Drugo dejanje
(igndi&B predst&vlja ravnino, obduio % gmoTJem; na desaej Btrani stoji majbena hiša med drema lipama).
PKVI PEIZOR.
Tone (stopi ii hise). Moja dobra in bolna mati spf! 0 moj Bog! pri-srčna hvala ti bodi, da si mojej materi po toliko ncmimih nočeh dal aladek pofjitek. Zdaj joj bode gotovo bolje! Mir, ki ga zdaj uživa, in potlej te dobre tečne jedi in to krepflno vino gotovo okrepčajo njene onemogle moči, ter npam, da mi kmaln vstane iz postclje. 0 moj Bog, kako si vendar dober! To, kar se mi je malo poprej zdela največja nesrefia, to j« zdaj moja sre&L Ksko bridko se mi je srce jokalo, ko mi je 6ni hndobnež niradel gosli. In glej! ravno ta izgnba ini je bila v veliko srečo. Ko bi ne bil jok&l za svojimi gosli, otiSla bi biia 6na in dobra otroka brez vsega sointja memo mene in z ni-čeniur bi nii ae bila pom&g&la, da olajšam žalostui stan svoje m&tere. — Glej! kdo pride tam-le ? Ako me oči ne varajo, to je 6ni deček, ki sem ga potegnil iz vode. Kes je.' In y roki drži gosli. Kakor vidim, hofie me Se dalje izkušati. Ali zaman! — Jaz ostanem stauoviten v tem, k&r je Bogn iu mojej materi vše<5.
DEirei »eizoe.
Tone.   Lorro (i go«!i t roci).
Lovro (namirm).   Da si mi zdrav, Tone!
Tone.   Lepa ti hvala.   A povodi ini, kaj želiš od mene?
Lovro.   Kaj želim?   NiiSesar! — Princsel sem li gosli nazaj.
Tone(?zame gosli ter ga iudeč gleda v oči). Kaj? gosli rai si prinesel nazaj! Lepa ti tavala!
Lovro.   Ne zahvaljuj se mi, nego odpnsti mi! Ali mi odpnstiS, Tone?
Tone. Vprašaš me, ali ti odpnstim? Eo sem te iz voda potegnil, bilo ti je užž vse odpuščeuo.
Lorro (n naglo seže v b«edo). Lepa ti hvala! Hvala! Ti si dober deček; a jaz sera bil proti tebi zel6 neusmiljen.
T o a e. Ne govori o tem, kar sem ti dobrega storil. Dolžnost vsacega Sloveka je, da svojemu bližnjemn reši živjjenje.
Lovro.   A]i jaz eem te zel6 razžaliL
T o n e. To sem uže davno pozabil. Tudi sovražaiku moramo dobro storiti, retla mi je mati, ko je necega dne prišel bolehen sovražni vojak y hišo, ki nas je bil malo poprej oropal. Mati mn ponndi zadnji kosec kruha, ki smo ga imeli pri biSL — Ali poTedi mi, kaj se ti je zgodilo? Ti se mi adiS yo3 izptemeBjen!
Lovro. In ti sa SndH tenm ? PosluSaj me tedaj, Ijubi Tone. Eo pridem Tes moker domiSv, poretn sFOjej m&teri vse, kar se je bilo zgodilo. Moja po-božna ruati padejo na koleni ter se zahvalijo Bogn za mojo otetbo. Potlej lne Tprafiajo, kdo je 6ui človpk, ki mi je rešil življenje in če mu ae seni do-stojuo zahraiil ? Mene je bilo srani in hotel seui si z lažjč pomagati. Mati 80 to preeej slutili, obniili so se od mene in rekli: Lovro, Lovro! ti si hu-dobno dete in le zaslužena kazen te nUgne poboljšati. Idi mi izpred oLi! Ne morem te pri sebi imeti, dckler se ne poboIjiaS. — Jaz sem bs jokal in prosil odpaSčenja. Potem mi nekako bolj prijazno rek6: Poslušaj me, Lovro! Pred nekaj leti je tvoj oee na bojišci rešii ranjeaega vojaka, da ga konji nijso pohodUi. Ko je vojak potem ozdravel, prižcl je takčj k tTojemn očeta in se nin lepo zahvalU, da mu je iivljenje otžl. Pozneje je bil vojak uaj-vefiji prijatelj tvojemu ofietu in Ijabila sta se kakor brata. Glej! to je bil plemenit človek.
Tone.   In kako je bilo ime temu ClovekuV
L o v r o. Ako se dobro spomlnjam, imenovali so ga mali: A a t o u a Jugoviča.
Tone (oaupBl).   To nij mogofc!
Lovro. Zakaj bi to na bilo mogoiie? — la zakaj si tako osnpel pri teni imenn? — Jaz sem bil do solz ganen, ko so uii mati vse tfl pripove-dovsii. Prijel jih sem za roko in jim odkritosrfno povedal svoj pregreSek. Tndi jim sem obljubil, da poBtancm od sih dob ves drugačea iSlovek.
Toiie. Živio, Lovro! To me ?eseli. Podaj mi s?ojo bratossko ioko! (Pdlla mu roko.)
Lovro.   Ali te smera nekaj proaiti?
Tone.   In s (iim naj ti postiežem, ker sem Eiromak?
Lo^TO. Tt nitBmui ilnniin ntsgn s tem, ia si »4 d&nes moj 4o\>ri ia zvesti prijatelj!
Tone (mu pod4 roko), To sem od srca rad! Ali mi pa tudi obljubiS, da po sedaj nikoli ve<5 nobenej živalci aič žalega m storiš?
Lovro.  Vse, vsb rad obljubiin, da mi le ostaueš dober in zvest prijatelj.
Toae. A zdaj mi je treba v hKo k materi. Užž koniaj čakam, da se prebudj ia jej poBBdim dobrili jedil in kiepllne pij&ie, tcr jo rasveselim s kako veselo peaenco. Z Bogom, Lono!  (Otidc« go«li * roci.)
Lovro (glcdnjoj u njim). To jc dober deiiek! Bog daj, da bi tndi jaz bil tako dober id poliožea, kakor moj prijatelj, Tone! Upaiu, da mi Bog k temu ne vzkrati svoje pomoči!
(Zagriajalo pade).