstopila od tožbe".
»Seveda" je primaknila Mica iz Pševega, »še usta bi nam radi zamašili, dedci! Samo za delo in za v posteljo da bi vam bile!"
»No, no, Mica", jo je prestregel Andrejčkov z Javornika. »Ne vem, kdo je bolj za eno in drugo. Kar malo nazaj se spomni. Mi na fronti, vam pa vsak madžar dober".
»Kaj, meni boš to očital, pošast! Izpred svoje bejte skidaj gnoj, pa po svojem svetu ga raztrosi, da se smrad razkadi in bo vsaj malo haska od njega".
»Šembrana reč, saj nisem rekel, da si bila ti taka. Večina pa. Kar malo se ozri in boš videla, koliko je takih paglavcev po vaseh. Še pri nas v hribih. E, niste bile ne svetnice. Niti leta marsikatera ni zdržala brez dedca".
»Zato ste bili vi. Bog ve, koliko Janezkov se joka okrog po svetu", je dodala Rekarica.
»In po par lajdrah ne boš meril vatla nam poštenim ženam", je hitela Mica. »Da veš! In če bi rad še kaj zvedel, ti jih povem. Si boš ušesa mašil".
In bi si jih morda res, da ni baš ta trenutek vstopil mežnar z gore, plečat in postaven možakar, ki je vsakemu privoščil dobro besedo, če ga je poznal ali ne. Dalje prihodnjič.
Štev. 3.
„TRIGLAV"
Stran 3.
Iz živinorejske zadruge. Nedavno je imela živinorejska zadruga ponovno svoj občni zbor in sicer radi tega, ker je prilagodila svoja pravila Zvezi živinorejskih selekcijskih zadrug v Kranju. Njena naloga bo odgoja čistokrvne pincgavske pasme, preskrba podpor za mlade bike, kontrolna molža in skrb za povzdigo živinoreje z zboljšanjem higijene po hlevih itd. Zadruga šteje dozdaj 20 članov.
Iz Šenčurja.
Doživljaj šenčurskih fantov (godcev) na jezici pri Ljubljani. — V nedeljo dne 2. t. m. je bila blagoslovitev in otvoritev »Zadružnega gospodarskega doma na jezici, kamor je bila naprošena godba iz Vodic. Ker pa ta godba ni popolna, so naprosili 9 godbenikov iz Šenčurja, da so šli pomagat. Ob tej priliki je ondotni kaplan v svojem polurnem govoru jasno in razločno pokazal ne samo svojo barvo, marveč tudi cilj in program, katerega bo izvajala ta gospodarska zadruga. Ves razvnel govorniške strasti je popeljal poslušavce v dobo suženstva in tlačanstva, ko so fevdalni grofje izkoriščali po svoji mili volji slovenski narod. Seveda je sramežljivo zamolčal, da cerkveni knezi niso bili nič boljši. Po mnenju govornika je bolje, da narod ne zve, koliko bi takrat cerkveni knezi lahko omilili bedo in križev pot slovenskega naroda. Nadaljeval je govornik, v kako opasnem stanju se zopet nahaja slovenski rod, ker od vseh strani hrumi huda burja, da ga zopet oklene v verige suženstva. Med veselico je prišel nekdo k godbi, ter ji ponujal dobro napitnino, ako zaigra »Orlovsko himno", kar pa godba ni storila. Vsled tega se je dotični razburil in to še tembolj, ker je opazil na prsih godbenikov sokolske znake. — Nov slučaj, kdo seje razdor in mržnjo med narodom!
Iz Visokega. Naše gasilno društvo je priredilo v nedeljo dne 2. t. m. veliko vrtno veselico, katera je proti pričakovanju nad vse dobro uspela. Obenem se je pa pokazalo, koliko je gotovim ljudem na tem, da-li ima društvo potrebnih sredstev za obstoj in izvrševanje samaritanskega dela. Neka oseba je šla od hiše do hiše, ter povsod opozarjala ljudi, da ne smejo na veselico, ker je združena s plesom. Ponekod je dotična oseba naravnost absurdno nastopala, ako je uvidela, da ne bo njeno delo imelo uspeha. — Vaš-čani so se zavedli svoje dolžnosti, ter so se prireditve udeležili, zakar jim gre največje priznanje.
iz irzica.
Jubilej tržiških gasilcev. Danes in jutri proslavi naše gasilno društvo 50-letnico svojega obstoja in dela na humanitarnem polju. Proslava, ki bo združena z zletom JGZ, se vrši pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča, častno predsedstvo pa tvorijo gg. Dr. Fran Ogrin, nar. posl. Ivan Lončar, tr-žiški župan Fran Globočnik, kumica ga. Ivanka Glo-bočnikova in drugi ugledni predstavniki tržiškega javnega življenja. V častnem predsedstvu je tudi starosta JGZ g. Josip Turk. — Danes zvečer bo bakla-da po mestu, nato pa koncert v hotelu Pošta. Jutri bo ob 5. zjutraj budnica in sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. se zbirajo gasilci pri Sokolnici, ki odidejo k gasilski maši in nato na pokopališče, da se poklonijo spominu umrlih članov. Ob 7^12. se vrši slavnostni občni zbor v hotelu »Pošta" ob 7sl3- pa banket v holelu »Lončar". Ob 14. je zbor gasilcev pri Sokolnici, od koder se razvije sprevod v mesto, kjer bodo izrečeni pozdravni govori. Zaslužni gasilci prejmejo nato odlikovanja, gasilska zastava pa dobi spominski trak, dar kumice ge. Ivanke Globočnikove. Po sporedu odkorakajo gasilske čete na veselični prostor pri Sokolnici, kjer se vrši veliko narodno slavlje. Na proslavi sodeluje godba 40 pp. Triglavskega in več drugih gasilskih godb. — Želimo gasilnemu društvu v Tržiču, da bi bilo tudi drugo petdesetletje tako bogato na delu bližnjemu v prid, kot je bilo prvo.
Iz Ljubnega,
Otvoritev Sokolskega doma se vrši jutri t. j. 16. julija. Po pripravah sodeč bo to slavlje večjega obsega, ker je združeno z 4. zletom gorenjskega So-kolstva v Ljubno. Opažati je mnogo zanimanja za ta zlet. Geslo vseh Sokolov ter prijateljev Sokolstva za nedeljo naj bo: V Ljubno!
Ljubno velja v zadnjem času, odkar je županstvo izboljšalo ceste in uredilo pota za najprijaznejšo izletno točko v okraju, zato pa ne manjka stalno izletnikov, osobito v nedeljah.
Podružnica Slov. planinskega društva v Tržiču je pot od Tržiča preko Kovorja v Ljubno
markirala tako, da bodo tudi Tržičani našli pravo pot v Ljubno.
Z Jesenic.
Brezposelnost pred durmi. Posledice zastoja v gradbenem gibanju po vsej državi se občutno kažejo v tovarnah KID. Nekateri oddelki tovarne na Jesenicah obratujejo v zelo skrčenem obsegu in se je vsled tega znižal delavni čas večjemu številu kvalificiranih delavcev. Večje število delavcev pa je bilo premeščenih v tovarno na Javorniku, ki obratuje v polnem obsegu. Pomanjkanja dela in zastoja v obratovanju pa bi ne bilo, če bi tovarna mogla dobiti iz Nemčije stroje za izdelovanje tenke pločevine, katerih uvoz se kljub intervenciji raznih organizacij in nacijonalnih društev na pristojnem mestu do zdaj še
SOCIALNA Problemi
(Nadalj
Ni dovolj to. Tudi za higijeno delavstva po tovarnah je katastrofalno slabo preskrbljeno — lahko trdim — nič. Mislim, da ni potrebno, da bi tu navajal razne slučaje, kajti dovolj je, da se človek ustavi zvečer, ko se preneha delo v raznih obratih, pred tovarno in da vrže pogled na trpine, ki prihajajo iz iste. Nudil se mu bo za današnjo dobo vsesplošnega napredka in kulture dovolj žalosten prizor. Videl bo blede, izmučene postave in žalibože v velikem odstotku vse znake tuberkuloze. Človek, kateri se hoče le malo poglobiti v življenje teh trpinov, se bo moral prijeti za glavo ter se vprašati »kam plovemo?" To so torej dobrote, katere nam jih je prinesel in nam jih prinaša tuji kapital. Sicer pa o vprašanju higijene ter varnostnih naprav po tuk. tovarnah si bom dovolil malo več razmotrivanj v eni prihodnjih številk našega »Triglava", kjer bom navedel nekaj kričečih slučajev.
Ker ni še dovolj krivic, ima naš človek kot v zasmeh dnevno pred očmi polno tujcev, ki se repen-čijo po naši divni domovini. Niso to mogoče leto-viščarji, tudi ne bogati trgovci, kak ri so prišli po kupčiji v našo domovino — ne, niti najmanj ne. So pa to le »privandravci", kateri so prišli v naše kraje s culo v roki (v mnogih slučajih celo brez nje) ter zasedli pri nas najboljša mesta. Z izgovarom, da pri nas nimamo dovolj strokovno naobraženih ljudi, je tuji kapital začel importirati svoj živelj. Začetkoma, dokler se niso privadili razmeram, so se vedli še korektno napram našemu ljudstvu. Toda to je trajalo le malo časa. Kakor hitro so se čutili dovolj trdne in so videli, da je naš človek dobričina, ki je voljan požreti marsikatero grenko, so začeli nositi glave po koncu in danes se že košatijo tako nečuveno, kot da bi bilo vse njihovo. In to ne samo po tovarnah, ampak tudi zunaj. Zadnja časopisna poročila, posebno po zmagi Hitlerja v Nemčiji, dovolj zgovorno pričajo, kako se je udomačila ta tuja svojat pri nas. Mislim, da ni potrebno, da bi še neprej govoril o tem.
Ker sem v zadnji številki »Triglava" povedal, kako »dobro" je plačano naše delavstvo v tovarnah, naj navedem še to, kakšne plače prejema naše na-meščenstvo in kako so plačani tujci pri nas.
Plača našega uradništva presega le v redkih slučajih Din 20001— mesečno. Običajno se kretnjo plače našega nameščenstva od Din 1000 — do Din 1500 —
»Slovenec" je dne 17. Jan. 1932. leta št. 17 v članku: »Elektrifikacija Slovenije stopa v življenje.." priobčil med drugim tudi tole: »Bodi pribito, da je elektrifikacija Slovenije od prvega početka delo bivše SLS. Idejo samo je zasnoval veliki duh doktorja Evgena Lampeta. Stojimo na stališču, da elektrifikacija Slovenije ne more in ne sme biti predmet političnega mešetarjenja in da je to vprašanje vseh prebivalcev naše banovine, nikakor pa ne le zadeva ene politične stranke. Na elektrifikaciji so zainteresirani prav vsi krogi in sloji, od najvišjič do najnižjih. K izvedbi elektrifikacijskega programa so prispevali vsi davkoplačevalci naše banovine, predvsem direktno prizadeti. Da pa so se pečali s tem vprašanjem tudi možje, ki niso stali v vrstah bivše SLS, da se ti možje še celo prav odločilno posegli v to vprašanje, nam dokazujejo naslednja fakta.
Začetkom leta 1909. je poslal tedaj agilni gorenjski narodnjak, posestnik v Mostah, absolviran jurist,
ni dovolil. Z novimi stroji bi bilo rešeno vprašanje eksistence neštetih delavskih družin.
Jesenice za stradajoče trboveljske družine. Do ponedeljka zvečer se je nabralo za bedne družine v Trbovljah 4076.73 dinarjev. K temu znesku je primaknila še občina 2000 din tako, da je bilo odposlanih 6076.75 din. Nabiralna akcija še ni zaključena.
Novo poslopje za državne urade. Veletrgo-vec g. Andrej Cufer, znan po svoji podjetnosti (moderno javno kopališče, ki je bilo prošlo nedeljo otvorjeno, kot smo poročali, je tudi njegovo delo), namerava zgraditi na svojem zemljišču Ribniku poleg svojega gradiča, moderno poslopje, ki bo v okras Jesenicam in v katerem bo dovolj prostora za vse urade (sresko načelstvo itd.), ki morajo prej ali slej priti na Jesenice.
POLITIKA.
delavstva. #
evanje.)
Vse drugače pa je s plačami tujcev. Ti ljudje so v primeri z našimi nameščenci plačani sijajno. Plača Din 3000"— mesečno je pri teh ljudeh nekaj običajnega, v mnogih slučajih pa presega šest do osem tisoč din. V nemalo slučajih doseže njih plača celo bajne svote od deset do petdeset tisoč dinarjev, mesečno seveda. In to danes, v času gospodarske depresije. Mogoče je, da bo kdo rekel, ko bo to čital: so že strokovno sposobni, da se jih tako plačuje! Ne bi oporekal temu, če bi bilo to resnično in če bi ne imeli mi sami dovolj strokovno naobraženega delavstva in nameščenstva. Naj navedem le dva primera.
V mnogih slučajih so prišli k nam tuji »privandravci" brez vsake strokovne izobrazbe. Z drugimi besedami povedano: postali so mojstri, delovodje itd. itd. šele takrat, ko so prestopili našo mejo. Izobrazili so se šele pri nas in je torej laž, da so bili že od začetka »nenadomestljivi". Mislim, da če so se izučili pri nas razni tujci, da bi se lahko izučil tudi naš človek, ki je znan kot inteligenten, pošten in marljiv. Toda tuji kapital ni dovolil, da bi se naš človek povzpel do kaj boljšega. Znani so mnogoštevilni slučaji, ko naš delavec izvršuje delo ter nosi velike odgovornosti v službi, ni pa zato nič boljše plačan od navadnega delavca. Da, celo še danes, ko imamo že precej strokovno izvežbanih moči, se našega človeka še vedno podcenjuje kljub temu, da so naši mojstri v nemalo slučajih boljši nego tujci. Seveda so tudi slabše plačani nego zadnji.
Dalje so znani tudi slučaji, ki se tičejo poklicev nameščenih tujcev. Ti ljudje ne izvršujejo mogoče take službe, za katero pri nas ne bi bilo dovolj kvalificiranih moči — ampak večinoma sedijo ti gospodje po pisarnah, skladiščih itd. itd. Torej celo na takih mestih (za katera imamo toliko moči z znanjem vseh mogočih tujih jezikov) se repenčijo tujci. Višek ironije je pa to, da ti ljudje niso plačani kot naši uradniki ampak mnogo, mnogo boljše. Seveda so pa le importirani »privandravci", kateri morajo biti boljše plačani. Mislim, da je tudi ta slučaj v nebo vpijoča krivica, katero prizadeva tuji kapital našemu nameščensivti.
Bolj podrobno, kako se vedejo ti ljudje napram našemu življu po tovarnah, bom opisal v prihodnji številki »Triglava".
(Nadaljevanje sledi.)
sedaj že umrli Ivan Čop, projekt o završniški elektrarni Deželnemu odboru v Ljubljano, kjer je bil takrat referent za tehniške stvari deželni odbornik dr. Evgen Lampe. Dr. Evgen Lampe je odgovoril dne 17. II. 1909. temu narodnjaku sledeče:
Blagorodni gospod! Vaš projekt sem dal pregledati gosp. stavbenemu nadsvetniku Kiinarju. Preden se vpelje kaka akcija bi bilo potrebno, da se tehnična stran natančno prouči. Za to Vas prosim, da pošljtt«; deželnemu stavbenemu uradu ves projekt, kajti zdaj manjka bistvenih delov, in da pridete potem na ustni razgovor. Pozdrav! Dr. Evgen Lampe s. r., deželni odbornik.
Ko so občine Bled, Radovljica, Jesenice, Koroška Bela, Breznica, Begunje, Lesce, Predtrg, Mošnje in Gorje, organizirane od prej imenovanega naprednega moža, v septembru leta 1909 vsa preddela dovršile in poslale dne 30. septembra istega leta vlogo na bivši deželni odbor kranjski, kot nadzorni oblasti, v
KOMUNALNE ZADEVE. O postanku završniške elektrarne.
kateri prosijo, da same zgradijo električno centralo ob Završnici, je pisal dr. Lampe organizatorju teh občin Ivanu Čopu pismo sledeče vsebine: Blagorodni gospod! Po sklepu deželnega odbora se sedaj proučujejo posamezni projekti. Dokler strokovnjaki niso podali svoja mnenja, ne morem ničesar izjaviti. Sploh pa pospešujemo celo zadevo kar le mogoče, in pa da bomo v kratkem na jasnem. Za sedaj tudi nobeni deputaciji ne bi mogel kaj drugega odgovoriti. Pozdrav! Udani dr. E. Lampe s. r. V Ljubljani 24. X. 1909.
Ti dve pismi sta hranjeni še v originalu in dokazujeta dovolj jasno, kje se je »rodila" dr. E. Lampetova ideja o završniški elektrarni.
Elektrarno ob Završnici so zasnovali in so izvršili vsa potrebna preddela gospodarskega in tehničnega značaja gorenjski napredni krogi z edinim in edino poštenim namenom, da se naši kraji gospodarsko vzdignejo. Kranjski deželni odbor je pa tem 10. občinam vzel iz rok ves materijal ter dal elektrarno, ko je bila dograjena, v eksploatacijo bivši SLS, ki je zasedla vsa razpoložljiva službena mesta izključno s svojimi najzvestejšimi pristaši in najvnetejšimi agitatorji. In v deželnemu odboru je imela SLS prvo in odločilno besedo. V dobi ljubljanske samouprave pod oblastnim predsednikom dr. N. Natlačenom, ki je danes zaradi protidržavnega rovarenja konfiniran, je pa bilo osobje KDE revidirano, tudi odpuščeno in poja-čeno v smislu politike Natlačena oz. SLS.
Skoro neverjetno pa zveni dejstvo, da je KDE še danes, ko je preteklo že pol leta po Koroščevih punktacijah, dejansko še vedno trd njava somišljenikov Korošca in Natlačena, da je popolnoma v rokah strupenih pristašev punk-
Pavel Bobnar:
Upanje — življenje.
Visoko v nedoglednih višinah se blišči nebeški svod od brezštevilne množice svetlih biserov, ki mečejo svojo razkošno luč na obličje matere zemlje, kjer bije toliko miljonov človeških src, drhti v pričakovanju, mrje v bolesti.
Zalobno je odmevala v večernih ureh otožna pesem slavčeva po samotni dolini. Popotnik je stopal po njej. Korak mu je bil počasen in mrk; čelo nagubano, hrbet uleknjen. Umerjeno je korakal nekaj časa, nato zadržal korak in poslušal. Večkrat je bolestno zavzdihnil, kakor bi mu ležal na srcu kamen, težak in oster. Pesem slavčevo sluša, sluša in oko se mu orosi; pesem se mu zdi kot spomin, v tiho prošlost potopljen.
Pred petnajstimi leti je bil odšel iz rodnega kraja v daljni, nepoznani svet. — Neutešeno hrepenenje po sreči ga je vrglo v vrtinec življenja. Hrepenenje je bilo včasih tako silno, da je mislil popustiti plug na njivi ter oditi za srečo. Hrepenenje mu je včasih nastalo v duši tako silno in mogočno, kot požar. Tedaj je zaplala po njegovih žilah kri, oči so mu zažarele v nepopisnem pričakovanju in hrepenenju, da je v tistem hipu pozabil na vse, kar mu je bilo drago: na
tacij. Ti ljudje še danes zasedajo vsa mesta, od najvišjega do najnižjega.
V ilustracijo, kako strogo so odločujoči činitelji vedno izbirali uslužbence za elektrarno z ozirom na njihovo politično prepričanje, naj omenim samo sledeči priner: dne 20. V. 1927 1. je zaprosila hčerka tedaj že umrlega, preje omenjenega inicijatorja za-vršniške elektrarne, oblastni odbor v Ljubljani za podelitev mesta v pisarni elektrarne v Žirovnici. Imela je za pisarniško mesto vso kvalifikacijo. Poleg tega se je sklicevala na svojega pokojnega očeta, da je elektrarna plod njegovega dela itd. Kljub vsem prošnjam, intervencijam in priporočilom, prosilka ni dobila mesta, ker je bila Sokolića, njen oče pa »liberalec". Dne 22.X. 1927. je prišla zavrnitev njene prošnje s podpisom dr. Natlačena. Istočasno pa je bila sprejeta druga prosilka, ki je bila že v državni službi. Seveda je bila vneta pristašinja SLS.
Značilno za današnjo politično usmerjenost vodstva in vseh ostalih uslužbencev KDE je med drugim tudi to n. pr.: 1. decembra lani seje v kovačnici delalo samo med službo božjo, ne preje, ne kasneje; na fante iz Most, ki so peli mimo elektrarniških hiš sokolsko himno, sta dva elektrarniška uslužbenca pljuvala itd. itd. Navedli bomo še nešteto cvetk iz elek-trarniškega paradiža. Pri Sokolu ni nihče razven enega. Pa saj ni čuda! Kdor je pri Sokolu, se v elektrarni strupeno preganja, preganjajo se pa tudi pristaši JRKD. Kdor ni izrazit punktaš, mu ni obstoja. Delo imajo nedržavljani in drugi, le Sokol in pristaš JRKD ne. Druge veže gotovo sorodstvo, pa tudi to bomo neusmiljeno razkrinkali! O raznih teh škodljivih vplivih in raznem razdiralnem delu, o brezumnem gospodarstvu etc. pa prihodnjič enkrat
mater, brate in sestre, in rodno grudo, pozabil celo na njo, ki jo je ljubil v tihem upanju kot zenico v očesu. Pozabil je v tistem hipu in šel po svetu . . .
Tujina mu je kmalu postala druga mati. Stroji so brneli v tvornici in sesali njegovo kri — počasi, kapljo za kapljo. A ni čutil, kako mu plahne kri v žilah in se suši mozeg v kosteh. Sreča mu je otopila čute, da ni čutil ničesar, vse do onega dne, ko so nenadoma zaplesali težki stroji pred njim in je omahnil .. . Tujina ga je redila, dokler so bile njegove moči orjaške kot hrast, ko pa so se izčrpale, ga je pahnila od sebe kot dihur pišče, ko mu izsesa kri.
Dolgih petnajst let je poteklo med tem, odkar je zapustil grudo. Danes pa se vrača. Ko stopa po dolini, se mu nenadoma odkrije vse prošlo, teman zastor pade, spomin se mu povrne z neodoljivo silo.
Večkrat se mu je na tuji zemlji vzbudila neka tajna sila, ki ji je nehote prisluhnil. Srce mu je utripalo močno, postajalo mu je vroče. Nato se je pomirilo njegovo srce in delal je v tvornici slej ko prej. In zopet je buknilo na dan, silneje ko prej; pustil je delo, šel ven in zrl v daljavo. Ni trenil z očesom ; veliko pričakovanje se mu je v tistem trenutku porodilo v srcu. »Domovina me kliče", je kriknil, in ni ga bilo več v tvornico. Povezal je culo in hitel, hitel v naročje nje, ki jo je pustil v tugi in bolesti. Dolgo
tacija je za nas gotovo sramotna, posebno še, ker je le malo držav, ki bi nudile toliko naravnih krasot, kot jih nudi baš naše morje in klimatski kraji dravske banovine. Vzrok leži na našem nerazumevanju, brezbrižnosti in slabi organizaciji. Pri nas se za tujce vse premalo stori in se jim mesto olajšav delajo še zapreke. Baš zadnji čas se je dogodilo par takih slučajev na Jezerski meji.
Sledeči statistični izkaz  nam prikazuje razvoj tujskega prometa v naši državi od leta 1924. dalje:
Leto	Jugoslovanov	Inozemcev	Skupaj	Pustili pri nas Din.
1924	154.992	7	154.992	?
1926	219.904	7	219.904	90,250.000-
1928	323.702	?	323.702	131,350.000-
1930	295.512	256.147	551.659	340,160.000-
1931	340.145	209.797	549.342	405,000.000-
1932	365.270	147.456	512.726	?
Navedena tabela je za nas vkljub vsem zaprekam jasen dokaz velikega zanimanja za tujski promet pri nas, saj beležimo leto za letom napredek razen v zadnjih dveh letih. Vzrok temu pa je gospodarska kriza, omejitev deviznega prometa, povišanje taks na potne liste in gospodarsko nazadovanje posameznikov. Od leta 1930. poset inozemcev pada, a se nasprotno dviguje notranji tujski promet.
(Dalje prihodnjič).
GOSPODARSTVO.
Zmago Kožman:
Vprašanje obrestne mere.
Zelo aktualne vprašanje je danes v naših gospodarskih podjetjih, kakor pri malem človeku, vprašanje obrestne mere, katera je za sedanje čase pretirano visoka. Naše gospodarske ustanove sedanje višine obrestne mere ne zmorejo več. Vse gospodarske ustanove si prizadevajo, da se temu odpomore in na vseh shodih in zborovanjih se čuje klic »Znižajte obrestno mero, ker ta nas bo v sedanji višini upropastila". Baš radi previsoke obrestne mere zaide to ali ono podjetje v težkoče; prisiljeno je na omejitev obratovanja, ali celo v popolno ustavitev obratovanja, s čemur ima škodo tudi država sama.
Narodna banka zaračunava za dane kredite na menice 77-2% obrestno mero, za lombard pa 9%. Njena dolžnost je, ker je ustanovljena za gospodarske namene, da prilagodi svojo obrestno mero gospodarskemu položaju. Neverjetno, vendar resnično se je dogodilo, da je upravni odbor Narodne banke na svoji zadnji seji odklonil predlog bolj uvidevnih, da se obrestna mera zniža. Gospodje pri upravnem odboru, katerim se ni treba boriti za eksistenčni obstanek življenja, se gotovo ne zavedajo biča, s katerim z visoko obrestno mero tepejo naše gospodarstvo. Tr-doglavost gre do gotove meje, ker prislovica pravi »lok, ki se preveč napenja, poči".
»Trgovski list v svoji 73. št. pravi, da bo boj za znižanje obrestne mere nadaljeval, dokler se to znižanje ne bo doseglo. Temu boju se bomo pridružili tudi mi, ker smatramo za dolžnost, ščititi našega malega človeka, ki največ trpi radi previsoke obrestne mere.
je že hodil, truden je bil in lačen; a ni se ustavil. Kadar mu je noč zatisnila izmučene oči, je sanjal v tihem upanju o njej; ko mu je vročina palečega sonca jemala sapo, je zopet stopilo v njegovo srce upanje, ki mu je vzraslo še predno je zapustil grudo; ko mu je tujina rezala trdega kruha, mu je upanje tlelo v skritem kotičku srca; ko ga je mačeha tujina pahnila od sebe, mu je upanje svetilo z lučjo, da je zopet našel pot v domovino.
In ko se je nekega dne truden in lačen, kakor je bil, vlegel kraj pota, mu je bruhnila iz ust črna kri. Dvignil se je počasi in mukoma, potem pa zopet stopal dalje po poti, bolj truden kot kedaj prej.
V daljavi se je zasvetlilo. Bila je bela hišica, vsa drobna in majhna, kot golobica. Popotnik je pospešil korak. Tajna sila mu je vJila poslednjo moč v do smrti onemogle ude.
V rodni hiši je. Pri peči sedi mati, poleg nje bratje in sestre. Začudeni so in zavzeti. — »Ali si prišel?" reče mati pol vesela, pol žalostna.
Mimo okna je prišlo dekle upalih in bledih lic, ki so ji splahnela v bolnem pričakovanju. Popotnik hiti ven, objame jo in poljubi.
Veliko je bilo upanje njegovo, veliko v pričakovanju in bolesti, veliko ob povratku pod rodni krov.
TURIZEM. Tujski promet pri nas in drugod.
Zmago Kožman
Narodno gospodarska statistika nam dokazuje, da igra danes veliko vlogo v posameznih državah tujski promet, saj krijejo mnoge države iz dohodkov te postavke precejšnji del svojih proračunov.
Sledeči statistični pregled dohodkov in izdatkov na tujskem prometu, proračunjen povprečno v letu 1930 in 1931, nam kaže v tem pogledu interesantno sliko:
Ime države	dohodki od tujskega prometa v milij. din.	izdatki državljanov v drugih državah v milij. din.	razlika plus, oziroma manj dohodkov
Francija	20.000-—	3.300 —	17.700-— plus
Italija	13.600'—	5.800 —	7.800-— »
Švica	2.810-—	650 —	2.160-- „
Avstrija	2.480'—	470 —	2.010-— »
Čehoslov.	1.290.—	1.160 —	130-— „
Jugoslavija	405 —	448-—	43*— manj
Madžarska	200 —	360--	160-- ,
Nemčija	2.408 —	3.478.—	1.070.— »
USA Amerika	9.408 —	43.792-—	34.394-— »
Po navedeni tabeli je razumljiva močna finančna podlaga Francije in miljarde zlata, ki jih ima francoska Narobia banka v svojem tresorju. Blagostanje, v katerem danes živi francoski narod izhaja iz dohodkov vzorno razvitega in organiziranega tujskega
prometa. Dobro bi bilo, da bi tudi naše tujsko-pro-metne organizacije bile urejene po francoskem načinu, ker bi si mogli prihraniti marsikatero pogreško, katero danes napravimo samo radi neinformiranosti. V Franciji je statistično ugotovljeno, da odpade od dohodkov, katere imajo na tujskem prometu, 25% na hotele, 30% na razno, ostanek pa na prometna sredstva in zabavo. Od teh 25%, katere dobe hoteli, o d-pade 17% na trgovino.
Italija je naravno zelo revna država, vendar razume pritegniti tujce z dobro organizacijo in se pri tem ne straši nobenih izdatkov in nobenega napora. Vkljub velikim težkočam pri nabavi gramoza ima Italija vzorne ceste, dalje dobro urejeno informacijsko službo, udobne in cenene hotele, izvežbano osobje, vsakovrstne ugodnosti pri prevozih itd.
Švica, katera ima danes eno najbolj varnih valut, in kamor je do zadnjega časa nalagala vsa Evropa svoj denar, se ima za uspeh zahvaliti dobro razvitemu tuj kemu prometu.
Po zgornji tabeli delimo države v dve vrsti in sicer one, katere so v tujski industriji aktivne, v drugo vrsto prištevamo one, katere so pasivne, med katare neverjetno spala tudi naša država, ker izne-sejo državljani Jugoslavije 43 milijonov dinarjev več iz države, kot jih inozemci pri nas puste. Ta konšta-
Da bo pa naš boj za znižanje obrestne mere našim čitateljem jasnejši omenjamo, da so bile v sredini leta 1931., to je v času nastopa sedanje krize, vsled neugodnih mednarodnih kreditnih prilik vse države v Evropi prisiljene k zvišanju obrestne mere. Tako je tudi Jugoslavila tedaj zvišala diskont od 5.5 na 7.5%, lombard pa od 7 na 9%. V splošnem so se v vseh državah kreditne prilike kaj kmalu zopet popravile tako, da so že koncem leta 1931. prešle k znižanju obrestne mere. Le naša država je ostala na prvotno zvišani višini.
• Radi primerjave naše obrestne mere z drugimi •državami navajamo tabelo iz katere je razvidna najvišja obrestna mera po posamezni državah, kakor tudi znižanje v % in sedanja obrestna mera.
nalvisja obresna		znižanje	sedanji diskont
mera	1. 1931 .v o/o	T »/o	obrest. mera
Anglija	6'0	—4.0	2.0
Avstrija	8 —	—3.0	5.0
Belgija	2.5	—1.0	3.5
Nizozemska	3.0	—0.5	2.5
Švica	2.0	0	2.0
Francija	3.0	—0.5	2.5
Nemčija	7.5	—3.5	4.0
Italija	8.0	—3.5	4.5
Amerika	35	—0.5	3.—
"Madžarska	8.0	—3.5	4.5
Cehoslovaška	6.0	—2.5	3.5
Švedska	6.0	—2.5	3.5
Norveška	6.0	—2.5	3.5
Danska	6.0	-2.5	3.5
Poljska	7.5	—1.5	6.0
Rumunija	8.0	—2.0	6.0
Jugoslavija	7.5	0	7.5
Bolgarija	9.5	—1.0	8.5
Grčija	11.0	—2.0	9.0
Iz navedene tabele je razvidno, da so razen Švice in Jugoslavije vse emisijske banke prešle k znižanju obrestne mere, le Belgija je obrestno mero zvišala za 1%. Danes je Jugoslavija edina država, ki drži od leta 1931. neizpremenjeno obrestno mero. JNastane vprašanje, kaj je vzrok, da se obrestna mera pri naši Narodni banki ne zniža.
Iz bilance Narodne banke za leto 1932 je ra-zvido, da je imela v letu 1932 za 50.8 miljona dvomljivih terjatev (med temi iz dravske banovine nič) in znašajo torej dubioze 27% glavnice. Odpisi pri Narodni banki so znašali od leta 1883., to je od ustanovitve pa do leta 1931., 47 miljonov, v zadnjem poldrugem letu pa skoro 57 miljonov, torej samo v zadnjem času več, kakor preje v 48 letih. Vsled dvomljivih postavk se je dobiček države pri Narodni banki v letu 1932 zmanjšal na 4.18 miljona, medtem ko je znašal isti še v letu 1931 56 miljonov. Nasprotno se pa ni temu sorazmerno zmanjšala dividenda akcijonarjev, ki je znašala v letu 1931 37 milijonov, a v letu 1932 18'5 milijona.
V drugih državah se je obrestna mera znižala, iker so se kreditne prilike zboljšale. Pri nas so ostale kreditne prilike še vedno neugodne, če ne celo slabše, in zato se obrestna mera ne more znižati. Višina obrestne mere pri Narodni banki je torej odvisna od kreditnih prilik in raznih drugih činjenic in gotovih principov, po katerih se obrestna mera ravna. Tozadevno gradivo je preobširno, da bi na tem mestu na dolgo in široko tolmačili te činjenice in principe. Prepričani pa smo, da se vkljub tem principom menični portefeuille ne bi zvišal, ako bi se obrestna mera znižala za 2%. Gospodarske prilike zahtevajo, da se merodajne činjenice in principi od katerih od-■visi obrestna mera Narodne banke spremenijo, prilagodijo gospodarskemu položaju, ker vsled principov in činjenic propada naše gospodarstvo in bi bilo treba zahtevati, da se gospodarska politika Narodne banke preokrene tako, da bo služila edino gospodarskim namenom, za katere je ustanovljena. Narodna banka vodi v večji meri dividendno politiko, katera pa je v nasprotju z interesi splošnosti, kateri bi morali biti odločilni v poslovanju Narodne banke. — - Obrestna mera je danes najvažnejše gospodarsko vprašanje, ker vsi drugi denarni zavodi, ki zaračunavajo visoke obresti, se upravičeno izgovarjajo na Narodno banko.
Principe in fraze, ki se pri nas kaj rade predpostavljajo, treba danes opustiti, ter preili k pozitivnemu delu, od katerega edino bo imelo korist gospodarstvo, ljudstvo in država.
Ustanovitev sindikata za izvoz žita.
Izvozniki žita iz naše države so ustanovili žitni sindikat in predložili svoja pravila v potrditev. Na ustanovitev so pristale tudi zadruge. Dolžnost sindikata bo vzdrževati čim višje cene žitu za izvoz, pra-
vilni postopek pri nakupu žita in izvoza istega ter skrb, da najde nova tržišča za nakup našega žita v inozemstvu.
Porast izvoza sirovih kož.
Izvoz sirovih kož iz naše države v zadnjem času stalno narašča. Največ se je izvozilo do zdaj ovčjih, govejih, kozjih in kož od jančkov, po razmeroma visokih cenah. Dosedanji izvoz v letošnjem letu je bil precej večji od onega v prošlem v isti dobi. Veliko je tudi povpraševanje po kožah od divjačine.
Trgovina z drvmi.
Izvoz drv iz Slovenije je z nastopom letne sezone skoro popolnoma zastal. Izvažajo se samo tramovi, in še ti le v manjših količinah. Zadnji čas pa se je pojavilo precejšnje povpraševanje po hrastovih in bukovih dogah. Teh se je v Sloveniji do zdaj le malo izdelavalo in bi bilo priporočati, da se izdelavi istih posveti večja pažnja. Dobro izdelane doge bi našle veliko odjemalcev.
Nakup sena, ovsa in slame za vojaštvo.
Objavlja se vsem interesentom, da bo vojaštvo nakupovalo — naravnost od producentov (kmetovalcev) — večjo množino poljskih pridelkov t. j. sena, slame in ovsa. Nakupovanje se bo vršilo v intendant-skem skladišču v Ljubljani (Zaloška cesta — desno od vojaške bolnice) vsak dan — razun nedelj in praznikov — od 7. do i2. ure in od 14. do 16. ure.
Prodajalci naj pripeljejo na lice mesta (Inten-dansko skladišče) v Ljubljano in sicer seno od 20. t. m. dalje, a oves in slamo od 1. avgusta t. 1. dalje, kjer bo določena voj. komisija navedene stvari prevzemala in nakup takoj izplačevala, po najboljših dnevnih cenah.
Trgovci z deželnimi pridelki, špekulanti, i dr., ki se ne bavijo s pridelovanjem poljskih pridelkov, so od prodaje te živalske hrane vojaštvu izključeni.
Nove cene soli za industrijske svrhe.
Z odlokom Upravnega odbora samostojne monopolske uprave štev. 9100 od 28. junija in z odobrenjem istega od strani ministarstva financ pod štev. 28.522, se v smislu § 7 in § 93 zakona o državnih monopolih odrede sledeče prodajne cene soli za industrijske svrhe: 1. za morsko sol iz Ulcina, Paga in Stona 40 dinarjev za 100 kg; 2. za vse vrste soli iz prodajnih monopolskih skladišč v Kreki-Simin Han 60 dinarjer za 100 kg.
TRGOVINA IN OBRT.
T. I. P. Za izvrševanje rokodelskega obrta, med katere spada tudi mlinarska, je treba imeti obrtno pooblastilo izdano od srezkega načelstva. Ker že 10 let izvršujete mlinarsko obrt brez predpisnega dovoljenja, Vam svetujemo, da takoj zaprosite za zadevno pooblastilo in se v ta namen zglasite pri Vašem pristojnem združenju mlinarjev, oziroma obrtnikov. Prijavi je treba priložiti dokaz strokovne izobrazbe in sicer spričevalo o opravljenem pomočniškem in mojstrskem izpitu. Kakor pa domnevamo, teh listin ne posedujete, ker se po starem obrtnem redu za Vašo shoko ni zahtevala usposobljenost. Zato Vas opozorimo na čl. 25 odst. 4, po katerem imate možnost vkljub pomanjkljivim dokazom doseči samostojno izvrševanje Vašega obrta. Zadevno Vas opozarjamo tudi na bansko naredbo od 27. XII. 1932 štev. 3750/32, katera za enake slučaje določa sledeče:
Po novem obrtnem zakonu so napr. izdelovalci prešitih odej, bombaževinarji, predilci, tkalci, copa-tarji, izdelovalci vencev iz naravnih cvetlic, mlinarji, kruharji, črevlarji, prirejevalci črev i. dr. uvrščeni med rokodelce. Ker se za večino novih rokodelskih obrtov pred novim zakonom ni zahtevala vajeniška in pomočniška doba, marsikdo ne bi mogel dobiti pooblastila (obrtnega lista) za take obrte, ker no more dokazati predpisane usposobljenosti. Zato se bodo interesenti za take obrte pripuščali k mojstrskim skušnjam brez katerih ne morejo nastopiti obrta, če ve-| rodostojno dokažejo, da so delovali v doličnem obrtu vsaj 5 let, četudi niso bili nikdar ne vajenci, ne pomočniki po obrtnem redu.
Sele po opravljenem mojstrskem izpitu morete zaprositi za obrtno dovoljenje, v kateri zadevi Vam bode Vaše pristojno združenje dalo radevolje na-daljna pojasnila.
B. F. S. Po naredbi o ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov v čl. 7 Služb, list 54/32 našteti, med katere spada tudi avtotaksi, so primorani biti člani združenja trgovcev in to vkljub temu, da za-
devni obrt izvršujejo že pred uveljavljenjem gornje naredbe. Članstvo pri združenju trgovcev, dokler izvršujete obrt avtotaksija, preneha le tedaj, ako se v smislu čl. 357 o. z. ustanovi samostojno prisilno banovinsko združenje avtotaksijev. Zadevni poziv od Združenja trgovcev ima zakonito podlago in je radi tega vsaka zadevna pritožba odveč.
SOKOL.
Žirovnica. Ponovno opozarjamo, da razvije naš Sokol v nedeljo 23. t. m. svoj članski prapor. Železniške zveze na vse strani idealne. Vse kar čuti sokolsko, se zbere ta dan v prijazni Žirovnici in podpre našega sokola tudi v materijalnem oziru.
Zdravo I
Zlet v Cerkljah. Peta skupina sokolske župe Kranj, ki jo sestavljajo društva Kranj, Cerklje, Predoslje, Preddvor, Smlednik in Stražišče, je priredila v nedeljo zlet v Cerklje. Takoj po 13. uri se je prireditev otvorila z obhodom, v katerem je bilo nad 250 članov, in članic, naraščaja in dece gornjih društev. Ko se je povorka vrnila na telovadišče, je pozdravil članstvo kakor tudi domačine župni starešina br. dr. Šemrov. Omenil je, da je del domačinov še z nezaupanjem gledal sokolske čete. Toda Sokolstvo je na pohodu in se tudi pred Cerkljami ne bo ustavilo.
Pri nato sledečem telovadnem nastopu so nastopili vsi oddelki v lepem številu. Zlasti številno je bila zastopana deca, med katero je prvič nastopila tudi deca iz Cerkelj.
Po javnem nastopu je pozdravil zbrano Sokolstvo v imenu domačega prebivalstva br. Lapajne in povdarjal, da Cerkljani Sokolstva sicer niso sprejeli s slavoloki in zastavicami, pač pa s srcem.
Nato se je razvila na vrtu br. Lapajneta prisrčna zabava, katere se je udeležilo tudi mnogo gostov iz Kranja in okolice.
Stražišče. Pevski zbor Sokolskega društva je priredil minulo nedeljo, 9. t. m. koncert v Žabnici, da zbudi tudi tam zanimanje za zborovsko petje. Poleg moškega in mladinskeg pevskega zbora so nastopili prav ljubko tudi mladi vijolinaši, katere vadi z veliko vnemo požrtvovalni g. Pribil, tov. mojster v Jugobruni.
Čudimo se, da ni bila niti mala dvorana Gasilskega doma zasedena. Morda je krivda v tem, da so bili prireditelji Sokoli, kaj? Zavedni domačini in sosednja Sokolska društva naj se potrudijo, da tudi tod prodre sokolska ideja in z njo večje zanimanje za prosvetno u dejstvo van je. — Na delo tedaj 1 — Zdravo I
IZ ORGANIZACIJ in DRUŠTEV
Iz tajništva sreske organizacije JRKD v Kranju. Veliko manifestacijsko zborovanje jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, ki bi se imelo vršili dne 23. julija v Beogradu, je radi tehničnih tež-koč odgođeno. Udeleženci, ki so prijavili svojo udeležbo in morda tudi že plačali prostovoljne prispevke v ta namen, naj počakajo nadaljnih odredb, ki jih bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Vsem krajevnim organizacijam sreza pa sporočamo, da se vrši dne 15. avgusta 1.1. v Mariboru veliko manifestacijsko zborovanje JRKD za dravsko banovino. Priprave vodi akcijski odbor pod predsedstvom narodnega poslanca g. Vekoslava Špindlerja. Na tem , zborovanju bo govorilo več članov vlade in drugih vodilnih politikov naše države. Udeležba je prijavljena iz ^seh banovin. Za vožnjo k temu zborovanju velja na rednih vlakih 75% popust, na posebnih vlakih pa se bo prevoz vršil po režijski ceni s 5% pribitkom. Za primer navajamo, da stane vožnja iz Jesenic in nazaj s posebnim vlakom 19 Din. Vse krajevne organizacije naj javijo do 20. julija število udeležencev sreskemu tajništvu, krajevne organizacije v sodnem srezu Škofja Loka pa sreskemu pododboru v Skofji Loki, da bo mogoče pravočasno preskrbeti zadostno število legitimacij za četrtinsko, oziroma režijsko vožnjo.
Vsa nadaljna navodila bodo sledila. Ker bo po tej manifestaciji vsa država presojala moč in silo naše JRKD v dravski banovini, naj vse krajevne organizacije zastavijo vse sile, da bo udeležba čim veličastnejša.
Redna seja sreskega odbora JRKD se vrši v ponedeljek 17. julija ob 14. uri v knjižnični dvorani Nar. doma v Kranju. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže.
Socijalni odsek Krajevne organizacije JRKD v Kranju poziva vse člane tukajšnje krajevne organizacije, ki so brezposelni, da se prijavijo odboru krajevne organizacije. Prijave sprejema  g. Mohor
Gabrijel. Odsek rabi saznam vseh svojih brezposelnih članov, da se bo po možnosti zlasti za najbednejše zavzel na pristojnih mestih.
ZDRAVSTVO.
V tej rubriki bomo prinašali odgovore naših bralcev in naročnikov na vsa vprašanja, ki se tičejo zdravstva. (Pojasnila o raznih boleznih itd.) Vprašanja naj se pošiljajo v zaprtih kuvertah na uredništvo „Triglava* in naj ima ista v levem spodnjem oglu označbo »Zdravstvo". Dopisi morajo biti seveda podpisani s pravim naslovom, obenem naj pa vsak navede, pod kakšno označbo naj se mu priobči odgovor.
PRAVNI NASVETI.
„Alimenti". Ako je nezakonski oče Vašega otroka prepisal svojo nepremično imovino že po rojstvu otroka na svojo ženo in nima sam nobene rub-ljive imovine, bo potrebna izpodbojna tožba proti njegovi ženi. Ker pa je ta tožba precej komplicirana, se boste morali poslužiti odvetnika. Na Vaše vprašanje katerega odvetnika Vam moremo priporočiti, Vam pojasnjujemo, da principijelno ne priporočamo imenoma nobenega odvetnika ne v Kranju, ne kje drugje. Poiskati si ga morate pač sami.
]. Ž. v T. Iz Vašega vprašanja razvidimo, da nameravate tožiti F. F. kot poroka, ker je ustmeno pred pričami izjavil, da jamči, da bo njegov sin dolg pri Vas poravnal. Zal Vam moramo povedati, da s tožbo ne morete uspeti, ker je za poroštvo predpisana v zakonu pismena oblika in so vse slične ustme-ne izjave pravno neobvezne.
PRAKTIČNI NASVETI.
Lakaste čevlje najlepše osnažimo, ako jih najprvo očistimo z mlekom, še vlažne pa namažemo z nesoljeno svinjsko mašijo ali nesoljenim surovim maslom. Tudi če niso umazani, je dobro, da jih včasih zdrgnemo z mastjo, nikdar pa z oljem, ker olje napravi usnje trdo.
Najboljše sredstvo za počrnelo srebro je sal-mijakov cvet. Razredčimo ga z vodo, ter položimo vanj srebrne predmete," ali jih pa odrgnemo s krta-čico ali usnjalo krpico, ki je pomočena v salmijakov cvet. Ta namreč razkroji žvepleno srebro, ne pa ko-vinasto, in daje predmetom zopet blesk.
Pozlačeni okvirji dobe svoj prvoten blesk, ako raztopimo v 4. delih beljaka 1 del kuhinjske soli. Mehko krtačo pomočimo v to raztopino in povleče-mo po okvirju, ki se zopet takoj sveti. Star pomečkan baržun ali pliš obnovimo takole: napnemo ga v okvir za vezenje, ter ga pomažemo narobe s tekočino iz pol špirita in pol vode. Baržun v okvirju držimo s pravo siranjo nad vrelo sladkorno vodo in ga zlikamo.
Rjo na nikelnastih predmelih odstranimo, ako namažemo madež z oljem in ga pustimo nekaj dni mastnega; potem ga dobro zbrišemo s krpico, namočeno v salmijaku.
SPORT.
Nogomet v Kranju.
Preteklo nedeljo je odigralo domače moštvo v kombinirani postavi prijateljsko tekmo z vojaki-pla-ninci in izgubilo s 3 : 2. Zmagonosni gol za goste je bil avtogol sicer prav dobrega desnega branilca. Krivdo za drugi gol gostov nosi v polni meri domača obramba, ki je, oziraje se na znamenja stranskega sodnika, pozabila, da je merodajen le glavni sodnik in je mirno gledala, kako mimo nje desna spojka gostov driblja na gol ter čakala sodnikovega priznanja predhodnega avta — toda priznanja ni bilo. Taki in podobni nedostatki bi z ozirom na skušnje iz prejšnjih tekem pač že lahko izostali. V ostalem je bila igra cel čas odprta, napadi so se menjavali z veliko naglico in napetost ni ponehala do konca. Pri gostih je bil odličen v napadu srednji, poleg njega desno krilo, nekoliko manj odločilno je posegala v borbo krilska vrsta, izborna sta bila oba branilca. Domači z ozirom na dane prilike niso predvedli bas slabe igre, v prvem polčasu so bili celo v premoči, ki je pa niso znali izrabiti.
Nogomet drugod: V naši državi to nedeljo ni bilo posebnih dogodkov na zelenem polju, hude bitke pa so se izvojevale v tekmovanju za srednjeevropski cup. V Milanu je Ambrosiani podlegla praška Sparta s 4 : 1, na Dunaju pa je izgubil Juventus s 3 : 0 proti Avstriji.
Razno.
Vprašanje. G. V. M. v K. V letošnjem letu sem podvržen naborni dolžnosti in bi se moral udeležiti
nabora z mojo občino v Kruševcu. Ker sem brivskr pomočnik, brez vsakega premoženja in ne morem utrpeti stroškov do nabornega mesta prosim, kaj mi je ukreniti, da ne bom imel kazenskih posledic in da tej dolžnosti zadostim?
Odgovor: Predložite Vašemu sreskemu načel-stvu s 5 Din kolekovano prošnjo, v kateri označite vse okolnosti, vsled katerih Vam ni mogoče priti z Vašo domovinsko občino na nabor. Omenite tudi, kdaj in kje ste rojeni, v katero občino ste domovinsko pristojni, (srez in banovina), ter sedanje bivališče m Vaš poklic. Po vrnitvi Vaše pošnje boste obveščeni^ če, kdaj in kje se morate zglasiti na nabor. Ce se ne bi odzvali na nabor, Vas bo vojaška oblast proglasila za ubežnika ter bi morali služiti 3 letni kadrovski rok, ako bi bili spoznani sposobnim za voj. službo.
Iz uredništva.
G. J. S. v Kg. Za poslano najlepša hvala. Priobčimo. Več v pismu.
Vse dopisnike prosi uredništvo, da pošljejo svoje dopise do vsake srede zvečer, ker je sicer upravi nemogoče razposlati list v petkih zvečer na deželo. Obenem prosi, da se mu javijo dopisniki iz Kamnika in Boh. Bistrice ter vseh ostalih krajev Gorenjske,, o katerih dozdaj v Triglavu ni bilo poročil.
Sejmi.
17. julija: Kranj, Zdenska vas, Muta
18. julija: Zabukovje, Ptuj, Velenje
19. julija: Kropa, Ljubljana
O
G L
A S
v tej velikosti Vas stane samo Din 75'—. Pri večkratnem oglaševanju damo primeren popust po dogovoru. Zahtevajte cenik in vzorce naših oglasov.
COBENJCI! OGLAŠAJTE V SVOJEM TEDNIKU!
HOTEL „UNION" KRANJ
Tujske sobe s toplo in hladno tekočovodo. Izvrstna kuhinja. Pristna vina. Povsem nizke cene. Telefon 88.
M. PIRC
MANUFAKTURNA TRGOVINA
KRANJ (POLEG CERKVE)
MALI OGLASI
Kdor nudi eli išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5'— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8"— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlali v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2-— v znamkah.
POSTRANSKI ZASLUŽEK, nudimo in sicer v sledečih krajih: na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici, Boh. Bistrici, Kamniku in Skofji Loki. Posel je povsem laheh in si vsvakdo mimogrede prisluži na mesec Din 500"—. Le zanesljive osebe iz navedenih krajev prosimo, da vprašajo
na upravo .Triglava" pod »Mimogrede".
GOJZERICE, popolnoma nove, štev. 39 ugodno prodam. Naslov pove uprava .Triglava".
ABONENTE na dobro domačo hrano sprejema vsak dan restavracija pri Peterčku.
Naročite „Triglav"! Plačate lahko samo za četrt leta. *
99
TISKARNA   IN KNJIGARNA
SAVA"  V KRANJU
TOVARNA ŠOLSKIH ZVEZKOV. — KNJIGOVEZNICA. — KARTONAŽA. TELEFON  ŠT. 8. POŠTNA HRAN. 10.401.
tempera:
fBallon Cotd.
Vsem dobro poznane in mnogo zahtevane
SEMPERIT
auto-, motocikl-in bicikl ■ gume
Zastopstva v Sloveniji: LJUBLJANA
Viktor Bofcinec, Dunajska c. 26.
MARIBOR: „Velopromet",
A. Antončič, Slovenska ul. štev. 6.
Za konzorcij „Triglava" Franc Luznar urejuje Ivan Fugina, za tiskarno „Sava" Nikola Stokanović, vsi v Kranju.