105. številka._ Ljnbljana, v ponedeljek 9. maja. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivcecr, iaimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr o-oge reko dežele sa vse leto 1R gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 «ld., *n jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujr dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Zacoznan.ila platoje se od četiristopne petit-vrste po *i kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvolć frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. VA. U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ..Slovencev namen in taktika. Kdor mirno opazuje naše politične razmere na Kranjskem, ta vidi, da nas Ljubljanski kolega „Slovenec" nekaj čaBa Bem stanovitno in brezozirno napada vse naše, celo najstarejše rodoljube, kateri niso pri »katoliškem političnem društvu". Namen je jasen. Tisti duhovni gospod le v Ljubljani, ki vodijo pod višjim pokroviteljstvom »Slovenca" in katerim je »katoliško politično društvo* le poslušno orodje, hočejo vso drugo dubovsko in posvetno inteligencijo na Kranjskem strahovati; oni hočejo ne le na verskem, nego tudi na političnem in gospodarstvenom polji naše domovine neomejeno gospodstvo. Kdor se noče udati brezpogojno, ta ni za rabo, proč Ž njim! V ta namen se že zdaj pripravljajo ugodna tla za prihodnje občinske, deželne in državne volitve. Vse hočejo dobiti v svoje roke, ter „Slovenectt in „Domoljub" imata ugladiti pot do gotove zmage. In kakih sredstev se poslužujejo? Oni vedo, da je nase ljudstvo vemo in pobožno. Ta blagi čut je treba izkoristiti v agitacijske namene! Z vso silo se hočejo vreči na preprosto ljudstvo, ki se lahko vname za verske reči, ki je pa v drugih, zlasti političnih in uarodnih vprašanjih Se zmirom dosti nevedno in nepomogljivo. To dobro ljudstvo je treba v strah pripraviti za — vero. Zgol iz tega namena se razglašajo slovenski rodoljubi, ki niso pri „katoliškem političnem društvu", za — liberalce in radikalce. ,Vera je v nevarnosti; vero vam hočejo vzeti; — zatorej na noge, verni Slovenci, da odvrnete to strašno nevarnost od sebe in svojih otrok!" Tako odmeva zdaj dan na dan po naših „katoličkih" listih in pripravlja se prava križarska vojska proti našim „nekatoliško-političnim" rojakom. Poglejmo zdaj, koliko so vredni priimki, kateri se nam in drugim rodoljubom pridevljajo, da se ž njim straši in bega naše preprosto ljudstvo, zlasti pa tudi naša duhovščina na deželi. Znano je, da si nemško-židovska stranka na Nemškem in Laškem, stranka, ki našemu narodu ni pravična, ki našo narodnout zatira, kolikor le LISTEK. „0 Velvary, o Velvary!" t.'eški spisal IVuiit. Pravda; poslovenil Ivan Top oriš. 11 (Dalje.) Prinesla nama je potem Bellida kruha z maslom in piva, a sedaj je bila še lepše oblečena. Imela je svilen predpasnik, v laseh paščke, na roki prstane, na vratu zlato zapono. Da, bila je lepša in mlajša in jaz seveda ne vem, na kak način je to kazala. Maslo na kruh nama je mazala sama, narezke rezala ua podolgaste koščke — manjši naj bi bili drobljaoci v jutro — in podajala nama jih je na krožniku. Doubek jih je zavžival pazljivo in spoštljivo, kakor da so same božje milosti, oblizoval se zraven in gotovo bil bi nekaj shranil, da ni bilo masla na njih, s kojim bi si onesnažil suknjo. Vendno je rezala, mazala Bellida; vedno se je njena roka koščkov dotikala! To je zadostovalo, koščki bo mu bili nebeška aladčica. Pivo natakala nama je v čaše za vino. Doubek je menil, da je to sedaj moda in bil zadovoljen, ker je Cesto s Čašo k njemu prišla Ako mu je more, da si ta stranka nadeva „ I i be r a 1 n o u ime ter je uprav s tem to lepo ime pripravila ne samo ob veljavo, ampak še pri studil a. S temi lažnivimi liberalci imamo ne samo duhovščina, temveč vsi, ki se poganjamo za narodne pravice, najhujše boje. Vsak, ki je količkaj zveden v naši domači zgodovini, zna in ve, da mi nismo ni malo identični s te vrtite liberalci. To dobro vedo tudi „Slovenčevi" voditelji. In vender nas oni vedno identitikujejo s temi liberalci in tako vedoma obrekujejo in naše dobrosrčne, a nevedne rojake vedoma krivo poučujejo. Mi — smo liberalci, toda le v pravem pomenu te besede, ker iz zgodovine vemo, da so le možje, navdahnjeni pravega liberalizma štrli evropskim narodom okove sredovečnega fevdalizma in proti državnemu absolutizmu priborili nam politično svobodo, kolikor je zdaj uživamo. Ali niste tudi vi, gospodje od „Slovenca", liberalci v tem pomenu? Menda se saj ne poslužujete zato tako marljivo naših političnih pravic, zlasti tiskov ne, društvene, shod ovne, volitvene pravice itd , da bi te lepe pravice uničili ? Saj ne zato, da bi, kakor o Bachovem času tedanji konservativci, pomagali pokopati ustavo in ž njo naše politične pravice? Ako pa vi nimate te namere, potem ste vi — liberalci, kakor mi, in mej vami io nami ni v tem nobene razlike! Kaj pa „radikaiizem"? Zadnji čas je prišlo pri nasprotnih nam glasilih na dnevni red pitati tudi vse, kar ni pri „katoliškem političnem društvu", — z radikalci. Po čemu zopet to? Smo li kdaj mi kaj več zahtevali, nego narodno jednako p ravnost? Ali ni že rajni dr. Janez Bleiweis toisto zahteval, namreč združenje vseh Slovencev v jedno administrativno skupino in uresničenje ustavno nam zagotovljene jednakopravnosti ? Torej je bil tudi on, oče slovenskega naroda, „radikalec" ! Kaj pa — vi? Ali vi ne zahtevute onega istega? Ako zahtevate, ste — radikalci, kakor mi, ako pa tega ne zahtevate, potem je očitno, da ste odpadli od narodnega slovenskega programa! Ali smo morebiti mi radikalci zato, ker omenjenih narodnih pravic tudi glasno in o d I oč n o zahtevamo? Ali mari to rekla: „Gospod Doubek, pijte/ pil je; djala mu jo li samo „Doubek", pil je več; ako ga je nazivala „Vaclave", pil je kakor bi kapljice štel; rekla mu je li „Amidoreu, kar se je naposled tudi zopet pouuvlJHlo, pil je s pogledom, proti nebu obrnjenim. Meni ni ušlo, da je Bellida prekanjena in prav nič nisem verjel v njeno odkritosrčnost in prijateljstvo. Igrala se je z dobrodušnostjo Doubkovo in brezdvomno imela je nakano, porabiti ga v svojo korist. Začetek je učinil ou sam brez nje. Prišla je domov njena hčerka; kakih trinajst let je imelo dekletce in Doubka je njena postava tako očarala, da je zbog hčerke pozabil skoro na mater. Ko sta se odstranili, da bi nemara Leni, tako se je imenovala tudi hčerka, oblekla lepše krilce, pravil mi je, da je to pravi materin obraz in ako hočem znati, kakšna je bila mati v mladosti, naj le pogledam hčerko in ako to naredim nekoliko let mlajšo, imam pred seboj njegovo — bivšo ljubico. Sedaj se je sukal le okoli Leniče, držal jo za roko, gladil ji laske iu podbradek, pritiskal jo na srce. Na vprašanje, kje jo bila, odgovorila mu je, da je bila pri plesnem učitelji. Hotel je, naj mu kaj zapleše; ui se dala prositi, djala je roki v bok in začela skakati, vrteti se tako spretno in živahno, kakor pristna baletka. Letala je po sobi kot vrtavka ni prav tako V Ali morebiti mislite, da se kaj doseže, ako se lepo molči in pohlevno prikimava k vsemu, česar vlada želi? — Vidite torej (in kar vsakdor vidi, uvideti morate tudi vi), da je tudi očitanje radikalizma popolnem neopravičeno iu ko veste, da državna vlada radikaleov nima rada, moramo si po pravici misliti, da nimate drugega namena, nego pri črniti nas tudi pri državni vladi, — iz gole krščanske ljubezni, ka-lil? „Vero izpodkopujete", nam očitate nadalje, „in to s tem, da škofe in duhovščino napadate in jim s tem jemljete veljavo". Ali tukaj, gospoda „Slovenčeva", je treba strogo ločiti! Mi nismo nikdar napadali verskih resnic, nikdar izpodbijali katoliških dogem, tudi nikdar napadali duhovnikov iz verskih ozirov ; pač pa smo jih kri-tikovali v političnih in slovstvenih rečeh, prav tako, kakor vi — nas kritikujete. V tem si naša stranka ni v svesti nobenega greha. Ampak — vi imate tukaj zopet posebno taktiko. Vi svojim vernim ovčicam modro prikrivate, da smo mi kritikovali le posamezne osebe zaradi gotovih posameznih dejanj, in vi generaiizujete, da napadamo vso duhovščino in da nasprotujemo veri sploh. Na ta načiu nam zopet vedoma delate krivico! Vi, „Slovenčeva" gospoda, naposled trdite in delate s tem propagando proti nam, da le katoliška vera more rešiti in ohraniti slovensko narodnost. To bi bilo gotovo, a tudi le tedaj res, ko bi se vsi katoliki ravnali po Kristovom nauku ljubezni in pravice. Ali žali Bog, da to ni tako. Saj še mej duhovuiki ni vselej prave ljubezni do svojega bližnjega. Ali nimamo še zdaj mej nami duhovnikov, ki bo u e m š k u ta r j i, ki zatirajo našo narodnoBt, kolikor morejo, Če prav so — katoliki? Kaj čemo potem šele pričakovati od katoličanstva naših nemških iu laških nasprotnikov? Torej, ne samo vera, ampak le živo in požrtovalno slovensko t o -d o 1 j u b j e ter krepko in složno sodelovanje vseh zavednih narodnjakov more ohraniti našo na• rodnost proti mnogoterim sovražnikom, ki jo srdito napadajo od vseh stranij. in on mi je uekolikokrat zatrjeval, naguivši se k metu: ,To je cela mati F* Poklical jo je k Bebi, ko je nehala, in ji dal poljubek za plačilo, ker tako izborno pleše. Da, dal jej je še jeden poljubek iu jo obsipal z vso ljubeznijo, kojo je kdaj imel do njene matere. Morala je vzeti od njega tolar za dva goldinarja, kojega je potegnil iz mošnjička, no, vzela ga je rada in se mu zahvalila s poljubkom. Prišel je iz šole PotuČkov mali sinček in mati mu je naročila, da nam zaigra na glasovir. Uklonil se je kakor umetnik, sedel in igral smelo, dobro, gotovo in brez napak. Čudili smo se mu in Doubek mu je dal tudi tolar za dva goldinaija in poljubek; naj bi se ne zdelo, da ga nima tako rad kot sestrico. No pa ta poljubek ni bil tako ognjen; to sem dobro videl in tudi sodil iz tega, ker ga je poljubil le jedenkrat in se zopet obrnil k Leniči. Samo poljubki, to nič ne de, ali tolarji, koje je Doubek razdal 1 Dobra duša, imel je srebro! Zakaj je nosi seboj? Gotovo jib je vzel s tem namenom seboj, da bi jih podaril Potnikovim! Jaz nisem imel niti dvajsetic, on pa kur tolarje po dva goldinarja. Dal je dovolj in plačal pivo, kruh, maslo in poljubke. _ (Konec prib.) In zdaj, „SlovenČeva" gospoda, sami presodite: ako bodete delali naprej, kakor ste začeli, ako bo-dete sejali prepir v naše vrste, napadali narodne zavode in društva, razdirali našo dosedanjo narodno organizacijo, — je li možno ohraniti in utrditi slovensko narodnost na ta način. Tega pač sami ne morete misliti! Ampak če se pogleda na vaše .dosedanje delovanje, vsiljuje se nehote sodba, da vam za narodnost ni dosti mar; da je imate sicer zelo veliko na jeziku, ali bojimo se opravičeno, le malo v srci! Vi delate zdaj le za vero, katera pa vsaj od slovenskih rodoljubov ni v nobeni nevarnosti. Ali, zapomnite si: ako mislite veri koristiti s tem, da prepir vžigate mej domačini iu jih v skrb pripravljate za naše dosedanje, z največjimi trudi in žrtvami pribojevane narodne pridobitve, — to se jako motite! Preje ali pozneje se tudi manj zavednim Slovencem odpro oči iu spoznali vas bodo po vašem sadu ! Iz deželnega zbora isterskega. (XI. Beja, dne 5. aprila 1 8 9 2.) (Konec) K G. rubriki: „javne stavbe" govori posl. Maudič: Potrebno bi bilo, da bi se zvezal Kras po dobrih cvstah z železnico. A v tem oziru se ne stori n.č. Kadar so volitve, obeča se vse mogoče, a nu zadnje ono ljudstvo vendar nima potrebnih zvez. V Labinščmi, Plomiuščini je vse zanemarjeno. Okolo ceplflkega jezera so veduo enkete i komisije, a uspeha se ne vidi. Ozrite se vender tudi na one pokrajine, ki imajo svojih pridelkov za izvoz, a ne cest! Poglejte malo v Brkine, ki so skoraj odločeni od .sveta, a imajo najslabša občila. Kako se skrbi za zdravo vodo V Ko bo bde volitve v Roču, obe-čala se jim je podpore 500 gld., ako glasujejo za Italijane iu dobili so jih. V Podgač i dalo bo je pa namo 150 gld , ker tam ni bilo tako mogočnega zagovornik. Osušenje Cepičkega jezera je, se ve, bolj vladna zadeva, a deželni odbor mogel bi upli-vati, da se to vender že zgodi in pridobi plodnih tal Občina Punat dobila je podpore — na 700 gld troška za dobavo vode — samo 10O gld. Na Krasu se zdaj zopet agituje in ima nekdo celo IG 000 gld. na razpolagauje Upam pa, da se Krašani ue bodo dali zapeljati. (Galerija: Brava!) Dr. Venier želi, da bi se vladi priporočilo, naj za uravnavo potokov v Buzeščini (Mirna itd.) ne uporablja Koperakih kaznjencev, nego domače delavce. Dr. Stanger. Tudi jaz imam priporočilo. Liburnija do zdaj ni zvezana po ceati z morjem in nemogoče je nakladati kaj na ladije. Treba ae voziti na Reko. Zdaj se dela taka cesta na Voloakem. Večji del izdelal je že uekdo na svoje troške. Manjka dodelati še samo 2 do 300 m. Ta cesta bode velike koristi ne samo za Volosko, nego za celo Liburnijo-Priporočam torej to cesto v podporo. Večina sprejme nato 6. rubriko v znesku 14 000 gld. Jednoglasno sprejme se resolucija dr. Veniera. K 7. rubriki: „troski v poljedelske svrhe in za javno ekonomijo" reče dr. Vo-larić: V tej zadevi govorili smo Že pri proračunu deželnega kulturnega Bveta. Korist obuezati bi morala vso deželo. A v današti|ih razmerah glasovali bodemo proti. Mi glasujemo za vaše predloge, ako jih spozuamo za dobre. A da bi vi za naše, to so tako redki slučaji, kakor bele muhe. K tej rubriki govori Ae posl Babuder in jo potem večina odobri v znesku 21.787 gld. Brez debate sprejme se 8. rubrika: „troski za vojaštvo" v visokosti 700 gld. K i), rubriki: „troski za javno varnost, oglasi se posl. Jenko: Dežela podpirati bi morala občine. Za stanovanja žandarmeriji potrosi se na leto skoro 11 000 gld. Stanovanja žandarmeriji od-kava 11 bi Be morala v občinskih hišah, kjer je mogoče in kjer občine žele. Kjer pa občine nimajo svojih hiš, dovoliti bi jim morala dežela sredstva , da jih zidajo ter namestij v njih tudi žaudarmerijo. To bi bilo toliko bolj želeti, ker se silijo nekatere občine kot odgonske postaje, da morajo imeti zapor za odgnance. Občine morajo skrbeti tudi za prostore novačeuja itd. in vse drago plačevati, ako nimajo lastne niše. — Z najemščino, katero bi v takem slučaji plačevala dežela občini, amortizoval bi se s prva deloma dolg za stavbe, a pozneje uživale bi občine korist in ugodnost, da bi imele svoj urad in vse drugo v občinski hiši. Ker dežela toliko trosi za žandarmerijo, bilo bi pravično, da dobe občine žandarmerijsko pomoč posebno tam, kjer ne morejo vzdrževati svojih policijskih organov. A ta pomoč morala bi biti v posebnih slučajih brzo na roke, ne kakor zdaj, ko je treba prej prositi politično oblast, in se zadeva v raznih slučajih, ako tudi telegratičnim potem — kjer je to sploh mogoče — reši prekasno. Politične oblasti bi lahko razsojale, komu smejo zaupati. Na drugo stran pa ne bi smele politične oblasti uporabljati žandarmerije za posle, kateri jej ne pristojajo, posebno ne za neko kontrolo nad županstvi. A kakor Že vlada zlorablja razne organe in urade, da, celo sodišča v strankarske namene, tako zlorablja tudi žandarmerijo in mora ta n. p. tu v Porečkom okraju, loviti ljudi, ako vskliknejo „Živo cesar Fran Josip!" VeČina potrdi svoto 9. rubrike 14.650 gld. Brez debate sprejme tudi 10. rubriko; Bd e-želni dolg" v visokosti 5000 gld. Poročevalec čita potem 10.—14. rubriko in Bicer: 11. „razni troški' s 12.374 gld, 12. .aktivni kapitali za investiranje" z gld. —.—, 13. „predplačila" z gld. 5000, 14. „za nakup javnih obveznic" z gld. —.—. K tem rubrikam oglasi se dr. Vola rit, vsled česar nastane velik hrup na galeriji. Posl. Mandie: „Smo v štali, v štali!" Dr. Volarić: V proračunih ste rubriki 12. in 14. navadno prazni, a v sklepnih računih nahajamo v njih velike svote, tako za leto 1839 v 12. rubriki 80.772 gld. 50 kr., a v 14. rubriki 59.912 gld. 93 kr. To je dokaz, da niso potrebne tako visoke doklade, kakor se vsako leto sklepajo. Večina potem potrdi tudi te zadnje 4 rubrike in potem vkupno potrebščino 364.493 gld. Brez debate sprejme se potem pokritje v rubrikah 15—25. Primerjanje k potrebščini v znesku 364 493gld., pokritje v znesku 100.981 gld., pokaže se priinank-Ijaj 263 512 gld., katerega večina tudi potrdi in sklene, da se pokrije : a) z 20% doklado na vse direktne davke, kar bode vrglo kacih 113.512gld., b) s 100°/0 doklado na užitnino mesa rn vina, ka bode vrglo kacih 133.000 gld.; c) z dosedaj navadnimi samostalnimi nakladami na pivo in žgp.nje, kar bode vrglo kacih 17.000 gld. Vkup 263 512 gld. Deželnemu odboru odstopa se v rešitev 12 do-šlih prošenj in stavi na glasovanje 5 po finančnem odboru predlaganih resolucij; 1. Da v prihodnjem zasedanji predloži deželni odbor organični statut za sistemizacijo deželnih nasadov in da sme začasno dovoliti podpore onim uradnikom, ki so slabeje plačani. 2. Da deželni odbor v vsacem zasedanji poroča o obiskovanju iu napredku v obrtnih šolah. 3. Da deželni odbor pazi pri bolnikih, sprejetih v bolnišnice, da li so zavarovani pri kateri bolniški blagajni. 4. Da deželni odbor naprosi vlado, naj bi se pazilo, da bolniške blagajne redno poslujejo, odnosno da se dotični državni zakou od 30. marca 1888 premeni tako, da bode zadovoljeno posebnim razmeram v Istri. 5. Da se premeni domovinski državni zakon z dne 3. decembra 1863. Ko se tudi te resolucije spreimejo, sklene predsednik sejo. Po „Edin.". Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani, 9. maja. Mladočeški shod. Klub mladočeške stranke priredil je v soboto ljudski shod v Pragi, da se narod pouči o pomenu ministrove naredbe glede sodišča v Teplicau in o predlagani zatožbi pravosodnega ministra. Shodu je predsedoval dež. odbornik dr. K u čer a, a udeležili bo se ga mnogi mladočeški državni in deželni poslanci. Volilcev zbralo se je do 3000. Dr. Kučera je zavrnil misel, da je boj proti pravosodnemu ministru a tem končan, da je parlament glasoval in sicer neugodno o zatožbeoem predlogu. Parlament Dunajski je Čehom tuj, tam so zbrani ljudje, kateri ne poznajo in ne razumejo češkib razmer. Ako se nam očita, da smo v dneh resne socijalne nevarnosti prišli s svojim predlogom na dan, odgovarjamo mi: zakone je treba spoštovati in se jih držati, toliko slabše pa, da se to ne zgodi. S kakšno pravico morejo kršitelji zakonov zahtevati, da naj se drže zakonov tisti, ki hočejo spremeniti socijalni red. Vodja Liberških Čehov dr. Sama nek govoril je o hudi oBodi in v težki borbi češkim manjšin v nemških krajih ter nasvetoval sestaviti v vseh mestih komiteje, katerim bode nalog skrbeti, da Čehi samo pri Čebih kupujejo. Češkim roditeljem je po-kladati na Brce, da vzgoje — po vzgledu zidov — svoje otroke za dobre trgovce in obrtnike. Zadnji govornik bil je dr. Herold. Občinstvo vsprejelo ga je z entnzijastičnimi Slava-klici Vse je vihtelo klobuke in klicalo: „To je herold naroda češkega". Doktor Herold poudarjal je v svojem govoru, da bode imela predlagana zatožba ministra Sehonborua velikih posledic. Nebena večja stranka ni bila pri tem glasovanju jedina, samo nemška levica, ki je pa v tej reči interesovana. Po bodočih volitvah v državni zbor ne bodo prišli na Dunaj samo Mladožehi, ampak M I a d os 1 o van i. Odločujoči faktorji se bodo prepričali, da je mladočeški program vseskoz resen. Mi ne prosjačimo za koncesije, mi tirjamo odločno to, kar nam gre po pravu. — Volilci vsprejeli so na to jednoglasno resolucijo, v kateri se izreka poslancem zahvala, da so predlagali zatožbo in prošnja, naj delajo na to, da se uveljavi češko državno pravo in da se čim prej mogoče krona kralj češki. Vkupne ministerske konferencije. V petek in v soboto vršile so se na Dunaji vkupne ministerske konferencije, na katerih so se določile predloge za bodoče zasedanje delegacij. Glede dobe, kdaj bodo zborovali delegaciji, še ni oičesar gotovega znano, zavisno je to od državnih zborov, katerima je dognati predloge o reformi valute. Polagoma, toda vedno z večjo gotovostjo se razširja glas, da misli vojni minister staviti velike tirjatve v vojaške namene, tirjatve, katerim se baje finančna miuistra ne upirata tako odločno, kakor lani. Hrvatske volitve. V soboto bil je v Zagrebu prvi voliiski shod za bodoče deželnozborske volitve. Priredili so ga Madjaroui in postavili kot kandidata za prvi voliiski okraj Ludovika Vukotinovića, za drugi okraj J. Haiznerjain za treti okraj I. Loncarića. — Po vladni geometriji razdeljeno je mesto Zagreb sedaj tako, da je madjaronskim kandidatom zmaga skoro gotova. V nanje države, Italijanska mintsterska kriza. Rudini menda ne bode več ministerski predsednik italijanski. Prvi dan po padu ministerstva sodilo se je sicer splošno, da bode kralj dal Uu-diniju nalog, sestaviti novo ministerstvo, ali kakor kaže, se to ne bode zgodilo zato, ker Rudini nikako zaslombu več v zbornici nima. Kralj se je že z vsemi odličnejšimi parlamentarci posvetoval in bržkone bodeta sestavila novo ministerstvo senator Saracco in posl. G i ol i t ti. Saracco se je izrekel, da je finance moči urediti le, ako se upelje davek na kako konsumno stvar in da Be znižajo troški za vojsko, v kolikor se to storiti da. PoBamni listi sodijo, da je zbornica izrekla Rudiniju nezaupnico zato, ker nalaga trojna zveza Italiji prevelikih bremen, dočim se Rudiniju ni posrečilo priti do sporaz-uraljenja s Francijo, a Giolitti izrekel se je zopet, da je zbornica dala Rudiniju nezaupnico zato, ker ga ne zmatra dovolj energičnim za izvršitev finančnega programa, od katerega je zavisna gospodarska bodočnost Italije isto tako, kakor nje politična veljava. Belgijska »borniča. V soboto končala je belgijska zbornica generalno debato o reviziji ustave. Najvažnejši moment je pač bil to, da se je vodja liberalne stranke, Frere-Orban, izrekel odločno proti splošni volilni pravici, za katero se potezajo progresisti in tudi liberalci. Glasovanje vršilo se bode jutri, in vsa Belgija pričakuje z veliko nestrpnostjo izida, kajti večina bodisi že za bodisi proti reviziji ne bode velika. Dopisi. Iz Kuežaka, dne 5. maja. [Izv. dop.j (Naš župan.) PivČan je pohlevna duša ter potrpi marsikaj. Toda pregovor pravi: kar je preveč, je nezdravo. Nekaj takega so razmere pri našem županstvu po zadnji naši občinski volitvi. Bila je dne 27. decembra prošlega leta. Najstarejši ljudje ne pomnijo take. Zadnja leta bila je navada, da so se odborniki pri starem županu zbrali ter ga pri „kozarci vina" z velikim veseljem zopet županom izvolili. Pred nekaj leti bil je tako županom izvoljen g. Josip Čuček, posestnik iz Knežaka. Videl je baje že mnogo sveta, ali, kakor se Pivčan izrazi, bil je že „v situ in rešetu." Ni čuda, da si je znal Županstvo obdržati do sedanjega časa. Ko je bil prvič izvoljen, obljubil je, da bode njegovo prvo delo preskrbeti nam vodo v vas. Minila so od tedaj leta in leta, a ž njimi izginila je tudi voda. Seveda obljubiti in še povrh storiti bilo bi preveč. Morebiti se pa bode sedaj Čez leta kaj usmilil in tedaj bode to v resnici njegovo prvo delo, kajti do danes ni storil v prospeh občine še ničesar. Ljudje so seveda izprevideli, da iz nič je vedno le nič ter so o letošnji volitvi volili v odbor tudi delavne može. Prigodilo se je pa, da pri volitvi ni šlo „vse prav v redu'. Gosp. župan znal je tako ukreniti, da je bil zopet izvoljen Županom. Proti tej volitvi pa se je pritožilo devet zavednih odbornikov z ulogo z dne 31. decembra p. I. pri deželni vladi, katera je izvolitev dveh svetovalcev ovrgla. Tudi so omenjeni odborniki deželnemu odboru naznanili, da izstopijo iz odbora. A Še bolj čudno stanje imamo sedaj! Naš župan jo je že dne 21. aprila pobrisal na Ogersko in za svoja namestnika pri županstvu posadil je kar dve osebi, ki niti v odboru nista! Župana sedaj nadomestujeta njegov oče in pa tukajšnji učitelj, kateri županovo ime podpisuje, kot pristen župan. Vprašamo pa: od kedaj ima pravico oče, da pri županstvu sina nadomestuje ali pa učitelj, da podpisuje našega župana ? Daleč smo prišli! Župana ni doma, svetovalcev nimamo, ker niso bili po zakonu izvoljeni, mesto vseh pa vladata občini županov oče pa učitelj. Žalostno je to in sramotno za občino, še bolj pa za župana, kateri misli, da bode tudi odslej z nami pometal. Ni čuda, da se je devetorica trezuomislečih odbornikov odpovedala odborništvu! Kdo bode pa deloval s takim županom, kateri kar meni nič — t bi nič odide po svetu po svojih zasebnih opravilih. Zato niso odborniki tu, da bi županovega očeta iu pa učitelja poslušali ali pa šli rakom žvižgat. Tako dela naš župan! Tega pa ni storil sedaj prvikrat. Dogodilo se je, da ga celo zimo ni bilo doma. Tedaj ga je pa zopet nadomestoval, kakor navadno, njegov oče. Mi sedaj javno prosimo slavnega deželnega odbora, naj okrene v tem pogledu strogo preiskavo, da se o resnici sam prepriča ter smo tudi pripravljeni zgoraj navedeno kot fakt um s pričami potrditi. Domače stvari. — (Občinski svet Ljubljanski) ima jutri zvečer ob 6. uri sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o resultatu letošnjih dopolnitvenih volitev v mestni znstop. III. Istega odseka poročilo ob odpovedi občinskega svetovalca Frančiška Peterce. IV. Volitev podžupana (§. 31. občinsk. vol. reda). V. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta. VI. Dopolnitvene volitve v mestni stalni zdravstveni svet (1), v klavničuo ravnateljstvo (1), v direktorij mestnega užitninskegu zakupa (1), v odsek za imenovanje ulic (3), v odsek za kanalizacijo (1) in v odsek za organizovanje občinskih uradov (2). VII. Dopolnitvene volitve v upravni odbor mestne hranilnice (3 izmej občanov). VIII. Vodovodnega odseka poročilo o ravnateljstva c. kr. tabačne tovarne prošnji za znižanje vodovodne pristojbine. — (Odvetniška zbornica kranjska) imela je v soboto svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 10 Ljubljanskih odvetnikov pa 3 vnanji. Podpredsednikom odboru je zopet izvoljeu gosp. dr. A, M o s c h e , odbornikom zopet gosp. dr. Jos. S a j o v i c , namestnikom g. dr. V. Š t e m p i h a r. V disciplinarni svet Bta izvoljena gg. dr. Fr. M u n d a in dr. A. Mosche kol člana, gosp dr. A. pl. S c h o p p 1 in gosp. dr. V. T e m n i k e r kot namestnika. Sklenil je tudi zbor, da bodo odslej člani zbornice plačevali po 10 gld. na leto zborničnega doneska. — (Izpiti na Ljubljanskem učiteljišči) završili so se v soboto. Vse tri kandida-tinp'*jza meščanske šole napravile bo izpite z odliko; 12 kandidatinj je napravilo za ljudske šole (1 je propala), 3 iz francoščine, 1 iz nemščine kot dopolnilni izpit. Vseh šest prišlih kandidatov (2 se nista zglasila) spoznanih jo b;lo kot sposobne za ljudske Sole (1 samo s slovenskim učnim jezikom). — (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) praznovalo je včeraj ob %8 ur> zjutraj v sv. Florijana cerkvi slovesno sv. mašo na čast svojemu zaščitniku. DošU eo tudi gasilua društva c. kr. tobačne tovarne, papirne tovarne iz Velč, iz Spodnje Šiške in Bizovika, da so se udeležila slavuosti. Po cerkvenem opravilu bil je službeni zbor Ljubljanskih gaBilcev, na katerem je bil razgovor o vsporedu občuega zbora za dan 29 t. m. v magistratni dvorani. Za tem je bila prosta zabava vseh gasilcev na vrtu „pri Zvezdi" ter bo se razlegale slovenske narodne pesni gasilcev in vršile razne napitnice. — (I) o I e ii j s k i železnici.) Ofertna obravnava za gradnjo železnice Ljubljana — Grosuplje — Kočevje bila je dne 2. t. m. pri c. kr. stavbin-skem vodstvu državnih železnic na Dunaji. Došlo je bilo 11 ponudb, ki se pa deloma ozirajo le na pojedine oddelke n. pr. Geconica iu \Veiner samo na II. oddelek s popustom 9-8% — Ig. k isenthal na III. in V. oddelek s popustom 8°/0 na IV. iu VI oddelek b popustom bo/o Epstein in Sehuffer na II. oddelek s popustom 16%, Krnil VValherg na I. oddelek s popustom 11% Za vseh 6 oddelkov so oferirali: barou L a z a r i u i in K r u 11 č s skupnim popuatom 179681 gld. (I-13%, 11—12%, III — 1%, IV- h3, V—9-2 iu VI —10'V/o popuata) Hauaer s skupnim popustom 188.710 gld. (1 — 6. II —10%, III—7, IV—4%, V-11 in VI-12%) Kiss — liabas — Praschi nker s skupnim popustom 210176 gld. (I in 11—9, III —10, IV-10%, V— 11 in VI—8%%) Rouchetti in Reutmei-s ter z doplačilom 31-142 (I—III—1%, IV—VI + 5%%) Ceconi s skupnim popustom 174*443 goldinarjev. (I—10%, II—147, III in IV —2, V—58 in VI—45%) E. G rosa in dr. s popustom 13*1% za vseh 6 oddelkov, skupaj torej 275.807 in Red-lich io Berger 8 popustom 15.8% za vseh 6 oddelkov skupaj torej 332 653 gld. popusta. — (Tat.) Iz Št. Lamberta se nam piše 6. t. m.: S!noči prosil je čedno oblečen človek pre- nočišča. Oglasil se je najprej« na Kalu pri imo-vitem posestniku proseč ga pijače za denar s pripombo, da ima prenočišče Že pri sosedu, ker pa se mu ni vstreglo, šel je naprej v Št. Lambert in ostal v gostilni g. Iv. Vrtačnika, kjer se je vedel prav po domače in prijazno. Znal je mnogo pripovedovati o raznih dogodkih in se kazal s poznanjem našega kraja in z narečjem v kakeršnem je govoril, da ne more biti doma daleč od nas. Postreglo se mu je torej z boijšo posteljo. Po noči pa, ko so doma spali, odprl je zaklenjeno omaro in vzel je iz nje vse smodke in tabak, kakih 12 gld. vrednosti, vzel je tudi pet parov nogovic in jeden robec, izpraznil belo podglavnico, v katero je lahko spravil vse te reči, snel lovsko puško z zidu in izginil « tem plenom v temno noč. — Orožniki ga zasledujejo marljivo in že se nam poroča, da ima ukradeno puško neki gostilničar pri Motniku, kateremu jo je zlodejec prodal za 2 gld. — (Premem b a posesti.) Baron Bom, posestnik graščine v Tržiču, prikupil je k svojemu posestvu, ki obseza okolu 800O oralov, še dve parceli pri sv. Ani, ki merita Čez 800 oralov. Baron hoče zgraditi pod cerkvijo sv. Ane veiik lovski grad, ki bode razsvetljen električno. V visocib gozdih za-plodili bo preteklo zimo jelene, katerih bode zdaj okolu 40. — (Konfiskacija ) Zadnjo številko „Domovine" z dne 7. majnika zaplenilo je Celjsko državno pravdništvo zaradi članka „Nemčurji v Ljutomeru", v katerem je govor o delovanji „šulver-eina" in o uameri Ljutomerskih uemškuturjev, izločiti trg iz šolske občine. — (Knez Jurij S a 1 m -R e i f f e r b c h e i d t,) posestnik grada Novo Celje v Savinjski dolini, naselil se je s knjeginjo, rojeno vojvodinio della Gracia, za stalno na svojem posestvu poleg Žalca. L. 1890. prepustil je odlični mož svojega posestva prostore blagovoljno Celjskemu Sokolu v porabo za ljudsko veselico. — (Nesreča.) Koncem minolega tedna kopali so delavi cementne tovarne v Zidanem mostu na nekem griču, kar 86 je udri z griča usad in zasul delavce. Rešilna dela so se takoj začela, a po preteku štirindvajsetih ur £e ni bilo moči priti do zasutih delavcev, tako da so že gotovo vsi preminili. Koliko je delavcev zasutih, se še ni dalo določiti, oženjencev je tudi nekaj vmes. Cementna tovarna na Zidanem mostu je lastnina hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. Usad se je udri vsled obilega deževja, katero je premočilo vso zemljo. Pričakujemo novejših poročil. — (Savinjska posojilnica v Žalcu) imela je v jednajstem upravnem letu 1891. denarnega prometa 307.589 gld. Posojil dalo se je 784 društvenikom 167.115 gld. 82 kr., hranilnih ulog bilo je od 664 strank 181 066 gld. 70 kr., čistega dobička bilo je 2032 gld. 27 kr., ki bo je pripisal specijalnemu rezervnemu fondu. Splošni in speci jalni rezervni fond narasla sta za 2232 gld. 27 kr. in znašata 14.112 gld. 33 kr. Načelnik zavodu, ki tako vrlo deluje, je g. .1. Hausenbichler, odborniki pa so: gg. S. K u k e c, F. S c h w e i t z e r in F. Do I i nar. Hranilue vloge ee vsprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in Be obrestujejo po 4x/a %• Posojila se dajejo proti 6% samo udom posojilnice. Uradni dan je vsak ponedeljek od 8. do polu 12. ure dopoludne. Prošnje za posojila vsprejemajo se vsak pouedeljek od 2. do 4. ure popoludne. Ako je ponedeljek sejem ali praznik, uraduje se nasledili dan. — (Sneg na Koroškem.) Po noči od petka na soboto zapadel je po vsem Koroškem sneg. V Celovci ležal je v soboto zjutraj 8 centimetrov visoko, na Obirju pa 54 centimetrov. Da bode ta sneg prouzročil precej izdatne škode, je po sebi umevno. — (Goriški magistrat in slovenščina.) Magistrat glavnega mesta Goriške grofije, dežele ki ima večino slovenskega prebivalstva, uraduje izključno le v italijanskem jeziku in rešuje vse slovenske uloge izključno le italijanski. V Gorici živi po zadnjem ljudskem štetji, ki se je vršilo kolikor le mogoče na kvar slovenskemu življu, nad 3200 Slovencev. V resnici pa je njih ste vilo mnogo večje in reči smemo, da jih utegne biti okolu 7000. V Celovci in v Celji, kjer so od-nošaji še neugodneji za Slovence, potezajo se društva in posamični rodoljubi krepko za pravice slovenskega jezika in z dobrim uspehom. Zakaj bi se isto ne dalo doseči v Gorici, kjer bi vender slovenski jezik moral biti popolnoma ravnopraven italjan-skemu. Afera Lončar v Celji, o kateri smo govorili že obzirno na drugem mestu, je jasni kažipot, kako treba postopati pravim rodoljubom, da postauemo ravnopravni v dejanji in povsod. — (Toča na Furlanskem.) Tržaški „Mattino" poroča, da je toča vse drevje in trte otolkia v okolici Tržaški, po Krasu in Furlaniji tjedoli do S. Daniele. V Trstu je bila strašanska burja, na Opčinah pa je sneg pobelil. — (Nova brzojavna postaja) se je dno 7. t. m. odprla v Sv. Petru (S. Pietro dei Uembi), združena b pristaniško izpostavo, z omejeno dnevno službo. To nam naznanja c. kr. poštno In brzojavno vodstvo v Trstu. — (Spomenik P r e ra d o v i č u.) Kakor javlja „Hrvatska", naročil je hrvatski rodoljub, ki neće biti imenovan, velik spomenik slavnemu pesniku Petru Preradoviču. Ta spomenik izdelal bode znani hrvatski kipar Banditi in ga bode omenjeni rodoljub podaril mestu Zagrebu — (Tedenski se m nji v Zagrebu.) S početkom lepšega vremena postali so zopet bolj živalmi tedenski semnji v Zagrebu, ki so vsako sredo. Zadnji bil je dobro obiskan in je bilo mnogo trgovcev s Kranjskega in iz Istre. Prignalo se je 205 glav rogate živine, 50 konj iu 546 prascev. Voz z raznim blagom bilo je 243. — (Izpred sodišča Ljubljanskega.) Preiskava proti Jan. Podkrajšku in Fr. Moharju zaradi hudodelstva posiljenjn se je dne 2. t. m. ustavila. Zagovarjati se bode obtožencema samo zaradi prestopka proti javni nravnosti pri okrajnem sodišči. Obdolžena pa nista bila zaradi ropa ali tatvine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. maja. Cesaričinja udova nad-vojvodinja Štefanija dospela sem. Dunuj 8. maja. Strajk voznikov je končan. Danes zvečer začelo zopet voziti mnogo voznikov. Rim 8. maja. „Fanfulla" javlja, da je Rudini odklonil ponudbo G io lit t. i j a, da bi v novi ministerski kombinaciji obdržal predsedstvo v kabinetu. „( )pinioiie" pravi, da se govori o ministerstvo Giolitti-Saracco. Dunaj 9. maja. Ministerska posvetovanja glede delegacijskih predlog se končajo danes popoludne pod predsedstvom cesarja. Budimpešta 9. maja. Ogerski trgovinski minister Baroa danes zjutraj umrl. Haznc vesti. * (G u n d u 1 i č e v spomenik v Dubrovniku.) Bodoče leto odknl se bode spomenik pesnika Ivana Gunduliča. Delo izvršil bode slavuo-znani hrvatski kipar ltendič. * (Analfabeti v Avstriji.) Pri zadnjem štetji so našli, da 21 odstotkov vsega prebivalstva ne zna ne čitati ne brati. Po glavnih mestih so ti odstotki zelo različni. V Bregencu je uamreč le 1° 0 analfabetov, v lusbruku in v Pragi pa že 2% na Dunaji 5%, v Gradcu 9 43%, v Celovcu 10-12%, v Ljubljani 1643%. v Trstu 1914%. v Lvovu 35*7° 0, v Černovicah 52 33% in v Zadru celo 58*68%. Vidi se torej, da je na vzhodu in jugu monarhije Se strahovito mnogo analfabetov. * (Novi vinogradi na Og crnke m.) Delniška družba švicarskih kapitalistov namerava na Ogerskem v veliki meri nasajati nove vinograde. Družba je nakupila od mestno občine v Kecskemetu 2000 oral peščenega zemljišča po 100 gld. oralo in hoče 1800 oral razdeliti mej 200 rodbin iz okolice blatnega jezera, katerim je trtna uš opustošila vinograde. Dve sto oral pa bi se nasadilo z sadnim drevjem. V Keeskemet je že došlo 30 rodbin in so začele potrebna dola. Družba namerava tudi zgraditi tovarno za izdelovanje cognaca in skrbeti, da se hode zdelovalo doma vse potrebno orodje za vinarstvo in sadjarstvo. * (Koliko je srebra v Avstro-Oger-s k i.) Srebrnih novcev naštelo se je pri državnih blagajnicab, bankah, železnicah itd. v Avstriji za 7,540 000 gld, na Ogerskem pa za 2 540.000 gld. V državnih blagajnicab bilo je v Avstriji 6,600.000 gld. na Ogerskem 2,040 000 gld. V zasebnih blaganicah je malo srebra. Sodi se, da bode VBega skup v Avstriji 10 milijonov in na Ogerskem 3 milijone arehermh novcev. V tem ni ušteta vBota kolujočih novcev. * (Velika noč v tem stoletji) Velikonočna nedalja bode I. 1893 dne 2. aprila, I. 1894 dne 25. marca, I. 1895 dne 18. aprila, I. 1896 dne 5. aprila, I. 1897 dne 18. aprila, I. 1898 dne 10. aprila, 1. 1899 dne 2. aprila, 1. 1900 dne 15. aprila. „LJUBLJANSKI ZYOH" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. fljoterljue srećke 7. maja. Na Dunaji: 41, 18, 64, 8, 84. V G rad ci: 65, 72, 3«J, 63, 68 TllJCl: 8. milja. Pri RImIIAi i Keinhan), Ileller, Peterka, Uostnik, Steinbai-ter, Lmirič, Paiuer, Kaiunaii, Trobitscb z Dunaju. — Baron Ralli u Trsta. — Ilieng iz liakoka. — Bar, May iz (iradca. Pri Momi: Coldlmuer, Stranss^lli, Hartunek, H»n-dinger, Silberknopf, Hoiinaver z Dunaja. — Tedeaebin iz Trsta. — Bolko iz Gorice. — Dr. Schmeidingor iz Kaui-nikii. — Dr. Ulricb iz Piage. Pri |uštt«*ui koioilioru: (Juttel iz Trsta. Umrli so v Kifli Dl Suni: muz okoli »J5 let star je 5. maja: N. N. nupoztiati utonil v Mestnem lo^u v jarku. 7. unija): Kum Kopač, kondukter jeva hči, l leto Traniške ulice St. 6, bronchiti«. Tr/ne cene v lijubljnitl due 7. maja t. 1. li. kr |l. kr Pšenica, liktl. . . . 7 60 Spefa povojen, kgr. — «4 Bež, n ti ao SuroVO maslo, „ — 72 Ječmen, 9 . 4 28 Jajce, jedno : _ 2 0 'en, 9 • . a 77 Mleko, liter .... — H Ajda, . H 20 Goveje meso, kgr. - K2 ProBO, m • . 4 71 Telečje „ , — r>s tvoru za, ■ • . 4 6" Svinjsko „ „ — 64 Krumpir ■ • . 2 86 Ko&trunovo „ , — 40 Leća, . 11 - PiS.inec...... — «5 Orah, . 11 - — 20 Fiiol, . — Seno, 10<> kilo . . . 1 S*6 Maslo, . - H4 Slutila, „ „ 9 40 Mast, * . — 6« Drv« trda, 4 rjiuetr. h 80 Speb trisen „ . - 66 „ mehka, 4 ; 4 so Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na 11 mm. ce 'ST a t—* i__ 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7352 mm. 7365 mm. 7382 nm. 30° C 66° C 5 4» C brezv. si. svz. si. vzh. obl. obl. obl. 1-60 rra. dežja snega. .21 "ae a cd 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-7 nm. 736'3 ram. 736*3 mm. 6-6° C 15 0° C 9 8« C si. vzh. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 0 00« Srednja temperatura frO0 in 10-5°, za 7-4° in 21° p -d normalom. XZ>-cLnsLJs3s€c borza dne 9. maja t. 1. včeraj — 95-30 94 85 110 95 10110 983 — 319-50 119-70 Papirna renta.....gld. Srebrna renta..... „ /data renta...... „ 5l'/o marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije .... „ London ........ Srebro ........ Napol........„ C. kr. cekini ..... „ Nemške marke .... , 4' '„ državne srećke iz 1. 1854 . Državne srečke iz 1. 1864 . . Ogerska zlata renta 4"/,...... Ogerska papirna renta 5»/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4*/t0/o zlatl 7-:lst- nsti • Ki-editne srečke......100 gld Rndolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke ... 120 „ Tramvvav-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 9-50 564 58-57«/. 250 gld. 100 . danes gld. 95-35 945*0 „ 11125 m 101-45 n 987'— „ 316-25 . 119-76 9-50'/, 5-64 58-57'/, — kr. ■ 80 . 50 . 140 gld 184 109 100 121 117 187 VI 150 241 50 90 Privatni koiptoirist z lepo pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, i**e »luftbe v kaki privatni plsarul. — Ponudbe se naj pošiljajo pod znamko 14.. H. upravnistvu nSloven-skega Naroda". (512—2) v Za vrstniku pri Litiji, s tremi kamni in s stopami, v dobrem stanu, z lepo lego tik okrajne ceste; proda se iz proste roke. — Natančneje pove iz prijaznosti Igrali ^^7"silcoiilg-g-, trgovec v Smartinu pri Litiji. (516—1) DE E. ŠLAJMER stanuje od IO. t. m. (509-2) v Poljskih ulicah h. št. 4. Ordinuje za kirurgične bolezni od 2.-4. ure popoludne (Izvzemli nedelje in praznike). Kotranaste krogljice. \ Priporočljive kot kaielj in hrlpavost odstranjujoče in olajšujoče, Sli« razkroj u j oče sredstvo. Te krogljice, ki pomirujejo in mehčajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in dolžnostih potrebujejo jasen in uiooan glas, kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci i{d. — l skatlja 26 kr., 10 ftkatelj 2 gld. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Wnanj a naroČila se prati povzetju svate tovna izvršujejo. i59—8) I St. 5187 gr. (447—3) Oglas dražbe« Kr. sodni stol kot konkursno oblastvo v Zagrebu naznanja, da je na prošnjo zastopnika konkursno zapuščine Milana pl. Šuškoviča, odvetnika dr. Stanka Andrijevica, dovolil draž-beno prodajo r azilih vrst vina in to IHOO l od. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Zajedno se naznanja, da je v kletih na Med vedskem bregu okoli 300 hektolitrov, v kleti gospodarskega društva okoli 570 hektolitrov, v kleti hi št. 14 v Kukovićevi ulici oko i 94 hektolitrov, v kleti h. št. 35 Gajeva ulica okoli 232 hektolitrov, v kleti h. št. 10 Franko-panska ulica okoli 215 hektolitrov, v kleti h. št. 19 Zrinjski trg okoli 360 hektolitrov vina, razen druzih zgoraj navedenih predmetov. Poživljajo se torej vsi, ki žele dražiti, na rečeni dan na mesto, določeno za dražbo, in sicer s pristavkom, da se bodo družbeni predmeti prodali najboljemu ponudniku za gotove novce. Kr. sodni stol v Zagrebu dne 11. aprila 1892. V. Cuculio m. p. Razpis zgradbe. S tem se razpisuje raz&lrfaiije (na staro poslopje jedno nadstropje) Nolukega poslopju pri »v. ltolfaultii nn Kogii, okraja Ormoškega. Stroški ho preliminirani na 4432 gld. 34 kr. Dražba na vzdo! vr.ši so due 22. maja ol» 1. uri popoludne v Soli. Načrti iu preudarek stroškov so v floti na ngled. Krajni šolski svet Bolfenski na Ko g u dlie 1. maja 1892. ki^X^Xk^Xki^Xk^ j^mm m *m m m »mm vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje in rente na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastni hiši. Ustanovljena meseca avgusta 1860. Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno izplačujejo. Pri „Avstriji" zavarovanih je Žc čez 34.000 PS#b za 20,501 milijonov R-old. Poroštveni zaklad izna&a 2,918 milj. gold. IzplaĆHla je „Avstrija" rtu* zdaj že 7,444 milijonov gold Vsi načini zavarovanja za slučaj Rinrti veljavni ko za omi, ki bnadiijo Se pod vojalko dolžnost tnd: za nlučaj h m rti v vojski nI i njenih |Mi.sleilic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažselse kombinacije zavarovanja na življenje c;: I. Zavarovanje za »lučaj smrti: Zavarovana svota i/.placa Be, kadarkoli sr smrt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri zakonskih. III. Zavarovanje na doživetje in ob Jednom za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača Be zavarovancu pri poprej ilolo-čeni starosti njHiim .-ann-inu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se. kadar /.avarovaiiec določi no Htu-ro.st doiSM njemu samemu in drugič po njegovi smrti nj>'^ovim dedičem. V. Zavarovanje rent (penzije). VII. Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času. VI. Zavarovanje na do-žitje: Zavarovana ivbta izplača se o naprej doloeenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s fi" ,, obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača s« kadar zavarovanec določeno starost doseže. K>> bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovani <■ pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek. zavarovanec poprej umrl. Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarife brezplačno daje: Nadzomištvo ..Avstrije" v Ljubljani: Ignacij Valentinčič. Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73.