PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 jm v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla za dnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV NIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. MontecchiS PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) T1x 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 -86723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 jrarr** cena 600 lir - Leto XL št. 295 (12.018) Trst, četrtek, 13. decembra 1984 Besedilo bi morali izdelati čimprej v okviru ministrskega sveta Zaradi sporov v večini bo vlada predložila davčni paket v obliki zakonskega odloka Za odlok o davčni reformi bi utegnili glasovati tudi komunisti RIM — Visentinijev paket je včeraj končno pristal v avli poslanske zbor-n.ce v vzdušju, ki ga čedalje bolj o-značuje politična negotovost in še zlasti razkol v vrstah petstrankarske večine. Sedaj je že skoraj gotovo, da °° vlada predložila svoj zakonski odtok, zadnji poskus posredovanja pa le v rokah predsednika vlade. Včeraj s? začeli razpravljati o petih ugovorih glede ustavnosti, ki so jih predložili misovci. Kot je bilo pričakovati, ■te bilo vseh pet ugovorov zavrnjenih, vendar je to bdi le uvod v obstrukcijo fašistov, zaradi katere bo povsem nemogoče odobriti paket do 31. 12. Da bi izdelali tak odlok, ki bi zadostil zahtevam vseh vladnih partne-rjev so te dni v teku mrzlična posvetovanja na vrhu. V teku včerajšnjega dne so se zapovrstjo sestali Craxi in De Mita, Craxi in Spadolini, De Mita in Ferlani, Craxi in Forla-ni- Ob koncu je predsednik vlade dal Bovinarjem nekaj izjav, iz katerih je dalo luzumeti, da je optimistično razpoložen glede možnosti rešitve tega zapletenega vprašanja. Cra-*j je povedal, da bodo v okviru ministrskega sveta in kabinetnega sveta našli rešitev, ki bo zadovoljila vse 1 tirine rje. Najbolj sporno vprašanje je seveda induktivno ugotavljanje dohodkov: glede tega je predsednik vlade dejal, da je treba dati nekatera jamstva poštenim davkoplačevalcem, saj se je treba resno spopasti s tistimi, ki davke uta ju je jo. Ob tej priložnosti je Craxi ostro obsodil današnjo zaporo trgovcev in obrtnikov. Mimo teh skrajnih poskusov prevladuje mnenje, da je manevrski prostor za pogajanja zelo tesen. Pa poglejmo stališča posameznih strank. Največje probleme ima KD: De Mita zahteva od Visentinija naj spremeni člen • o induktivnem ugotavljanju dohodka, kar bi omogočilo KD, da ohrani svoje volilne položaje. PSDI je proti Visentinijevemu paketu in brez bistvenih popravkov zanj ne bodo glasovali. Prav tako proti so liberalci, ki so mnenja, da gre za politično vprašanje, ki ga je treba rešiti v o-kviru vlade. V takem položaju republikanci zatrjujejo, da Visentini ni sam in da se za davčni paket zavzema vsa republikanska stranka, saj gre za vprašanje moralizacije in1 družbene pravičnosti. V tem okviru ne gre. podcenjevati stališča komunistov: kot znano so slednji v svojih vrstah dokaj deljeni glede tega, kako glasovati o paketu. V sedanjem trenutku vsekakor prevladuje mnenje, da bi morali glasovati za davčni paket. Ko bo prišlo do tajnega glasovanja, v primeru vladnega odloka bi se komunisti utegnili vzdržati ali morda celo glasovati za odlok: to pa bi pomenili oblikovanje nove večine, ki bi bila povsem različna od sedanje in bi istočasno pomenila vladno krizo. Po drugi strani pa je petstrankar-ska večina vedno bolj razklana, kar dokazujeta tudi dva včerajšnja dogodka. Najprej glasovanje o ustavnosti odloka o zasebnih televizijah, ki so ga odobrili samo z izrecno podporo misovcev, potem ko je kakih 65 do 70 demokristjanov glasovalo proti. Do drugega dogodka je prišlo v zunanjepolitični komisiji in o njem pišemo na drugem mestu; minister Andreotti je odločno zagovarjal svojo politiko odpiranja in dialoga s PLO in je imel oster besedni spopad z republikancem La Malfo, medtem ko je bil deležen podpore komunističnih poslancev. Tudi tukaj kot je videti je prišlo do dveh blokov: po eni strani KD, PSI in KPI, na drugi pi PSDI, PRI in PLI. R. G. Na celovški univerzi Mednarodni simpozij o dvojezičnosti CELOVEC — Ko je rektor univerze v Celovcu dr. Joachim Boden-hofer predvčerajšnjim otvoril simpozij: »Skupaj živeti — skupaj se učiti«, je poudaril pomen široke razprave, ki se je razvila na temo manjšinskega šolstva na južnem Koroškem. Pri tem se mu zdi zlasti pomembno, da se v aktualni diskusiji niso uveljavili le politično - juridični vidiki, ampak so s svojmi stališči uspeli priti do izraza tudi znanstveniki in pedagogi. Dr. Bodenhtifer je posvaril pred psevdorešitvami manjšinskega šolskega vprašanja, zato pa je zagovarjal temeljito pripravo, temeljito preizkušnjo kakršnegakoli novega modela, predvsem pa temeljito izkoriščanje zbranih izkušenj tako dvojezične šole na Koroškem kot iz življenja praktične dvojezičnosti, pri čemer je potrebno eno in drugo dograjevati, izpopolnjevati. »Ne smemo imeti iluzije,« je dejal rektor, »da, na primer, pismo bralca v današnji številki »Kleine Zeitung« tudi ni politična realnost. Upati je sicer, da so to le redki in posamezni primeri, ko nekdo piše: »Mi tukaj na Koroškem si že ne bomo pustili soliti pameti od različnih univerzitetnih ustanov, posebej še ne od kakšnih delovnih skup- NADALJEVANJE NA 2. STRANI y / Zapora trgovin in delavnic RIM — V vseh italijanskih mestih bodo jutri trgovine in obrtniške delavnice zaprte vse jutro, razen v Rimu, Bariju, Foggii, Imperii, Brindisiju, Agrigento, Siracusi, Nuoru in Sassariju, kjer bo zapora trajala ves dan. Zaporo so včeraj potrdili predstavniki organizacij trgovcev in obrtnikov, potem ko so bila ves dan v teku pogajanja in poskusi posredovanja, da bi zaporo preklicali. Kaže, da posredovanje ni bilo uspešno, saj trgovcem in obrtnikom nihče ni hotel zagotoviti, da bo prišlo do spremembe tistih točk Visentinijevega zakona, proti katerim se sindikalne organizacije trgovcev in obrtnikov borijo. Turinska protimafijska akcija mejnik v boju proti kriminalu Ratificiran jugoslovanska-italijanski sporazum Zakon o preprečevanju dvojnega obdavčevanja BOJAN BREZIGAR RIM — Senat je včeraj odobril ratifikacijski zakon italijansko - jugoslovanskega sporazuma o prepre-oaviinju dvojnega obdavčenja. Spora-ki sta ga podpisala 24. februar la 1982 v Beogradu jugoslovanski sekretar za finance Petar Ko-Sud in italijanski veleposlanik Pie-tr° Dalamia, zadeva fizične in prav ”* O-ebe, ki stalno bivajo v eni od °beh držav in prejemajo dohodke del-ali v celoti v drugi državi. Se “aj so ti dohodki obdavčeni v obeh ^riavah, kar pomeni, da je treba ntoje plačati dvojni davek. Sporazum odpravlja to anomalijo |®r v dolgem in podrobnem besedilu T“0ča, kje so obdavčljivi posamezni a°hodl.i. Načelo, ki ga sporazum o-SvaJa je, da so dohodki obdavčljivi v Usti državi, v kateri so proizvedeni, ^ndar so tudi tu številne izjeme. Beatalo je, kot že rečeno, dokaj dol-8® in so podrobno navedeni posame- zni primeri, o katerih tukaj danes ne bomo pisali, ilausta vili se bomo le pri dveh aspektih sporazuma, katere davke zadeva in kdaj stopi v veljavo. Sporazum zadeva, za Italijo davek na dohodek fizičnih oseb (IRPEF), davek na dohodek pravnih oseb (IRPEG) in krajevni davek na NADALJEVANJE NA 2. STRANI TURIN — še vedno se ni v Italiji poleglo presenečenje po širokopotezni protimafijski akciji, ki jo je širom po Italiji sprožilo torinsko sodstvo. Število aretiranih, med njimi tudi »ugledne nesumljive osebnosti«, dajejo torinski akciji pečat pmve zgodovinske zmage. Sodeč po besedah sodnikov pa je vse to rezultat garaške sestave prave lepljenke, v kateri so združili več preiskav. »Globoko smo zarezali v lovke, ki jih je iz Catanie mafijska hobotnica razpredla v Turinu in severni Italiji,« je dejal namestnik turinskega državnega pravnika Francesco Marzachi. Po njegovih besedah so »skesanci« o» mogočili razkriti ozadje več kot 100 umorov, od katerih je bilo kar 40 v Turinu. »Skesancev« je bilo torej več, kakih 30, kot je navedel sodnik. In prav to dejstvo predstavlja najpomembnejšo zmago italijanskegà sodstva. »Omertà«, ta mafijski zakon mol- ka se torej ruši. Prav zato sedaj sodniki glasno zahtevajo ustrezne non me, ki bi po zgledu ameriških rešile vprašanje »skesancev« in njihovih svojcev, ki bi lahko postali tarča mafijskega maščevanja. V torinski preiskavi je kar dueat »uglednih skesancev«, ostali so le navadni »težaki«, sle pi izvrševalci ukazov svojih kolovodij, ki pa so se vseeno uprli perverzni logiki, da mora »mož časti« molčati tudi po obsodbi na dosmrtno ječo. Povsem drugačen pa je, kot kaže, položaj za »ugledne osebnosti nad vsakim sumom«, ki so se skupaj z mafijci znašle za zapahi. Oba sodnika iz Catanie Pietro Perracchio in Rocco Vitale sta obtožena korupcije, medtem ko podpolkovnika karabinjerjev Serafina Licato obtožujejo združevanja v zločinske namene mafijskega kova. Kot kože, pa niso trojice aretirali samo na podlagi pričevanj »skesancev«, o njihovi krivdi imajo baje otipljivejše dokaze, vključno z magnetofonskimi zapiski telefonskih pogovorov. Po vsem sodeč je torej turinsko sodstvo smotrno izrabilo pričevanja NADALJEVANJE NA 2. STRANI Referendum o draginjski dokladi je za kasacijsko sodišče zakonit RIM — Osrednji urad za referendum pri kasacij-skem sodišču je včeraj formalno priznal upravičenost ljudskega referenduma za odpravo zakona, ki je črtal štiri točke draginjske doklade. Končno besedo o tem referendumu, ki ga je podprla in izvedla KPI, bo seveda izreklo ustavno sodišče. Nič čudnega torej, da so včeraj vladne stranke poudarjale, kako je to le formalna odobritev, da je kasacijsko sodišče spoznalo za veljaven postopek in pre- verilo zakonitost 579.143 od skupnih 1.600.000 podpisov v podporo referenduma. Predstavniki večine pa so bržkone pozabili, da je vlada z državnim pravobranilcem skušala vplivati na razsodbo kasacijskega sodišča, češ da je zahteva po referendumu nezakonita. Sodniki se torej niso uklonili vladni sugestiji. Seveda bo moralo o ustavnosti sedaj razpravljati ustavno sodišče. Časa ima do 10. februarja prihodnjega Razhajanja po srečanju Craxi - Andreotti - Arafat Zahtevamo pravičen postopek razlaščanja RIM — Včerajšnja razprava v zu-^ojepoli Lični komisiji poslanske zbor-to® o Craxijevem in Andreottijevem 811 ju z voditeljem PLO Joserjem jV"afatom je zgovorno dokazala, da v'n° .vladne vrste zrahljane samo ob , Ptošanjih notranje in davčne politi-„*■ da so prav tako težave glede zu-‘-unje politike. Liberalci in republikanci so jasno "vedali, da se s takim srečanjem j® strinjajo. Za republikanca Uga La «Vi 0 »take pobude mimo zavezniških tibe^°iV šibii° italijansko vlogo«. Za n; tilca Ztanoneja pa je nesprejem-(Vo kakršnokoli paktiranje z Arafa-svo; ^°^er ne b° PDO spremenila "lega zadržanja do Izraela. dni0vsem drugačnega mnenja so bili socialisti, demokristjani in se-iP~e Andreotti, ki je eno za drugim Pudbil trditve liberalcev in repu- blikancev. PLO in Jaserju Arafatu je priznal vlogo, ki jo imata na bli-žnjevzhodnum prizorišču kot predstavnika palestinskega ljudstva. Navedel je sklepe dublinskega vrha, podrobno opisal vse dosedanje italijanske pobude in prikazal sedanjo razpoložljivost PLO do dialoga, ki jo je treba vsekakor izrabiti. Po vsem sodeč pa take izjave niso pomirile republikancev in liberalcev, ki ugotavljajo, da se vsaj glede zunanje politike ustvarja nevarna nova večina KD - KPI. Pajetta je namreč podprl Craxijevo in Andreottijevo pobudo, enake ocene pa so dali vsi predstavniki leve opozicije. Z včerajšnjo razpravo pa niso izčrpali vprašanja in polemik, saj bodo o vsem razpravljali še pred parlamentom. Ob včerajšnjem začetku tehničnih pregledov zemljišč, namenjenih razlastitvi za gradnjo hitre ceste, je med prebivalstvom od Opčin do Trebč znova završalo. Ti pregledi namreč pomenijo avtomatični prevzem posesti nad zemljišči, čeprav njihovi lastniki in vsa naša skupnost še danes nimajo zagotovljenih pravičnih odškodnin in protivrednosti, povrhu pa na področju zakonskega urejanja razlastitvenih postopkov še naprej vlada velika zmeda. K temu je treba dodati še nekorektnosti in kršenje pravic lastnikov zemljišč, namenjenih razlastitvi, ki gredo od nepravilnosti pri dostavljanju sporočil o pregledu zemljišč, do kršenja narodnostnih pravic, ker so ta le v italijanščini in brez potrebne natančne oznake prizadetih zemljišč. Povrhu pa lastniki in njihove organizacije že dolgo zaman čakajo na odgovore pristojnih oblasti, ki so jim že pisno in ustno izrazili svoje nezadovoljstvo spričo nezakonitosti postopka. Slovenci ne želimo oporekati ali škoditi družbenim interesom, a bomo vztrajali pri zahtevi po spoštovanju pravic in jamstev tako za posameznike, kot za skupnost. NA 5. STRANI Včeraj v nogometnem pokalu UEFA v Inter in Zeljezničar v nadaljnje kolo *40^Vfc. Milanskemu Interju in sarajev- skemu Željezničarju je uspelo uvrstiti se v četrtfinale evropskega nogomet-nega tekmovanja za pokal UEFA. Inter, ki je v prvem srečanju osmi-ne finala izgubil v gosteh z 1:2, je sinoči pred nabito polnim stadionom v Milanu premagal zahodnonemško moštvo Hamburgerja z 1:0 in se tako uvrstil v četrtfinale. Za pravi podvig pa je včeraj poskrbel sarajevski Željezničar, ki je v prvi tekmi v Romuniji izgubil z 0:2, včeraj pa je premagal moštvo Universitatee iz Craiove kar s 4:0 in se uvrstil v četrtfinale. Kot je bilo pričakovati, pa je izpadel beograjski Partizan, ki je sicer včeraj doma premagal madžarsko moštvo Videofona z 2:0, bilo pa je to daleč premalo za uvrstitev v nadaljnje kolo. Beograjčani so namreč v prvem srečanju v gosteh izgubili kar z 0:5. NA 10. STRANI • Mednarodni NADALJEVANJE S 1. STRANI nosti za narodnostna vprašanja pri univerzi, ki je pred dnevi zapisala: »Pravica staršev ne sme iti tako daleč, da bodo starši odločali o obstoju ali prenehanju dvojezičnega pouka. Ali mi tukaj na Koroškem že živimo na komunističnih tleh?« Univerza za izobraževalne vede v Celovcu je jezi nekaterih Korošcev navkljub ponovno na široko odprla vrata pedagogom in znanstvenikom iz Zvezne republike Nemčije, Švice, Italije (Južne Tirolske) in Dunaja ter Gradca, ki bodo še danes razpravljali na teme: o problematiki večjezičnosti in identitete, o kulturni raznolikosti, o državni politiki izobraževanja in etničnem uveljavljanju : o didaktičnem delu v dvojezični šoli in o interkultumem učenju — realnosti ali utopiji? Predvčerajšnjim so z razpravo o »Prispevku družbenih ved h koroški narodnostni problematiki ; naloge univerze pri reševanju socialnih problemov« posvet začeli in nakazali celo vrsto problemov pa tudi možnih rešitev kako in s pomočjo kakšnih metod se lahko ob večinskem jeziku in kulturi lahko in mora ohraniti manjšinski jezik in njegova kultura. V prvi vrsti in najpomembnejše je seveda, da se otroci že v predšolski dobi naučijo skupaj živeti, da bi se lahko pozneje skupaj učili in negovali tako svojo identiteto kot spoštovali sosedovo in odraščali v okolju, ki omogoča praktično dvojezičnost povsod, pa če je manjšinski jezik v primerjavi z večinskim še tako majhen. Dr. Peter Gstettner (Delovna skupnost za narodnostna vprašanja pri celovški univerzi) je opozoril, da je seveda koroška praksa in realnost rahlo drugačna kot teoretična razmišljanja iz drugih zveznih avstrijskih dežel, kot dokaz za to svojo trditev pa je navedel dejstvo, da je bil na iniciativo koroškega Heimatdiensta in FPti izveden referendum za ločitev šolarjev navkljub temu da si tega niso želeli ne pedagogi niti kdorkoli, ki v tej deželi trezno in dolgoročno razmišlja. Razpravi je sledilo še predavanje Karin Jampert in Anne Zehnbauer iz Munchna na temo: »Socialna integracija brez skupne šole?«, kjer sta prikazali bavarski model predšolske in šolske vzgoje zdomskih otrok. BARBARA GORIČAR • Ratificiran zakon NADALJEVANJE S 1. STRANI dohodek (ILOR). Predvideno je tudi, da bo sporazum zadeval tudi davek na premoženja, v kolikor bi v Italiji tak davek uvedli. Daljši je seznam jugoslovanskih davkov: tu so davki na dohodke organizacij združenega dela, dohodke iz delovnega razmerja, dohodke od kmetijskega dela, dohodke od samostojnega dela, dohodke od avtorskih pravic, dohodke od imovi-ne, davek na imo vino in davki na dohodke tujih državljanov. Kar pa zadeva veljavnost sporazuma je sedaj parlamentarni postopek končan, ker je poslanska zbornica ta sporazum že odobrila. Sedaj mora sporazum podpisati predsednik republike in nato morata obe strani izmenjati ratifikacijske listine. Sporazum bo začel veljati 30 dni po izmenjavi ratifikacijskih listin in bo zadeval dohodke v prvem finančnem letu, ki se bo začelo po izmenjavi listin. Z drugimi besedami, če bo do izmenjave ratifikacijskih listin prišlo pred koncem decembra, bo sporazum veljal že za finančno leto 1985, sicer pa bo veljal šele za dohodke v letu 1986. Z včerajšnjim glasovanjem v senatu je parlament izčrpal ratifikacijski postopek za skoraj vse italijansko jugoslovanske sporazume, ki so bili sprejeti po Osimu. Edini sporazum, ki ga parlament še ni ratificiral, je novo besedilo videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, ki je bilo podpisano v Vidmu 15. maja 1982. To besedilo je že ratificiral senat, manjka pa še ustrezna odločitev poslanske zbornice. BOJAN BREZIGAR • Mafija NADALJEVANJE S 1. STRANI »skesancev«, da je pričelo nadzirati osumljence, akcijo pa so sprožili, ko so nabrali dovolj gradiva in je obenem obstajala nevarnost, da bi kdo vso zadevo razkril in tako izničil večletni trud. Sodniki so namreč včeraj priznali, da so v bistvu začeli s preiskavo že leta 1982. Ob teh uspehih pa je manj spodbudna vest, da je milansko sodstvo že sprožilo proti turinskemu postopek o pristojnosti ,ker so v Turinu izdali zaporne naloge tudi za mafijce, ki so v rokah milanskih sodnikov. Ob zaključku enajstega afriško-francoskega vrha v Bujumburi Mitterrand afriškim zaveznikom: Francija ne bo dopustila libijskega posega v Čadu BUJUMBURA — Francija bo spoštovala vse svoje obveznosti do afriških zaveznikov in ne bo dopustila nobene tuje intervencije na njihovih tleh, tako tudi ne v Čadu, ker nasprotuje delitvi te države. Če se bodo libijske čete spustile južno od 15. vzporednika in se lotile pohoda na N’Djameno, bodo francoski padalci posegli že v nekaj urah in ponovili operacijo »manta« izpred leta dni severno od 16. vzporednika. To je povedal francoski državni poglavar Mitterrand med tiskovno konferenco brž po zaključku 11. afriško - francoskega vrha v Bujumburi, ki se ga je udeležilo 37 delegacij iz frankofonskih in drugih držav afriške celine. Mitterrand je izjavil, da bo Francija še naprej dajala zaslombo mladim vojskam bivših kolonij in bo jamčila izvajanje vojaških sporazumov, ki jih je pariška vlada podpisala z vladavinami Senegala, Gabona, Džibutija, Nigerja, Slonokoščene obale in Srednje-afriške republike. Problem Čada so sicer na vrhu potisnili nekoliko v ozadje — o njem so spre govorili le Mobutu, Habre in Bongo (Gabon), ki je ponudil svoje dobre usluge in napovedal, da se bo zaradi izpolnitve francosko - libijskega dogovora z dne 16. septembra o umiku čet čimprej sestal z Gadafijem, a Mitterrand je vprašanje med tiskovno konferenco likvidiral v samih dveh minutah. Drugih 23 minut je posvetil problematiki gospodarskega sodelovanja ter suše in lakote. Zaradi finančno - ekonomske krize, ki jo pesti, je dejal, ne bo Francija mogla pomnožiti svojih gospodarskih posegov na afriških tleh, niti ne sprejeti dodatnih obvez na kooperacijskem področju, kot je pa bilo predvideno na 10. afriško - francoskem vrhu lani v Vittelu. Vsekakor bodo Francozi povečali finančno pomoč državam v razvoju, tako da bo (tudi v smislu ustreznega priporočila OZN) dosegla 0,7 od sto francoskega kosmatega narodnega dohodka. Obenem bodo finančno podprli Posebni sklad zia Afriko. Francois Mitterrand je torej svojim partnerjem južno od Sahare dal razumeti naslednje : »Najprej si sami pomagajte, potem vam še jaz, vendar v skladu s konjunktumimi možnostmi. Poskusite se izvleči izpod francoskega varstva, svoj podrazvoj upravljajte zgolj s pomočjo naše kooperacije, ne zahtevajte pa, da bi naša država nadomestila vaše«. Večina frankofonskih držav je Mitterrandu izrazila željo, naj bi naslednji sestanki na vrhu bili omejeni samo na nekdanje francoske kolonije, »da bi naše stvari ostale med nami«. Spričo tega je zelo verjetno (kot je naglasil Mitterrand sam), da na konferenci leta 1985, ki bo v Franciji, k nekaterim sestankom ne bodo pripustili opazovalnih delegacij anglofonskih in drugih nefrankofonskih držav. O čem je še bil govor na tukajšnjem vrhu? V odsotnosti maroške delegacije, ki je v Bruslju zamudila letalo, so se vsi državni poglavarji izrekli za referendum o samoodločbi v Zapadni Sahari po vzoru nedavnih priporočil OZN. Soglasno so tudi podprli neodvisnost Namibije in protirasistični boj na jugu celine. Senegal je predložil lasten načrt o boju zoper napredovanje puščave, Niger pa je predlagal izoblikovanje posebnega sklada za pobijanje lakote, ki je zadobila prednostno važnost v prizadevanjih za izhod iz pod razvitosti. Afričani so dalje poudarili nujo po reviziji svoje zunanje zadolženosti in Mitterrand jim je obljubil, da bo Francija posredovala za rešitev problema prihodnje leto na zadevnem zasedanju v Washingtonu. Golpe v Mavretaniji V Mavretaniji so včeraj izvedli državni udar ter vrgli dosedanjega državnega poglavarja polkovnika Haidallo (na sliki), ki je te dni v Bujumburi, kjer se udeležuje francosko-afriškega vrha. Državni udar je potekel povsem mirno, oblast pa je prevzel nekdanji predsednik vlade polk. Taya. Vsi člani vlade nacionalne enotnosti ostanejo na svojih položajih. (Telefoto AP) V komisiji za prevoze poslanske zbornice Poročilo o vprašanju ribolova na Jadranu RIM — Minister za trgovinsko mornarico Carta in podtajnik v zunanjem ministrstvu Fiorpt sta včeraj poročala komisiji za prevoze v poslanski zbornici o vprašanju ribolova na Jadranu. Do zasedanja komisije o tem vprašanju je prišlo, ker so se razširile govorice, češ da namerava Jugoslavija do sredine Jadrana razširiti območje, v katerem lahko ribarijo samo jugoslovanski ribiči. Včeraj sta Carta in Fioret pojasnila, da je šlo za osebno mnenje dveh univerzitetnih profesorjev in zagotovila, da to stališče nikakor ne odraža volje beograjske vlade. Nasprotno, Italija in Jugoslavija sta marca letos podpisali okvirni dogovor o sodelovanju na področju ribolova, ki bi moral biti pravna osnova za ureditev italijansko - jugoslovanskih odnosov na tem področju. V zvezi s tem je minister Carta de- jal, da sporazum še ni operativen, ker jugoslovanska stran ni bila pripravljena zaradi »nesporazumov med jugoslovanskimi republikami, ki so zainteresirane za ribolov in nasprotovanja zasebnih operaterjev v tisti državi«. Minister je še izrazil željo, da bi Evropska gospodarska skupnost pokazala večje zanimanje za Sredozemlje. Kar zadeva sklenjeni dogovor je Fioret dejal, da besedila ni mogoče spremeniti, ker je ta sporazum edini možen glede na dejstvo, da je Italija članica EGS. Fioret se je tudi dotaknil vprašanja sedmih ribiških ladij, ki so jih jugoslovanske oblasti zaplenile v juniju in je dejal, da je italijanska vlada že pred časom pose; gla za rešitev tega vprašanja, a ni prejela ustreznega odgovora; šele pred kratkim pa je bilo moč ugotoviti zanimanje jugoslovanske vlade, da poišče politično rešitev. (BBr) Zaradi tiskarske napake Cankarjeva založba začasno . umaknila knjigo Albanci LJUBLJANA — Ker so se v jugoslovanskem tisku pojavile nekatere ostre reakcije ob izidu knjige skupine avtorjev z naslovom Albanci (izdala jo je Cankarjeva založba iz Ljubljane), je včeraj založnik poslal tisku posebno izjavo. V njej sporoča, da je začasno umaknil iz prodaje knjigo Albanci, ker je prišlo po krivdi založbe do grobe in nedopustljive napake. V tabeli, v kateri so bili našteti prebivalci Jugoslavije po republikah in pokrajinah glede na narodnostno pripadnost, je izpadla vrstica »Srbi« in nadnaslov »SR Srbija«. Ker se vsota pod rubriko Ožja Srbija ujema, to dokazuje, da gre res za napako, kar seveda ne zmanjšuje teže napake. Založba bo verjetno dotiskala poseben list s pojasnilom in opravičilom ter bo knjiga šla spet v prodajo. Knjiga Albanci je naletela na dokaj polemične reakcije tudi zaradi nekaterih metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. O njih vsaj govorijo številni recenzenti, vendar založba teh pripomb ni komentirala, (dd) Tajnik KD za F-JK na obisku v Ljubljani Poseben poudarek vprašanju rna/ijšin LJUBLJANA — V torek je bil na delovnem obisku pri RK SZDL Slovenije novoizvoljeni sekretar deželnega sveta krščanskodemokratske stranke Italije za Furlanijo - Julijsko krajino Bruno Longo. V razgovoru s Francem Šetincem, predsednikom RK SZDL in sodelavci je bil poudarjen pomen sodelovanja med SZDL Slovenije in krščanskodemo-kratskp stranko Furlanije - Julijske krajine. Poseben poudarek je veljal položaju in uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in utrjevanju ustavnega položaja italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Slovenska stran je izrazila prepričanje, da bo demokratična Italija v čimkrajšem času sprejela ustrezen zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo enakopravno urejal njen položaj na celotnem območju v Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi. (dd) Ponesrečen rop BOSANSKA DUBICA — Tridesetletni vodovodni inštalater Mirko Triva-novič najbrž rad gleda ameriške kriminalke. Ko je v torek kupoval bencin na črpalki v Drakseniču pri Bo-sanski Dubici, je sklenil da bo nekoliko omilil tegobe zaradi dragega goriva in draginje nasploh. Črpalkarju Dragoju Sukonjiču je predlagal, naj bi mu ljubeznivo izročil celodnevni izkupiček, v zameno pa mu on lahko pokaže pištolo. Črpalkarja predlog ni preveč navdušil, vendar mu je denar izročil. Majhna vsota pa J6 gangsterja tako razburila, da je črpalkarja ustrelil. Ranjenega Sukonjiča je nato klenil v prostore bencinske postaje, vendar je temu vseeno uspelo Pr)“ do telefona in o dogodku obvesti» miličnike. Slabih pet minut po rop» so Trivanoviča že zgrabili, (dd) Osvobodilna fronta Kanak v Novi Kaledoniji po uboju 10 svojih članov odločno močnejša PARIZ — Neodvisnost imamo danes na dosegi roke in samo vojaška intervencija bi lahko zlomila naše gibanje — je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci v Novi Kaledoniji voditelj fronte Kanak, Tjibaou. Položaj v Novi Kaledoniji, kjer posebni odposlanec vlade iz Pariza Edgar Pisani nadaljuje svoje razgovore z vsemi prizadetimi skupinami, med drugim se je sestal tudi z Tjibau-jem, se je prehodno nekoliko pomiril. Deset padlih žrtev iz vrst aktivistov fronte Kanak so pokopali brez spremljajočih nemirov, po drugi strani pa so se sodnim oblastem tudi javili vsi, ki so s streljanjem na barikadi zakrivili njihovo smrt. Seveda pa ostaja bistvena razlika v pogledih na bodoče volitve in poznejšo usodo Nove Kaledonije. Golistična RPR na sami Novi Kaledoniji tekmuje s pomirjevalnimi poizkusi Edgarja Pisanija in vzpod buja evropske priseljence k odporu ter obrambi Francije na teh tleh sredi Pacifika, predsednik golistične skupine v parlamentu v Parizu Claude Labbe pa kritizira premajhno odločnost sedanjih francoskih oblasti v Novi Kaledoniji in je predlagano rešitev Lionela Jospina o morebitni federaciji dveh delov Nove Kaledonije označil kot korak, ki je podoben nacistični delitvi Francije med vojno. Dejstvo pa je da bi v primeru, če bi lahko volili vsi, ki so danes naseljeni na otoku, res verjetno zmagali tisti, ki hočejo, da ostane ta dežela še naprej pod oblastjo Francije. Nasprotno od tega pa fronta Kanak, ki se je oblikovala v zavestno politično gibanje šele v septembru, odločno trdi, da je to njihova domača dežela in da tuji priseljenci o njeni usodi ne bi smeli odločati. V tem smislu sta tudi v včerajšnjem pariškem Le Mondu dva glasnika te fronte Kanak Roch Pid jot in Octave Togna, vzpored z vsemi izrazi dobre volje in pomiritve na o-toku, odklonila sleherno misel o delitvi otoka na dva dela. Bolj izrazito je izpovedal stališča fronte njen voditelj Jean Marie Tjibaou doma v Novi Kaledoniji, ki je menil: »Varnost in mir se imenujeta neodvisnost. Ni drugega imena.« Zavrnil je tudi sleherno misel, da bi se ponovile volitve v deželi na podla-gi istega volilnega seznama, kot 1°-novembra, ko so volili vsi priseljenci-Mi bi v tem primeru volitve spet bojkotirali in bi jih tudi preprečili. saJ smo zdaj še bolje organizirali, ho smo bili. — Dodal je, da bi pa vsako poseganje vojske onemogočilo vsak poznejšo pomiritev med njimi in he jimi priseljenci. — Najprej nam J® treba vrniti neodvisnost, ki nam J je Francija vzela leta 1853, potem se bomo pa pogovarjali o bodočnosti je vseh odnosih glede priseljevanja, so ; stva, gospodarstva... Morda smo m zdaj prav po zaslugi naših padlih prvič v zgodovini v svojem naciona nem občutku dozoreli. BOGDAN POGAČNIK Zakaj zapora obratov? V soboto odprtje brestoviškega vodovoda Slovensko deželno gospodarsko združenje je ob današnji zapori naslovilo naslednji poziv svojim članom : »Že dolg mesec je govor o novih fiskalnih posegih predvidenih v zakonskem osnutku Visentini. Jasno je, da bo ukrep — če bo sprejet v današnji obliki — prizadel predvsem trgovce, gostince in obrtnike, to pomeni najšibkejše člene gospodarske verige v državi. Če pogledamo le stanje na našem področju lahko ugotovimo, da je večina obratov skromnega obsega, da so to v glavnem družinska podjetja, ki bodo le s težavo prilagodila svoje poslovanje novim predpisom. Zapora obratov ima namen, da enotno dokažemo negodovanje proti administrativnemu načinu reševanja gospodarsko - davčne problematike. Nihče ne zanika, da morajo vsi državljani plačati davke a odmera mora biti pravična in v sorazmerju z dejanskimi čistimi dokumentiranimi dohodki. Pavšalne odmere so vedno sad osebnih ocen, ki so često daleč od resnice. Zaradi tega SDGZ poziva vse svoje člane, da dokažejo z današnjo masovno zaporo obratov (od 8.30 do 12.30) svoje negodovanje in voljo, da se borijo za svoj obstoj.« SEŽANA — 34 kilometrov primarnega vodovoda od izvira v Klaričih pri Brestovici do Sežane, ki so plod 4-letnega vnetega dela krajanov, vojakov, brigadirjev, številnih izvajalcev del, zlasti pa delavcev Kraškega vodovoda in najodgovornejših družbenopolitičnih delavcev v občini, bodo slovesno odprli v soboto. Seveda voda v Klaričih ni sama privrela na dan. Izvir so odkrili strokovnjaki ljubljanskega geološkega zavoda, ki so na Krasu opravili vrsto raziskav. V marsikateri točki pa tudi na pobudo domačinov, jamarjev, ki kraški svet še najbolj poznajo. Gospodarsko pismo iz Slovenije Trg umirja blaginjo Najnovejša dogajanja na trgu močno presenečajo jugoslovansko gospodarstvo, ki ni navajeno, da bi se ravnalo po tržnih gibanjih in se jim prilagajajo. Letos, zlasti « jesenskih mesecih, sta se namreč povpraševanje in ponudba izenačila, da podjetja že težko prodajo svoje izdelke. Posledica tega je kopičenje zalog. Raziskave konjnukture potrjujejo misel, da se bodo tržne razmere prihodnje leto še bolj zaostrile in da lahko začnejo že vplivati na rast proizvodnje. Ker se najbolj zmanjšuje popraševanje po potrošniškem blagu, utegne to najbolj vplivati na slovensko industrijo, ki je najbolj usmerjena v izdelovanje potrošniškega blaga. Zato bo v prihodnjem letu zelo pomembno, kako bo slovenska (in seveda tudi jugoslovanska) industrija uspešna pri izvoznih kupčijah. Če namreč ne bo uspela del izdelkov, ki jih bo preveč za domači trg, prodati na tujih trgih, potem se tudi proizvodnja ne bo povečala. Preusmeritev pa bo zelo težka, kajti izboljšati bo treba zlasti kakovost izdelkov. Zaloge končnih izdelkov se v zadnjih mesecih izredno hitro povečujejo. Avgusta je samo 5 odstotkov industrije ugotavljalo, da ima prevelike zaloge, mesec dni kasneje je bilo takšnih tovarn že za 9 odst., novembra pa se položaj še poslabšuje, govorijo ocene, kaj-d natančnih podatkov za ta mesec še ni. Najbolj se Povečujejo zaloge potrošniškega blaga, močno rastejo indi zaloge opreme za stanovanja, le zaloge reprodulc-eijskega materiala so še vedno zelo skromne. Podatki Povedo naslednje: pri potrošniškem blagu so bile septembra zaloge večje za 3,3 odst. kot avgusta in kar za D,8 odst. večje kot septembra lani. Najbolj so se povečale zaloge pohištva, drage konfekcije in obutve, bele tehnike, akustike, mesa in mesnih izdelkov ter izdelkov za opremo stanovanj — od keramičnih ploščic do te-Pihov. Najbolj je opazna naslednja značilnost: v prodajo ne Sredo tisti izdelki, po katerih tudi v tujini ni povpraševanja. In obratno: kdor izdeluje tako blago, ki ga lahko proda tudi v tujini, ta s prodajo na domačem trgu nima nikakršnih težav. Med kupci se je torej u-veljavilo prepričanje: kar ni dobro za izvoz, to ni dobro ni odst. počasnejše kot pa upadanje kupne moči. To Praznino so zapolnili prihranki in posojila. Jugoslovani s°. namreč imeli septembra v bankah shranjenih 362,9 ruilijarde dinarjev (preračunano: 3400 milijard italijanskih Ur) in za 1165,4 milijarde dinarjev deviz (prera-cunano 11.000 milijard italijanskih lir). Del tega de-uo-rja uporabljajo za nakupe, vendar so pri tem zelo Gospodami: skoraj polovico tega denarja vežejo v ban kah, ker so vezane hranilne vloge zaradi visokih obresti zelo vabljive. Prihranki pa vendarle niso povsem nadoknadili celotnega padanja kupne moči, ampak le en del (torej za 3 odst., kot smo prej zapisali). Vsega nismo mogli nadoknaditi zaradi strmega padanja realne vrednosti zaslužkov. Analiza ljubljanskega ekonomskega inštituta pri pravni fakulteti je pokazala, da so se od l. 1979 do letos plače realno zmanjšale za 28,2 odst., da so se dinarski prihranki realno zmanjšali za 48,6 odst. in da so se devizni prihranki realno zmanjšali za 11,2 odst. Vse to skupaj je povzročilo, da so se denarni izdatki prebivalstva v teh petih letih zmanjšali realno za 15,2 odstotka. Kljub velikanskim vsotam denarja, ki ga imajo ob čani shranjenega v bankah, kupci torej niso zapravljali. Glede na to, koliko denarja so vezali na daljši rok (tega denarja ni mogoče pred iztekom vezave dvigniti z bančnega računa), pa kaže, da tudi v bodoče ne bodo pretirano dvigovali denarja iz bank, pač pa bodo z bančnih računov dvignili le toliko, da bodo zapolnili del praznine, ki jo prinaša realno zmanjševanje zaslužkov. To pa pomeni, da prihodnje leto ni pričakovati bistveno močnejšega povpraševanja, kajti ekonomska predvidevanja kažejo, da nikakor ni računati na tolikšno izboljšanje plač, da bi se lahko povečala tudi kupna moč. če bo tako, potem se bo moralo tudi gospodarstvo pripraviti na dejstvo, da bodo kupci bolj izbirčni in da bodo kupovali samo kakovostne izdelke. Tovarne se bodo morale začeti prilagajati trgu, če bodo hotele biti poslovno uspešne. Tega prilagajanja va je nekaj že opaziti. Ne še pri sami kakovosti in izbiri izdelkov, pač pa prt določanju cen teh izdeheov. Draginja (in z njo inflacija) je v Jugoslaviji še vedno zelo velika, vendar pa je inflacija že nekoliko manjša kot sredi leta. V prvem polletju se bo inflacija verjetno še povečala, vendar bo to povečanje statistična (inflacijo namreč merijo v enoletnem razdobju, v prvem letošnjem polletju pa je bila inflacija navidezno manjša zaradi zamrznjenih cen). Gospodarstvo namreč že na-> poveduje, da ne bo toliko dražilo svojih izdelkov, kot jih je v preteklosti. Oktobra je samo 35 odst. industrije napovedalo, da namerava v prihodnjih šestih mesecih podražiti svoje izdelke. Mesec dni pred tem je takšna podražitev napovedalo 39 odst. tovarn, avgusta pa še 42 odst. Ali drugače: septembra je 27 odst. tovarn napovedovalo podražitve do konca letošnjega leta, oktobra pa samo še 23 odstotkov. Spremembe so očitne zaradi spoznanja,-da trg več ne prenese hudih podražitev (nai boljši dokaz so zaloge v tovarnah) in da se bo treba začeti ravnati po zahtevah trga. Vse te značilnosti se bodo najbrž prenesle v prihodnje leto. Povpraševanje bo manjše, ponudba večja, trg se bo povsem umiril. To gre na roko ekonomski politiki, ki mora takšne razmere izkoristiti zlasti za povečanje izvoza, vendar mora ta izvoz stimulirati. Na roko pa gre tudi prizadevanjem za umiritev inflacije. Beograjski zavod za raziskavo trga je izračunal, da zaradi takšnih gibanj na trgu prihodnje .leto inflacija ne bi smela biti večja od 45 odst. Vendar pa v takšnih tržnih gibanjih, tiči tudi skrita past: trg bo začel delovati zaviralno na povečanja obsega proizvodnje. Povečanje proizvodnje pa je ena glavnih nalog gospodarskega načrta za prihodnje leto. JOŽE PETROVČIČ Na tiskovni konferenci v Sežani so predstavniki občine in Kraškega vodovoda v dobro uro strnili prizadevanja, ki so se v praksi uresničevala tisoče ur, vse od 1976 leta, ko so se na Krasu začele prve intenzivnejše raziskave. Tudi pred tem so mnogi poskušali odkriti izdatnejše vodne vire, a večinoma brez uspeha. Kras je vse do 1980. leta ostal pojem suhega sveta, kjer vode ni. Odkritje izvira v Klaričih pri Brestovici je domneve postavilo na glavo in danes se iz tega izvira lahko črpa 250 litrov vode v sekundi, še 650 pa jih je, ugotavljajo strokovnjaki, v rezervi. Vodovod od Klaričev pa prek Sel na Krasu in Lipe ter Komna do Sežane je nedvomno najpomembnejši in frastruktumi objekt zgrajen po drugi svetovni vojni v sežanski občini. Danes je ta objekt vreden že več kot 3 milijarde dinarjev, v občini pa so ga s smelim načrtovanjem ob obilni pomoči Zveze vodnih skupnosti in ob-močnth vodnih skupnostih, pa pripadnikov jugoslovanske ljudske armade uspeli zgraditi za okroglih 950 milijonov dinarjev. In kar okrog 40 odstotkov natančneje 370 milijonov dinarjev do konca tega leta, ostalo pa do konca 1985. leta bodo zbrali oziroma plačali občani sami s samoprispevkom, oziroma povišano pri spevno stopnjo, ki jo samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo na mensko prispevajo delavci v združenem delu. V sežanski občini že razmišljajo o podaljšanju samoprispevka in ohranitvi tako visoke prispevne stopnje v interesni skupnosti za vodo tudi v bodoče, saj bodo le tako lahko plačali obveznosti, ki so se ob gradnji vodovoda nabrale, hkrati pa tudi nadaljevali z gradnjo primarnega vodovoda do Rodika, kjer naj bi se tako imenovani brestoviški vodovod spojil s primorskim vodovodom. Sedaj je treba zgraditi še sekundarno omrežje, toda dejstvo je, da pomanjkanje vode v sežanski občini ne bo več omejitveni faktor razvoja in to je za občino trenutno najpomembnejši dosežek. DUŠAN GRČA Agroturizem: Dežela ne misli revidirati sedanjega zakona TRST — Deželni zakon o agrotu-rizmu je dober zakon, vendar pa v tej prvi fazi obstajajo določene operativne težave, ki izhajajo iz pomanjkanja vsedržavnega okvirnega zakona, ki bi točneje urejal ta sektor. To je v bistvu dejal deželni odbornik za kmetijstvo Antonini na včerajšnji seji deželnega sveta v odgovoru na vprašanje, ki so mu ga v zvezi z izvajanjem tega zakona postavili socialistični svetovalci Saro, Ermano in Carbone. Odbornik Antonini je bil vsekakor mnenja, da je treba potrditi princip, po katerem je agroturistična dejavnost strogo povezana s kmetijsko. ker v luči določil novega državnega zakona, ki ga je predložil minister za kmetijstvo avgusta letos, obstaja nevarnost, da bi agroturistično podjetje postalo trgovinski obrat. Sicer pa je odbornik Antonini priznal, da obstajajo določene težave za izvajanje zakona. Nekatere je deželni odbor skušal rešiti, v spoštovanju državne zakonodaje, s svojim sklepom, v katerem se podrobneje razjasnjuje koncept agroturizma. V tej prvi fazi pa bo deželni odbor v naj večji meri podprl razne promocijske pobude za razvoj tega sektorja, v naslednji, če bo ostal zanemarjen, pa bo treba uvesti nekatere spremembe v deželnem zakonu. Deželni svet sprejel dva zakonska osnutka TRST —- Deželni svet F-JK je na včerajšnji seji odobril dva nova zakonska osnutka. Prvi (sprejet je bil z večino glasov, saj so se misovci vzdržali) predvideva soudeležbo pri delniškem paketu družbe Idrovie Spa tudi deželne uprave F-JK, drugi pa (DP je glasovala proti, vzdržali pa so se KPI, FG in misovci) potrjuje za prihodnje leto funkcije za obnovo Furlanije upraviteljem prizadetega področja. Pred tem je deželni svet sklenil, da bo morala prva svetovalska komisija ponovno proučiti zakonski osnutek o valorizaciji kamnoseškega in kamnarskega sektorja, ker je skupščina sprejela amandma finančnega značaja, ki sta ga predložila komunistična svetovalca Bratina in Scampolo. Kulturno sodelovanje med Trstom in Dunajem TRST — Predsednik pokrajine Marchio so je v prejšnjih dneh v spremstvu pokrajinskega odbornika za turizem in prosti čas Ca vietinoli ja mudil na Dunanju, kjer se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Trstom in avstrijskim glavnim mestom predvsem na kulturnem področju. Na pogovorih z dunajskim podžupanom Busekom in odbornikom za kulturo Mrkvicko so še posebej obravnavali možnost, da bi boljše izkoristili Miramarski grad kot posebno privlačnost za avstrijske turiste, ki pa naj ne bo samo »pasiven cilj zgodovinsko turističnih izletov«, kot se je izrazil Marchio, pač pa »vitalno izhodišče za moderno in učinkovito tolmačenje odnosa med zgodovino, kulturo in turizmom«. Avstrijska predstavnika pa sta izrazila zanimanje za razstavo avstrijskega slikarja Oskarja Kokoške, ki naj bi jo priredili v Trstu prihodnjo jesen. TONE SVETINA Med nebom in peKiom _______318______ Karla je zabolelo, ko ga je slišal govoriti v prvi ?Sebi. Komunisti, tudi vodilni, so vedno govoril »mi« ln nikoli »jaz». Bile so sicer izjeme med komandanti, toda ne veliko. Mislil si je, da je fant nekoliko prenapet. Toda želja, da bi ostal v domačem kraju, je oila večja od nerazumskega svarila, naj ne veže usode s tem človekom. Vstal je in rekel: »Tovariš Batog, sprejemam tvoj predlog. Če vam bom res v pomoč, P°m napravil vse, da vas ne bi razočaral. Hvala tebi ln forumom za zaupanje.« Komisarju Batogu so se od ganotja orosile oči. Bil 16 čustven, v nekaterih stvareh nagel človek, ki se je otroško veselil uspeha in hitrega urejanja problemov. ^egla sta si v roke. Batog je Karla objel in poljubil k°t brata, rekoč: » »Od tega trenutka si, dragi Karlo, komandant istrskega odreda. Jaz pa sem tvoj komisar. Tale dečko, j*1 mu je ime Savo in je star partizan — v Šercerjev! °rigadi je bil moj kurir — pa je tvoj namestnik.« Ginjena sta bila tudi Bečan in Osojnik. Le-ta je odšel po zelenko žganice. Nalil je vsem. V dušku so Praznili kozarčke »na zdravje«. Osojnik pa je rekel: »Naj ti prvi čestitam, Karlo. Midva s tvojim očetom ti prisegava, da bomo terenci napravili vse, da se boste vi, naši sinovi, lahko vojskovali. Hrana, zdravila, skrb za ranjence, obveščanje — to bo naše delo. Ali ne, Bečan?« »Tako je,« je pritrdil Bečan in segli so si v roke. Malo pred mrakom je novi štab odredai odjezdil z Osoj. Bečan in gospodar sta gledala za konjeniki vsa ginjena. »O, kako sem vesel, ko gledam sadove našega boja, dragi Bečan! Na konjih smo.« »No ja, trenutno smo, kaj pa še bo, bomo videli.« »Ne boj se, Bečan, samo da je Karlo tu. Pa še komandant! Tudi ta Batog mi je všeč. Dar govora ima in nastop za vodenje ljudi. Boš videl, prišel bo daleč. Tako sem si vedno predstavljal pravega boljševika, rdečega komisarja. Veš, batog pomeni po rusko bič, toda bič za sovražnika in za buržuje.« XI. V prvih dneh novega leta je Bečanka dobila pismo, da se njena hči Marija vrača iz zaporov domov. Tržaška zveza je dobro delovala. Ponarejene listine so bile v redu za nemoteno potovanje. Marija, ki je bila od naporov v ječi vsa izčrpana, se je ustavila pri znancih v Trstu. Kmalu za Karlom se je oglasila doma tudi Kristina. Tudi njo so kot Lojzeta poklicali na politično delo. Prišla je v vodstvo ženske organizacije. Kristina je bila srečna, da sta mama in oče doma in da se vrača Marija. Pa bratje bodo prišli — kazalo je, da bodo ponovno skupaj. Tudi župnik Sirk je bil vesel. Prišel je k Bečanki. Rad bi bil slišal Kristino, kako je bilo v brigadah. Ko so se dodobra pogovorili, je rekel: »Prav je imel Bečan, ko je govoril, da je treba imeti veliko otrok. Vidite, Bečanovih vas je dovolj in vas ne zmorejo. Sicer Slovence vse tako meljejo, da bi lahko mimogrede izginili, ne da bi kdo jokal za nami ali pa sploh vedel za nas. Vidiš, Jožefa, Bog je pravičen in usmiljen, tvoji otroci se vračajo, dobri in pošteni. Ni prav, da si dvomila o božji pravičnosti.« Bečanka se je pokesala za svoje črne misli. Za viharjem in dežjem pride sonce, za solzami veselje. Na svetu je tako, da človek ne sme obupati, in doslej ni nobeden njenih otrok obupal in ne odpovedal v borbi. Razšli so se s prepričanjem, da se bodo večkrat videli in dajali drug drugemu moči za vztrajanje. Bečanka je bila nestrpna. Rada bi objela še Marijo, ki je bila na poti domov. Zdaj je morala pripovedovati najmlajšima, Veri in Janezku, kako je bilo v taborišču. Sredi dopoldneva je bilo, ko je mladina, ki je čuvala vas pred nenadnimi obiski, pritekla vsa preplašena z vestjo, da naselje obkoljujejo Nemci. Na srečo ni bilo v tem naselju niti enega partizana. Jožefa je v kuhinji pripravljala kosilo. Rahel srh jo je spreletel po hrbtu in tesnoba ji je ukleščila srce. »Žena, pojdiva se skrit,« je rekel oče Bečan. »Jaz ne grem nikamor. Starim ženam in otrokom bodo pa ja prizanašali,« je dejala tako odločno kakor takrat, ko je počakala Italijane. Mož je ni utegnil pregovarjati. Z včerajšnje seje deželnega svela Izredni načrt KGS za razvoj kmetijstva bo kmalu odobren Seja glavne skupščine Krajevne zdravstvene enote Tudi za zdravstvo je čas suhih krav Kaj namerava ukreniti deželni odbor za premostitev težkega položaja, ki pretresa kmetijski sektor v tržaški pokrajini? Je bil že dokončno sprejet izredni razvojni načrt za valorizacijo teh dejavnosti, s katerimi se v prvi vrsti ubadajo prebivalci slovenske narodnostne skupnosti? Vprašanji sta pristojnemu odborniku Antoninijiu zastavila socialistična svetovalca Carbone in Saro, predstavnik deželne vlade pa jima je odgovoril na včerajšnji seji deželnega sveta. Odbornik Antonini je predvsem dejal, da je člen 14 deželnega zakona 70/83 (bivšega 828) nakazal dve milijardi lir Kraški gorski skupnosti za finansiranje izrednega programa posegov za razvoj kmetijskega in živinorejskega sektorja ter za valorizacijo teritorija, na katerem deluje KGS. Znesek je bil takole razdeljen : 500 milijonov lir za leto 1983, 750 milijonov lir za leto 1984 in ravno toliko tudi za naslednje leto. KGS je s svoje strani ustanovila posebno posvetovalno komisijo, ki je pripravila triletni načrt o razvoju tradicionalnih sektorjev tega teritorija ; v načrtu je bilo tudi določeno, da bo posebna pozornost posvečena polkmetom. Deželno kmetijsko ravnateljstvo je načrt pozitivno ocenilo vendar z nekaterimi pomisleki, ki zadevajo status polkmeta, ker po vsej verjetnosti ne izpolnjuje pogojev, ki jih za vpis v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov določa deželni zakon 10/72. Drugi pomislek pa zadeva finančne prispevke, ki jih je določila KGS, ker so različni od prispevkov, ki jih za iste posege nudi deželna uprava. Zakonodajni in pravni deželni urad sta te dvome osvojila, zaradi česar je treba sedaj zadevo razčistiti. Socialistična predstavnika sta bila s takim odgovorom zadovoljna. K temu gre še dodati, da bo zadeva po vsej verjetnosti v kratkem rešena. • Zaradi pomanjkanja osebja v domovih za ostarele namerava tržaška občina zaposliti za nedoločen čas nekaj bolničarjev. 'Zainteresirani .morajo vložiti prošnjo na oddelek za osebje (Trg Unità 4/II. nadstropje). • V pripravi jutrišnje seje tržaškega občinskega sveta se bo danes v občinski palači sestala komisija načelnikov skupin. »Čas debelih krav se je prevesil v čas suhih krav: bomo izšli iz težav na vitalen način?« V duhu te poenostavljene ugotovitve, ki problem zdravstva uokvirja na vsedržavno merilo, ne da bi postavljala vprašanja o odgovornostih, je predsednik Krajevne zdravstvene enote, demokristjan Scarpa, orisal predsinočnjim skupščini sliko zdravstvenih služb na Tržaškem. V njegovem poročilu je bilo razbrati vrsto nedoslednosti in izbe-gavanj, saj se je globljemu obravnavanju najbolj perečih problemov diplomatsko izognil. Neskladno je bilo tudi ravnovesje med uvodnim, političnim delom poročila, in njegovim tehničnim nadaljevanjem. Uvodoma je namreč Scarpa priznal, da javne inštitucije zelo pozno in birokratsko spremljajo tako potrebe kot spremembe potreb prebivalstva, zaradi česar tvegajo nevarnost, da postajajo vedno bolj tuje družbenemu tkivu. Ta kritika bi lahko bila zelo konstruktivna, če bi porodila spremembe. Kaže pa, da se ne bo nič menjalo, kajti v nadaljevanju poročila je Scarpa opravičeval vse zamude pri učinkovitem delovanju zdravstvenih služb, razpravo o najbolj žgočem vprašanju — o restrukturaciji glavne bolnišnice — pa je večina prenotila na januar. Na poznejši datum je bila prenesena tudi razprava o pravilnosti nedavnega natečaja za 215 mest pomožnih bolničarjev, o katerem so vložili interpelacijo komunisti. V tehničnem poročilu je Scarpa vsekakor pojasnil nekaj vprašanj o delovanju nekaterih zdravstvenih služb. Kot prvo je obravnaval prvo pomoč in njeno porazdelitev med glavno in katinarsko bolnišnico. Glede glavne bolnišnice, kjer naj bi bili trije departmaji (onkološki, urgentni, kardiološki in geriatrični), je dejal, da ne sme postati bolnišnica B kategorije in da mora restrukturacija u-poštevati nadvse pomembno vlogo tega objekta, tako da bodo v Trstu od sedanjih petih bolnišnic delovale res samo tri (glavna, Katinara in sanatorij pod Obeliskom), ampak vse z visoko spacializirano oskrbo in tehnologijo. Glede bolnišnice Gregoretti, kjer zdravijo kronične in onemogle bolnike, je Scarpa dejal, da je v teku širše načrtovanje za rešitev vprašanja ostarelega dela tržaškega prebivalstva, kar naj bi se — skladno z nameni tržaške Občine — zgodilo pro- ti koncu prihodnjega leta, ko naj bi preselili tudi geriatrične oddelke bolnišnice pri Magdaleni, v kateri bi zaenkrat ostal le oddelek za nalezljive bolezni. Kaj pa bistveno vprašanje o decentralizaciji zdravstvenih storitev, o zdravstvenih okrožjih, ki so nenadomestljivi temelj za racionalizacijo bolnišniških služb? O tem je Scarpa zelo na kratko poudaril, da je pač »v obravnavi« in da je treba računati na pomlad, če bomo hoteli slediti »prvi rundi« (dobesedno). Po interpelacijah in sprejetju nekaterih upravnih sklepov se je skupščina predsinočnjim predčasno razšla. Ko je bilo treba glasovati o u-pravni spremembi proračuna, ki sicer ni imela pomembnejšega političnega pomena, potrebna pa je bila absolutna večina, je koalicija namreč ugotovila, da ima le 26 glasov (na 60). Upravno in politično delo skupščine so zato prenesli na poznejši čas. Pravzaprav je bila nova seja skupščine KZE že sklicana za jutri, prav včeraj pa so sporočili, da bo prihodnja seja šele v sredo, 19. decembra. (nf) Za uresničitev obrtniške cone Dolinski župan in zastopniki SDGZ pri odborniku Turellu Na željo dolinske občinske uprave so se včeraj srečali v palači deželnega sveta deželni odbornik za obrtništvo odv. Turello, župan Švab in predstavniki sekcije obrtnikov SDGZ dr. Kalan, Kocjančič, Pangerc in An-dolšek. Odbornika Turella so sogovorniki seznanili z resnim namenom občine in krajevnih obrtnikov, da u-resničijo obrtniško cono z izgradnjo obrtniških delavnic na prostoru, ki ga predvideva SRN občine Dolina. Za začetek želijo obrtniki zgraditi najmanj 5.000 kv. m pokrite površine. Ugotovili so, da je za uresničitev pobude potrebna predvsem dobra volja z vseh strani, kajti zemljišče, namenjeno coni, je last družbe SIOT in v komprenzoriju EZIT. Prihodnji torek bo odbornik Turello obiskal županstvo v Dolini in si na kraju samem ogledal pogoje za uresničitev te večletne zahteve. Po srečanju s Turellom so Švab in predstavniki SDGZ obiskali glavnega ravnatelja SIOT Azzarito, ki je potrdil že znano razpoložljivost družbe, da pod ugodnimi pogoji in v duhu dobrih odnosov z občino Dolina odstopi zemljišče občini Dolina. O isti zahtevi je župan ponovno posegel na seji glavnega odbora EZIT. Konzorcialno podjetje za prevoze opozarja, da jutri med 10.30 in 14.30 zaradi sindikalnih akcij uslužbencev ne bo moglo zajamčiti rednega obratovanja mestnih prevozov. Šolski sindikat CGIL o Glasbeni matici Na sedežu Glasbene matice v Trstu so se v ponedeljek sestali krajevni in vsedržavni predstavniki šolskega sindikata CGIL. Na srečanju so s predstavniki ustanove razpravljali o vprašanju priznanja pravne veljave glasbenim diplomam na tej edini slovenski glasbeni šoli v Italiji. Kot znano, morajo gojenci po opravljenem študiju opraviti še izpit na tržaškem konservatoriju: šele tu prejmejo polnopravno diplomo. Gre za hudo obliko diskriminacije do slovenske narodne manjšine, so menili, saj kaže na očitno nespoštovanje izrečenih obljub o zaščiti kulture italijanskih državljanov slovenske narodnosti. Aldo Lucidi, ki je v sindikatu CGIL za šolstvo odgovoren za umetnostno izobraževanje, je sporazumno z delavsko zbornico CGIL v Trstu sklenil posredovati pri ministrstvu za javno šolstvo, da bi brezpravnosti Glasbene matice v Trstu končno napravili konec. Primer Nikaragva drevi v Študentovskem domu Združenje ARCI ter univerzitetni odbor za mir vabita nocoj ob 20.30 v dvorano Študentovskega doma (poslopje A) na javno razpravo z naslovom »Primer Nikaragva : svetle in senčne plati«. V razpravo bodo povedli Walter Lunardelli v imenu Združenja Italija - Nikaragva, Franco Codega za AGLI, Enrique Mendoza za OSLAI, predstavniki organizacije Amnesty International ter službe za informacije o Latinski Ameriki. Uvodno poročilo bodo spremljali diapozitivi. V soboto v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška Foto Trst 80 priredi večer fotografije Foto Trst 80 bo priredil v soboto, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 večer, posvečen fotografiji. Kot nas je vodstvo dru štva obvestilo, bo na programu večera predvajanje diapozitivov, otvoritev fotografske razstave in pa nagrajevanje del fotoamaterjev, ki so se udeležili natečaja, ki ga je Foto Trst 80 razpisal že v oktobru in za katerega so morali zainteresirani oddati svoja dela od 12. do 24. novembra na sedežu društva. Odbor Foto kluba se je medtem večkrat sestal, izvedeli smo tudi, da je bil odziv na natečaj zelo lep in da je imela komisija, ki jo je sestavljalo pet članov, strokovnjakov na področju fotogmfije in diapozitivov, precej dela, da je izbrala tiste izdelke, ki bodo prejeli trofejo Foto Trst 80, pokale, plakete in še druge nagrade. Prav gotovo bo zato večer, ki ga Foto Trst 80 prireja ob zaključku natečaja priložnost za srečanje med fotoamaterji iz raznih krajev dežele, za stisk roke in čestitke tistim, ki bodo prejeli nagrade, pa tudi priložnost za vse, ki bi se želeli udeležiti tega večera, posvečenega fotografiji, da si ogledajo, kaj zmorejo naši fotoamaterji tudi na tem področju dejavnosti. V SK o preteklosti in prihodnosti oddaje »Sosednji kraji in ljudje« Slovenski klub jr. svoj zadnji torek posvetil srečanju z radijsko oddajo »Sosednji kraji in ljudje«, ki jo novinarka Neva Lukeš letos že trideseto leto pripravlja na Radiu Koper. Prijeten večer sta dopolnili Marika in Pepa s svojimi humorističnimi vložki, ali Meri Rojc in Leli Nakrstova, ki z velikim uspehom že 16 ozirom 25 let nepogrešljivo sodelujeta v oddaji, in mladinski pevski zbor Primorec iz Trebč pod vodstvom Vilme Padovan. Svoja pričevanja pa so k besedam Neve Lukeš dodali njeni nekdanji stalni sodelavci Rihard Florjančič, ki je poročal o življenju v Benečiji, Odo Kalan, ki je 12 let skrbel za gospodar sko obveščanje, in Bojan Pavletič kot dragocen športni sodelavec. Večera so se udeležili tudi številni sodelavci Neve Lukeš z Radia Koper, ki so poskrbeli za magnetofonski zapis in ga bodo v soboto ob 14.45 predvajali po radijskih valovih. Glavni u-rgdnik slovenskih programov Miloš Ivančič pa je spregovoril tudi o novih načrtih radia za obveščanje o dogajanjih ob meji, po katerih bo oddaja »Sosednji kraji in ljudje« po novem letu dobila več prostora. Namenili ji bodo celo nedeljsko popoldne in vanjo vnesli utrip življenja na obeh straneh meje Neva Lukeš je v svojih uvodnih be sedah orisala prve začetke oddaje, ki je bila ustvarjena zato, da bi posredovala informacijo o delu in življenju nove Jugoslavije manjšinam na obeh straneh meje in da bi spremljala življenje Slovencev v Italiji. Do leta 1954 se je imenovala »Med rojaki v zamejstvu«, potem pa je dobila sedanje ime. Le malo je radijskih oddaj v svetu, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim življenjem in malo novinarjev, ki bi tako dolgo ostali zvesti svoji oddaji, zato ni nič čudnega, če je Neva Lukeš v vsem tem času prišla do ogromnega števila sogovornikov, do vsakega slovenskega kulturnega društva v Italiji, snemala je intervjuje, petje naših zborov, gledališke nastope, proslave, skratka, s svojim magnetofonom je bila navzoča pri vseh bolj ali manj pomembnih dogodkih v tridesetih letih življenja naše narodnostne skupnosti. Njeni sodelavci Florjančič, Kalan in Pavletič so ji pomagali obuditi spm mine na leta, ko so skupaj ustvarjali oddajo, na težave in na vse lepo, kar novinarski poklic zahteva od človeka, ki se ukvarja z njim. Posebno trda so bila prva leta, začetki dela s težkim magnetofonom, ki ga ljudje niso bili vajeni. »Učila sem se jaz in učili so se moji sogovorniki,« je dejala Neva Lukeš in v njenem glasu je bilo čutiti ganjenost ob spominih na tiste čase-V prostem pogovoru, ki je zaključil večer, je nato obnovila še vrsto dogodkov in anekdot, ki jih je doživela v svojem dolgem novinarskem stažu. Prihodnji torek skupščina KGS Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se do sestala v torek, 18-decembra, ob 18. uri na svojem sedežu v Sesljanu. Na dnevnem redu ima med drugim izvolitev novega člana upravnega sveta, imenovanje preglednikov računov in novo sestavo skupščine na podlagi ljudskega štetja iz leta 1981. V nedeljo bomo izvolili svoje predstavnike v šolske zborne organe . Kandidati na volitvah v zavodske svete srednjih šol Starši, učitelji, vzgojitelji, profesorji, neučno osebje in (na srednjih šolah) dijaki bodo v nedeljo in v ponedeljek izvolili svoje predstavnike v področne svete didaktičnih ravnateljstev in zavodskih svatov. Danes objavljamo seznam kandidatov za volitve v zavodske svete na nižjih in višjih srednjih šolah. Šola Cankar Starši (lista »Za-avtonomijo slovenskih šolskih organov«) : Tamara Cupin Caharija, Danilo Pilat, Laura Rudež Cucek, Petriča Tence Lozej, Aldo Str ain, Martina Volpi Franceschi, Via sta Lipovec Bernard, Ružiča Buzzi Tomičič, Anita Pertot Žagar, Sonja Vuga Štolfa, Liliana Ciliberto Bossi, Livia Uršič Sancin. Učno osebje: Milena Abram Požar, Kristjana Balda ssi, Iva Bone, Sonja Castellani Pan jek, Liana Corsi Ger-dol, Vera Crevatin, Cirila Koncilja, Helena Košuta, Nadja Maganja Jevni-kar, Jasna Merku Jugovič, Igor Petelin, Anna Prinčič. Neučno osebje: Vera Lozej, Anna Pirc Gruden. Šola Sv. Ciril in Metod Starši: Nataša Andolšek Čevlja, Magda Drioli Karis, Pietro Fachin, Vladimira Gerdol Taddeo, Claudio Gerbec, Milan Pasarit, Neva Reggente Ferluga, Giuseppe Rudež, Vida Vi- dali Di Lenardo. Učno osebje: Lucia Batista, Primavera Čok Vesel, Judita Gujznik Ca-ris, Veronika Kunstelj Pečenko, Ksenija Levak Budal, Diana Marchesich Spacal, Emilia Sosič. Neučno osebje: Boris Zobec. Šola Erjavec Starši (»Avtonomija slovenske šole«): Vida Benolič Coloni, Sonja Carli Bezenšek, Barbara Carli Gregori, Igor Lasič, Maria Lisjak Chieppa, Milena Sirk Majcen, Elda Vegliach Do-les. Alma Vrabec Ferluga, Aldo Že-zlina. Učno osebje: Marina Čebulec, Anna Maver Mosca, Susanna Pertot, Marija Peterlin Sussi, Tommaso Simčič, Annamaria Tretjak. Neučno osebje : Giovanni Seli. Šola Gruden Starši (»Enotni za našo šolo«) : Vesna Milič Saksida, Annamaria Žakelj Pertót, Edoardo Periz, Bruno Mihelič, Maria Jarc Zega, Vesna Germani Co-cevari, Zvonka Trampuš Fabcc, Nada Caharija Golemac, Dorina Šcmec Šuligoj, Mariza Škerk Kosmina, Mai-da Žigon Svetlič, Marcella Briščak Škabar. Učno osebje : Alejandro Brecelj, E-dith Canziani, Nadja Doljak Košuta, Alenka Franceschini Guglielmi, Dušan Križman, Daniela Mavec Antonel- li, Irene Micheli Fallàni, Maria Maddalena Pertot, Vera Tuta Ban. Neučno osebje: Marina Mahnič Sedmak, Giovanna Rebula Bordon. Šola Gregorčič Starši (»Enotna lista«) : Gabriela Abrami Bandi, Stanislava Bandi Giorgi, Dario Brajnik, Romilda Smotlak Tul, Danilo Šavron, Guglielmina Veglia Rosso, Dragica Ule Mauri, Stanislav Živec, Ervin Žerjal. Učno osebje: Stanislava Bandi Tavčar, Fiorella Benčič Serio, Vihra Kodrič, Alenčica Košutnik Salvi, Boris Pangerc, Beniamino Salvi, Boris Zu-ljan, Giovanni Žgur. , Neučno osebje: Adele Grgič Hlab-jan, Alma Kraljič Canciani. Šola Kosovel Starši (»Edinost«) : Sergio Antoni, Sonja Baiss Marucelli, Silvana Ciacchi Raseni, Fabio Crevatin, Norma Pelan Stopar, Matejka Maver Peterlin, Milica Ukmar Slobic, Marta Pangos Zenič. Učno osebje: Helena Marta Canciani Repini, Miloš Jugovič, Graziella Stacca Biber, Eva Žnideršič Martelanc, Vesna Sandalj Jogan, Ivan Peterlin. Neučno osebje: Boža Zahar Petaros. Šola Levstik Starši : Maja Lukša, Renato Do- ljak, Zvetka Barini, Dario Rupel, Dunja Čuk, Sergio Zatti, Marija Mahnič, Irma Križman, Nevenka Salvi, Ivana Verginella, Vera Puntar, Silvana Budin, Nadja Carli. Učno osebje: Ada Markon, Edda Slavec, Gabriella Bevilacqua, Zoja Temze, Jadrana Gabrovec, Sara Zoccoli. Učiteljišče Slomšek Starši : (»Enotnost«) : Edoardo Bem-hardt, Adriano Rušit ja, Sava Sabadin, Germano Švara, Maria Giuliani Romano. Dijaki (»Mladina«) : Nadja Švara, Elena Micali, Aleksandra Filipovič Grčič, Sonja Gregori, Monika Rudež, Mattia Betocchi, Tanja Pečar. Učno osebje: Loredana Kralj, Savica Malalan, Tatjana Miletič, Samo Pahor, Mihaela Pirih, Marta Rener, Mariza Škerk, Amalia Smotlak, Boris Gr F?1" ' Calzi, Susanna Guštin, Irene Zerial. Neučno . bje: Guerina Pertot. Poklicni zavod Stefan Starši (»Poklicna«) : Annamaria Albi, Sonja Budin, Emiliana Caucich Jurca, Lina Kerpan, Diana Spacal Marchesich, Sonja Verginella. Dijaki (»Poklicna«) : Andrej Birsa, Anna Corbatto, Ervin Černuta, Igor G la vina, Davorin Gombač, Dimitri Vecchiet. Učno osebje: Boris Artač, Franko D-asič, Romana Gulič, Dragico Krajnc, Igor Sancin, Adriano Sedev-_->ons Stoka, Mara Zerial. Neučno osebje: listja št. 1: Alessandro Paoli, Maria Teresa Rosic: li^a št. 2: Laura Zaccaria. Licej Prešeren Starši: (»Za našo bodočnost«) : Giovanni Cijak, Emilio Čok, Olga KaC Lupine, Carlo Passerini, Alessandro Rudolf, Marta Škerjanc Bevk. Dijaki (»Prešeren 84«) : Viviana I’er si, Aleš Košuta, Katja Turk, Peter Fonda, Živa Pahor, Tanja Svetina-Učno osebje: Giovanni Peterlin, L*' cima Roth Pahor, Guerino Pauleittich, Ksenija Nitgandt Bandelj, Borut Kodrič, Nada Pertot, Mattea Peterim Maver, Dario Guardiancich, Federa Ferluga Petronio. « Neučno osebje: Maddalena Sel j Ažman, Igor Poljšak. Trgovski zavod Zois Starši (»Enotnost«) : Adriano Semen. Nenada Ciuk, Maria Mahnič. Marino Bandi, Bruno Rupel, Aldo Zezlina. Dijaki (»Odločnost) : Davide Peric. Dario Bradassi, Aleksandra Pangerc-Elena Bizjak. Roberto Condotti. Učno osebje: Giovanni Artač, Da Sanka Gabrijelčič, Milena Muzina, Ma rina Pertot, Josip Tavčar, Anna Volp1-Neučno osebje: Silvestro Metlika- Tehnično osebje včeraj začelo prevzemati posest nad zemljišči za hitro cesto Uprli se bomo vsem nezakonitim postopkom razlaščevanja Podjetje SIGIC, zadolženo za izvedbo del pri gradnji hitre ceste, je včeraj zjutraj poslalo svoje tehnike na ogled zemljišč, ki so v ta namen določena za razlastitev. Od Opčin do Trebč so tako ugotavljali razmere na teh zemljiščih, tam, kjer jih lastniki spričo nekaterih pomislekov niso spustili na parcele, pa so preglede opravili kar s ceste. Na osnovi teh tehničnih ugotovitev o stanju zemljišč pa bi sedaj posest nad njimi morala preiti z dosedanjih lastnikov na omenjeno podjetje, ki bi tako lahko začelo z gradbenimi deli. Toda stvari niso niti zdaleč tako preproste. Začenjajo se pri leta in leta stari in za našo narodnostno skupnost zelo boleči problematiki razlaščanj, Id je ni mogoče odpraviti z golo (in največkrat zelo skromno) odškodnino prizadetim lastnikom. Poleg pravične odškodnine zahtevamo namreč tudi povračilo škode, ki jo razlaščanje povzroča vaškim skupnostim in vsej naši narodnostni skupnosti, za kar povsem upravičeno pričakuje trajne protivrednosti v zameno za sicer nepovračljivo družbeno in gospodarsko škodo. Zmešnjava, ki je nastala v zadnjih letih na pravnem področju urejanja postopkov za razlaščanje in poravnavanje odškodnin, zaradi razveljavitve dveh zakonov, je to občutljivo in zapleteno vprašanje znova zagrnila s popolno temo. Kaj in kdaj bomo za razlaščeno zemljo dobili, kdaj misli na zahteve vaških skupnosti odgovoriti dežela, ki je na pred časom poslano pismo odgovorila s popolnim molkom —- vse to so vprašanja, na katera prizadeto prebivalstvo terja odgovora. Prizadeti lastniki so okoli 20. novembra prejeli na domove sporočila, da bodo podjetja, zadolžena za gradnjo hitre ceste, med Trebčami in Opčinami začela prevzemati zemljišča, ne glede na dejstvo, da prizadeti lastniki in njihove organizacije od dežele še niso prejeli odgovora glede postopka za razlaščanje. V ponedeljek in torek so se aito ljudje zbrali na sestankih, na katere so povabili tudi Kmečko zvezo in Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi in na katerih so izrazili svoje ogorčenje, ker se pristojne oblasti niso potrudile niti odgovoriti na njihove pismene zahte- ve in na zaskrbljenost, ki so jo izrazili na sestanku z deželnimi funkcionarji in z zastopniki podjetja AN AS. Po včerajšnjem pregledu zemljišč pa se njihovim lastnikom in organi- zacijam zastavlja vrsta vprašanj o korektnosti pregledov, oziroma o njihovi pravnomočnosti. Predvsem bi moral biti navzoč funkcionar, ki ga imenuje prefektura, medtem ko teh- niki, ki so prišli, niso imeli nobenega dokaznega dokumenta o tem, da jih pošilja prefektura. Prav to je bil razlog, da jim prisotni lastniki niso dovolili vstopa na zemljišča. Teh-nikti, ki so zagotavljali, da so pooblaščeni tako, kot zahteva zakon, so nato opravili pregled, ne da bi stopili na zemljišča in jih tako po vsej verjetnosti nezakonito prevzeli. Če k temu prištejemo še ugovore lastnikov in njihovih organizacij o nezakonitosti postopka razlaščevanja zaradi nespoštovanja dvojezičnosti, zaradi nejasnosti, ker jim niso bili dostavljeni zemljevidi zemljišč, niti le ta niso bila zakoličena, povrhu pa so obvestila o prevzemu zemljišč brez navedene ure pregledov raznašali sodni uslužbenci namesto občinskih kurirjev, ki pa več kot polovico zainteresiranih niso našli doma, kar pri lastnikih vzbuja novo presenečenje, potem se le-ti in njihove organizacije upravičeno sprašujejo, komu je tako ravnanje v korist. Prav gotovo ne lastnikom, ki ne želijo povzročati škode družbi ,pač pa zahtevajo korekten postopek, ki bo upošteval pravice o-škodovanih oseb in skupnosti. (VB) Pri Banih med včerajšnjim pregledom zemljišč Tudi slovenski obrtniki, trgovci in gostinci danes prekrižali roke Kot poročamo na 3. strani, so danes dopoldne protestno ustavljene trgovinske, gostinske in obrtniške dejavnosti, v ospredju tega protesta je seveda Visentini jev »paket« in njegov pogled na vprašanje davčne pravičnosti, pridružujejo pa se mu zahteve po ureditvi razmer na področju teh terciarnih dejavnosti. Podrobneje smo se o tem Pogovarjali z načelniki tržaških in go-riških sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Rado Andolšek, načelnik tržaške o-ortniške sekcije SDGZ: »Protest obrtnikov moramo gledati iz dveh zornih kotov. Prvič gre za aktualno vprašanje zakona Visentini, ki bo — če bo izvajan, kot je pred vi don — po vsej verjetnosti škodoval kategoriji, hkrati pa ne bo rešil problema pravične obdavčitve državljanov. Po drugi strani pa gre za reše-yanje odprtih vprašanj obrtništva, ki Je v državnem merilu izredno zapostavljeno. Spomnim naj le na problem finansiranja obrtnih dejavnosti •n na neurejen položaj vajeništva. Slovenski obrtniki se obračamo predvsem na deželo, ki je pristojna za razvoj nbrti, in upamo na večji posluh ob dejstvu, da je bilo s preosnovo deželnega odbora ustanovljeno posebno od-borništvo za obrtni sektor.« Borivoj Švagelj, načelnik tržaške akcije SDGZ za malo trgovino: »Paket Visentini je napačno zastavljen, čeprav mu je globalni cilj prav davčna pravica. Pri tem namreč meče vse v isti koš, hkrati pa z novim načinom ugotavljanja dohodkov (induktivno) lahko privede do napačnih ocen o teh dohodkih, ki niso konstantni, ampak se nenehno spreminjajo glede na dejavnost. Veliko zaskrbljenost povzročajo napovedane spremembe v družinsko vodenih trgovskih podjetjih, ki jih je pri nas večina. Sicer pa ima današnja zapora tudi splošnejši značaj zahteve po trajni zakonski ureditvi vse trgovske mreže in njene dejavnosti, ki bi morala veljati za vso državo. V Trstu tudi še vedno nimamo ustreznega načrta za storitvene dejavnosti, saj je tisti, ki ga je izdelala občina pred nekaj leti, že zastarel.« Karlo Guštin, načelnik tržaške gostinske sekcije SDGZ: »Gostinci smo brez nadaljnjega proti davčnemu utajevanju, a ugotavljamo, da paket Visentini največje breme nalaga prav majhnim gostinskim obratom, zato bomo danes dopoldne zaprli svoje lokale. Zahtevamo pa tudi večjo skrb za gostinstvo, zlasti kar zadeva finančno pomoč dežele za popravilo in posodabljanje gostinskih lokalov in za nakup opreme. V Um smislu sicer že obstaja deželni zakon, pred božičem pa pričakujemo še enega, ki naj bi dokončno zagotovil fi- nančne prispevke dežele za razvoj gostinskih dejavnosti.« Livio Antoni, načelnik obrtniške sekcije SDGZ za Goriško: »Mislim, da je prav, da se enkrat za vselej razčistijo določene stvari s področja obdavčevanja. Vendar mora biti postopek demokratičen, posebej pa je treba paziti, da ukrepi ne prizadenejo samo določenih plasti prebivalstva. Davčna ureditev mora biti pravična.« Atilij Brisco, načelnik goriške sekcije za malo trgovino SDGZ. »V Visentinijevem osnutku je zlasti sistem pavšalnih odbitkov postavljen nerealno. Po drugi strani ni pravičen predlagani način induktivnega določanja višine dohodkov.« Anton Nanut, načelnik goriške sekcije za gostinstvo SDGZ: »Vsi bomo složni kot zadnjič v protestu proti zakonskemu osnutku. Protestiramo predvsem proti določilom 11. člena osnutka. Tak način, kot ga predlaga minister, ni sprejemljiv. Nismo za utajevanje davkov, vendar morajo biti ti odmerjeni na stvarni osnovi, ne pa prepuščeni takemu ali drugačnemu tolmačenju. Visentini objavlja podatke o prijavljenih dohodkih posameznih kategorij, poprečje, ki velja v državnem merilu. Vem, da je poprečje tukajšnjih gostincev in naših članov precej višje od državnega poprečja.« DREVI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE NA POBUDO NŠK Ciril Zlobec o kulturi in politiki Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi drevi ob 18. uri v dvorano Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicolo 7, na kulturni večer. Pesnik Ciril Zlobec, prejemnik letošnje mednarodne nagrade za poezijo Regium Julii, bo govoril o vprašanju kulture in politike v današnji Jugoslaviji. Gosta, bo predstavil Roberto Damiani, občinstvu pa bodo za konec predstavili tudi likovno ustvarjalnost Lojzeta Spacala. Istrske ljudske pesmi v Novinarskem krožku V Novinarskem krožku v Trstu bodo v soboto, 15. t.m., ob 17.30 predstavili dvojni album s posnetki istrskih ljudskih pesmi in motivov, ki si ga je zamilil in uredil Roberto Starec. Srečanje prireja Krožek za istrsko - beneško kulturo, gramofonska posnetka pa sta del zbirke z naslovom »Izvirni dokumenti evropske glasbene folklore«, ki jo urejuje založba Albatros v Milanu. Novi gramofonski plošči bo predstavil etnomuzikolog prof. Roberto Ley-di z bolonjske univerze, ki velja za enega najboljših strokovnjakov na področju raziskovanja ljudskega glasbenega izročila. Svojo udeležbo na sobotni predstavitvi so napovedali tudi prof. Gian Paolo Gri iz Vidma, prof. Julijan Strajnar iz Ljubljane, prof. Pavle Merku, prof. Claudio Noliand in prof. Giuseppe 'Radole. Drevi v Zgoniku sestanek z živinorejci Zadružna mlekarna s Cola prireja drevi ob 19. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku sestanek z živinorejci iz zgoniške občine. Sestanek sodi v o-kvir pobud zadružne mlekarne, da bi v čim večji meri izboljšala kakovost svojih proizvodov. V ta namen so krajevnim živinorejcem na razpolago strokovnjaki, ki nudijo vse nasvete od dela v hlevu do molže mleka in njegove predelave. Teatro stabile išče mlade »igralce« Stalno gledališče dežele F-JK pripravlja v teh dneh postavitev odrskega dela Petra Handkeja »Skozi naselja« v režiji Roberta Guicciardini ja. Poleg odraslih vlog^ je v gledališki postavitvi predvidena tudi otroška vloga. Vodstvo gledališča je zato razpisalo avdicijo za otroke v starosti okrog 12 let, drobne^ rasti, ki bi radi sprejeli to vlogo. Avdicija bo danes od 14. do 15. ure v tržaškem Avditoriju. Zaželena sta določen smisel za odrski nastop ter razpoložljivost za gledališka gostovanja. Srečanje fitopatologov iz Italije in Jugoslavije Na sedežu deželne uprave se je vče-r^j sestala mešana italijansko-jugoslovanska komisija fitopatologov, da bl razpravljali o zatiranju rastlinskih ^ajedalcev na obmejnem področju med Italijo in Jugoslavijo. Goste je pozdravi deželni odbornik za finance Dario Rinaldi ter pri tem poudaril zavzetost, s katero deželna uprava sledi boju Proti rastlinskim boleznim na tem območju. Italijansko stran sta zastopala rav-ij^telja fitopatološke opazovalnice1 v Trstu in Gorici Bruno Millo in Pier Luigi Camici, jugoslovansko predstavništvo pa je vodil inž. Milan Ro-Van z republiškega komiteja SR Slo-yonije za kmetijstvo in gozdarstvo. V ^menjavi izkušenj so ugotovili, da rastlinski zajedalci letos niso napravi večje škode. Na Novogoriškem je *"uccinia Horiana« napadla krizan-pme, a so jo uspešno zatrli. Prav mko so obračunali s trdim zajedalcem ^chaphoideus fitanos«, ki pa ni pomočil škode. Italijanski izvedenci so svoje jugoslovanske kolege posvarili Pred škodo, ki bi jo utegnil povzročiti Punadzorovan uvoz eksotičnega lesa z Indonezije. * V kratkem bodo predstavili javno-j.1 načrt za obnovo in ponovno upo abo tržaškega zgodovinskega jedra, u to priložnost je predvidena tudi mtsotnost ministra Gullottija. Pred-mvitev bo 18. decembra. ® V kinodvorani Lumiere v U šy 9 k° danes ob 11. uri deželna _:lna zdravstvenih tehnikov v r rg1- Javnosti bodo obrazložili 7-a njihovo vsedržavno s stavko. David Malalan je prvi študent iz zamejstva ki je prejel nagrado Društva za Združene narode SRS V ponedeljek je bila' v Ljubljani pomembna slovesnost v počastitev Dneva človekovih pravic, ki jo je organiziralo Društvo za Združene narode za SR Slovenijo, ki podeljuje ob tej priložnosti vsako leto študentom, diplomantom, ali tistim, ki se ukvarjajo z vprašanji spoštovanja človekovih pravic, nagrade nagradnega razpisa dr. Slavka Zorčta. Med tokratnimi 19 nagrajenci, ki so bili iz raznih krajev Slovenije, je bil prvič tudi predstavnik Slovencev v zamejstvu, in sicer David Malalan, sin znane in napredne Malalanove družine iz Trebč, ki je prav 19. novembra z uspehom opravil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani diplomo z nalogo »Mehanizmi za implementacijo mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in slovenska narodnostna skupnost v Italiji«. Naloga je bila tako dobro ocenjena, da je prišla v poštev za nagradni razpis dr. Slavka Zorčta in bila tudi nagrajena. Nagrade je odlikovancem podelila predsednica Društva za Združene narode za SRS Marija Vilfan. Počakali smo, da se je David vrnil s slovesnosti v Ljubljani, mu iskreno čestitali za to lepo priznanje in ga seveda takoj povprašali kako, da se je odločil prav za tako težko in morda še ne dovolj obdelano tematiko. »Ko sem bil na tem, da se odločim za temo svoje diplomske naloge, se mi je zdelo prav, da si izberem takšno, ki bo na nek način povezana z našo slovensko skupnostjo in ki bi nam lahko mogoče prišla prav tudi v našem vsakdanjem boju za naše pravice. Zato sem si, mimo seznama, ki ga predložijo za diplomske naloge na fakulteti sami, izbral to tematiko, s katero sem želel predstaviti razne postopke, vključene v razne mednarodne konvencije o spoštovanju človekovih pravic, kot tudi za uresničevanje in spoštovanje določil, vključenih v omenjene konvencije. Pri tem svojem delu sem imel zelo dobrega mentorja prof. Turka in iz najinega skupnega sodelovanja je tako nastala ta moja diplomska naloga, ki jo je moj mentor ocenil dobro in predlagal, da jo sprejmejo v nagradni razpis, ki ga Društvo Združenih narodov za SRS razpisuje vsako leto ob Dnevu človekovih pravic ko podeli študentom, ki so obravna- vali to tematiko, tudi priznanje. Prvič sem bil, kot Slovenec s tržaškega področja, tudi sam med odlikovanci.« Sami ste rekli, da ste si izbrali to tematiko, ker ste jo želeli povezati tudi z vprašanji, ki zadevajo nas Slovence v Italiji? »Moja naloga je bila razdeljena na tri poglavja. V prvem delu sem podal kratek pregled razvoja varstva in zaščite človekovih pravic in manjšin. Tu sem se zaustavil pri številnih postopkih za spoštovanje teh pravic, ki pa so seveda le člen dolge verige pri resnični zaščiti teh pravic. V drugem poglavju sem predstavil različne postopke za spoštovanje teh pravic v raznih konvencijah, ki so vključeni tudi v konvencije Združenih narodov. Teh postopkov je seveda več: so postopki posameznika proti državi, ki mu krati njegove pravice in ki so mene osebno tudi najbolj zanimali. Nato so postopki države proti državi in pa postopki obveznega pošiljanja poročil mednarodnim organom. V tretjem poglavju sem obravnaval postopke za spoštovanje pravic, ki so bili vključeni v evropsko konvencijo za človekove pravice in tu sem seveda obravnaval vse tri aspekte postopkov, kot v drugem poglavju. Na koncu vsakega poglavja sem skušal podati še oceno vsakega postopka in tudi to, v kolikšni meri je vsak tak postopek primeren in ustrezen za nas Slovence v Italiji.« Do kakšnega zaključka ste prišli ob koncu opravljene naloge? »Moram povedati, da, pred začetkom pisanja naloge, nisem bil preveč seznanjen z vsemi temi postopki. Predstavljal sem si, da so bolj učinkoviti in da so tudi za nas bolj uporabni in koristni. Ko sem končal nalogo, sem prišel do zaključka, da so postopki precej selektivni in da so uporabljivi le pod določenimi pogoji. Težko bi si bilo delati utvare, da bi lahko mi, kot manjšina, z njimi kaj več dosegli. Obstaja namreč cela vrsta pogojev, ki jih morata posameznik, država, ali kdo drug, izpolniti, da pride do obravnave problema in seveda tudi do konkretnega konca.« Davidu, ki smo mu ob tej nagradi že čestitali, želimo sedaj, da bi dobro opravil še vojaščino, ki jo bo pràv v teh dneh nastopil. NEVA LUKEŠ Cuffaro in Provantini o obratu Terni Poslanca KPI Cuffaro in Provantini sta naslovila na ministra za državne soudeležbe ter za industrijo, trgovino in obrt pismeno vprašanje, v katerem opozarjata na nevzdržen položaj tržaškega obrata Temi. Poslanca tudi vprašujeta, kdaj in kako namerava vlada ukrepati, da bi podjetje vendarle prebrodilo hudo krizo. • Pri pokrajinskem uradu za delo so po več letih obnovili komisijo za reševanje sporov na delu. Zbiranje podpisov za spomenik pri Sv. Ani V Skednju, ne Kolonkovcu in pri Sv. Ani so sprožili akcijo zbiranja podpisov, da bi opozorili tržaškega župana in širšo javnost, da se se vedno ni uresničil pred trinajstimi leti zadan cilj postavitve trajnega in dostojnega spomenika padlim v NOB iz teh treh krajev. Podpise zbirajo v naslednjih sedežih: KD Ivan Grbec - Skedenj Ul. Servola 124 Vsak torek, sredo, četrtek in nedeljo. Ob delavnikih od 16. do 19. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. PD Kolonkovec - Ženjan Sai. di Zugnano 46 Vsako sredo od 18.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure. KD Rovte - Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 Vsako soboto od 19. do 21. ure. Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška 20 Od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 vsak dan razen ob ponedeljkih. Uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 Od 9. do 13. ure vsak delavnik. Poleg zgoraj omenjenih pa se bo lahko podpisovalo tudi na sedežih ANPI - ANED v Ul. Crispi 3 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na srečanje s pesnikom CIRILOM ZLOBCEM »Kultura in politika v Jugoslaviji danes« Trst - Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolò 7 - danes, 13. decembra 1984, ob 18. uri. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 10. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 14. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora; 2. obračun in predračun; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. sprejemanje novih članov; 5. obnovitev organov; 6. razno. ^-GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom IVANKA HERGOLD PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA) Krstna uprizoritev Režija: BORIS KOBAL PREMIERA: jutri, 14. decembra, ob 20.30 -abonma red A - premierski; PONOVITVE: v soboto, 15. t. m., ob 20.30 -abonma red B - prva sobota po premieri; v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri -abonma red C - prva nedelja po premieri. gledališča VERDI Jutri, 14. t. m., ob 20. uri, red C/E, osma predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Colludo, režiser Alberto Passini. ROSSETTI Danes, 13. t. m., ob 20.30‘bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Shakespearjevo delo »Hamlet«. Režija : G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. CRISTALLO - LA CONTRADA Do 16. t. m., bo v gledališču Cristallo na sporedu »Tango viennese« Petra Tur-rinija. Nastopata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave so vsak dan ob 20.30, ob nedeljah ob 16. uri, v ponedeljkih počitek. Vstopnice so v prodaji pri UTAT, Pasaža Pretti 2. Za informacije telefonirati na tel. št. 741-475, La Contrada. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Slovenske filharmonije Jutri, 14. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin Fritza Reinerja. Srednja dvorana Jutri, 14. decembra, ob 20. uri: Leta odločitve (Slovesna predstavitev novega slovenskega filma). Okrogla dvorana Danes, 13. decembra, ob 19. uri: Literarni večer Branka Rudolfa. Jutri, 14. decembra, ob 22. uri: Petkov nočni program. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. decembra, ob 9. uri: F. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava za osnovno šolo Dobrovo v Goriških Brdih. Ob 12. in 13. uri pa za osnovno šolo Kojsko v Goriških Brdih. šolske vesti Zadovski svet srednje šole S. Gregorčič v Dolini vabi starše na posvet o volitvah in drugih problemih šole, ki bo na šoli danes, 13. t. m., ob 19.30. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan javlja, da bo zaključilo leto 1984 in proslavilo prihod novega leta 1985 dne 26. t. m. (sv. Štefan) v kraški gostilni. Odhod z Oberdanovega trga ob 9. uri. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 (II. nadstr.) od 17. do 19. ure ali telefonsko v opoldanskih urah na št. 732-858. kino Ariston Danes zaprto. Eden 15.30 — 22.00 »Sono tua... lo voglio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Domani mi sposo«. J. Calà, M. Cariucci, I. Ferrari, K. Huff. Excelsior 17.30, 19.45, 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »L'allenatore nel pallone«. Lino Banfi. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Telefonate erotiche di una matrigna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Fenomeni paranormali incontrollabili«. Mignon 17.00 — 21.00 »Cera una volta in America«. Aurora 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford. Capitol 16.30 — 22.00 »L’ascensore«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »American gigolò«. Richard Cere. Radio 15.30 — 21.30 »Body talk, un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »La traviata«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Rdeča zvezda vabi vse otroke od 5. do 10. leta starosti, naj se pridružijo novemu otroškemu pevskemu zboru. Prvi sestanek s starši otrok in zborovodjo bo v soboto, 15. t. m., ob 15.30 v društvenem prostoru v Saležu. Informacije po telefonu na št. 229-127 od 14. do 15. ure. SKD I. Gruden in KD Vesna prirejata predvajanje zadnjega filma Aljoše Žerjala »Tibet«. Danes, 13. decembra, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. KD I. Grbec priredi jutri, 14. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih RAZSTAVO MILKA BAMBIČA in koncert PIANISTKE VILME PADOVAN. Vabljeni! KD Vesna prireja v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu gostovanje gledališke skupine krožka »F. Basaglia«, ki bo uprizorila delo »Antonio Freno«. V glavni vlogi Claudio Mi-sculin. KD F. Venturini priredi SILVESTROVANJE. Člani se lahko javijo do 20. t. m. ob sredah in sobotah v Kultur nem centru A. Ukmar - Miro pri Dom ju. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem. SKD L Gruden iz Nabrežine vabi v soboto, 15. t. m., ob 20. uri na ogled veseloigre »PARIZ JE PAČ PARIZ« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela. KD Lipa - Slovan - Primorec vabijo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v kinodvorano v Bazovici na gostovanje dramske skupine SKD Dobrač s Koroškega. Uprizorili bodo kriminalko SVETI PLAMEN. Tabor mladih vabi v nedeljo, 16. t. m , ob 19. uri na PLES v Prosvetni dom na Opčine. SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 13. t. m., ob 20.30 redna odborova seja. KD Kraški dom vabi jutri, 14. t. m., ob 20.30 v občinsko telovadnico v Repnu na ogled fantazije »Pekel je vendar pekel«, v izvedbi dramske skupine SKD Tabor iz Opčin. Prispevajte za Dijaško matico Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 MESEČNA............... 10000 lir CELOLETNA.............. 80 500 Kr Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE IN ČESTITKE. razna obvestila včeraj-danes mali oglasi OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah. KUPILI bi harmoniko znamke Victoria, 120-basno, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/200-982. KUPIM nezazidljivo zemljišče v bližini Boljunca. Tel. 040/228-597. UGODNO PRODAM fiat 500, rabljen motor z menjalnikom. Tel. 52277. PRODAJAM domač krompir. Mario Devetak, Ul. Zanetti, Sovodnje, tel. (ob uri kosila) 0481/882-112. PRODAM dva ladijska kompasa shunto F 110, dva spinakerja 0,75 in 0,50 vsak po 105 kv. m, radijski sprejemnik sailor R 108 z radiogoniometrom in z vgrajenim kompasom. Telefonirati v večernih urah na št. 229-126. PRODAM golf letnik '75, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-320. Slovenski taborniki v Italiji RMV -Trst in Gorica sklicujejo redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Odbor za šolstvo pri SKGZ prireja danes, 13. decembra, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, RAZPRAVO O POMENU BOJKOTA NA SUŽNJIH VOUTVAH V OKRAJNE IN POKRAJINSKE ŠOLSKE SVETE. Foto Trst ’80 priredi v soboto, 15. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 večer predvajanja diapozitivov HI. natečaja, otvoritev fotografske razstave in nagrajevanje. Darujte v sklad MITJE ČUKA darovi in prispevki V počastitev spomina svaka Julija Gojče daruje Zorka Gojča z družino (Gropada) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Franca Godniča daruje Marija Ukmar 100.000 lir za TPK Sirena. Ob 3. obletnici smrti Guština Kralja daruje sestra Stanislava 10.000 lir za sklad M. Čuk. V isti namen daruje sestra Marija 10.000 Ur za sklad M. čuk in 10.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč. V spomin na Francko Petaros darujeta družini čač in Ražem 15.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Ob nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali : z Opčin : pekarna Repin - Sosič 100.000 Ur, podjetje z gradbenim materialom Alojz Daneu 20.000 lir, zlatarna Sosič 20.000 Ur, mlekarna Wilhelm 10.000 lir, hotel-resta vrači ja Daneu 30.000 Ur, agraria Močilnik 10.000 Ur, trgovina z jestvinami Gregoretti (Fernetiči) 50.000 Ur. Iz Banov: hotel Dugulin 20.000 Ur. Iz Trsta: trgovina Vatovec 20.000 Ur, optika Vikj ter urama in zlatarna Mi-kolj 50.000 Ur. Namesto cvetja na grob Marije Hrovatin vd. Germek darujejo Marija in Zdravko Škabar 30.000 Ur, Silvestra in Pavel Malalan 20.000 Ur ter Marija Škabar vd. Sosič 20.000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Briščikov. Namesto cvetja na grob pok. Elvire Slavec por. Vodopivec darujeta Bruno in Elvira Prašelj 20.000 Ur za pihalni orkester Breg. Ob 10. obletnici smrti dragega Alojza Škrka darujejo žena in otroci 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V počastitev spomina Franca Miliča daruje Zorka Giardossi iz Avstralije 20.000 Ur za TPK Sirena. Ob nabirki za popravilo repentabrske cerkve so darovali: restavracija Kras 100.000 lir, Guštin (Col 4) 20.000 Ur, Guštin (Col 5) 50.000 lir, gostilna Pod tabrom 50.000 Ur, Guštin (Col 9/65) 50.000 Ur, Bizjak (Col 10) 50.000 lir, Guštin (Col 12) 50.000 Ur, Milič (Col 15) 200.000 Ur, Drago (Col 18) 20.000 Ur, Škabar (Col 18) 10.000 Ur. Rebula (Col 24) 20.000 Ur, Ravbar (Col 23) 30.000 Ur, Maicev (Col 26) 20.000 lir ter Turk (Col 20) 5.000 Ur. Drago Sedmak daruje 30.000 Ur za vzdrževanje Doma A. Sirk. V počastitev spomina Marije Hrovatin vd. Germek daruje brat z ženo Lidijo 50.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na nepozabnega moža Franca Ukmarja daruje žena 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Hrovatin daru jeta Olga in družina Ostrouška 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Briščikov. Ob 40-Ietnici deportiranja brata Mirka Grgiča v taborišče smrti darujejo Anton, Milka in Ludvik 30.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na pok. starše darujejo Marija, Milka in Vida (Padriče) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Elviro Vodopivec daruje prijateljica 20.000 Ur za pihalni orkester Breg. V isti namen daruje Dori Slavec 10.000 Ur za pihalni orkester Breg. Ob obletnici smrti moža daruje Mi- rela Piccini 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na teto MUo daruje Olimpia Susič z družino 15.000 lir za sklad M. Čuk in 15.000 Ur za SKD Tabor. Danes, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 11.45. Jutri, PETEK, 14. decembra VOJMIR Vreme včeraj: temperatura zraka 10,8 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb narašča, veter vzhodnik 14 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Molina Svetina, Sara Crevatin, Tamara Popolla, Elisa Bortone, Gaia Dreossi, Silvia Covalero. UMRLI SO: 72-letna Annunziata De-cUch vd. Lozei, 67-letna Valeria Gluhak por. Ninetto, 78-letna Angela Brajkovic, 62-letni Antonio Ugrin, 75-letni Cesare Grando, 79-letna Anna Steiner, 74-letna EmUia Brumatti, 78-letna Gisella Delise vd. Carboni, 71-letni Silvio Tomasi, 83-letna Anna Persich vd. Trevisan, 5-letni Rudi Drius. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sonja in Viki Froglia vabita vse znance in prijatelje na OTVORITEV TRGOVINE EX KRIŽMAN ki bo jutri, 14. decembra, od 15.30 dalje. BAZOVICA — UL. S. KOSOVEL 9 Ne zavrži rabljenih smuči SPREJEMAMO rabljene za rabljene rabljene za nove tomma C^irji UL. MAZZINI 37/9 — TRST OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in črno vino ter ima domače klobase. GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega sklada za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244. V NAJEM dajem prostor, primeren za skladišče, 40 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228-390. LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uUca 44. Opčine - Trst. KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119. OSMICO je odprl Ludvik Corbatto, Boršt 145. Toči belo in črno vino. menjalnica 12. 12. 1984 Ameriški dolar 1.890.— Kanadski dolar 1.420.— Švicarski frank 741.— Danska krona . 170.— Norveška krona 211.— Švedska krona . 213.— Holandski fiorini 544.— Francoski frank 199.— Belgijski frank 29.- Funt šterling . 2.260,— Irski šterling . 1.900.— Nemška marka 614.— Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo 11.— Japonski jen . 6,- Španska pezeta 10.— Avstralski dolar 1.500- Grška drahma . 14.— Debeli dinar 8,— Drobni dinar . 7.- MS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. THIjT - Ul u :a k. I-IL^I to - iS1 G1-<1«3G KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, D rev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 iMN HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH OBVEŠČA vse udeležence, da bo razglasitev in podelitev nagrade zmagovalcu natečaja za zadružni grb v danes, 13. decembra 1984 ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na slovesnost so toplo vabljeni vsi udeleženci. Ob priliki bomo vrnili tudi predložene osnutke. UPRAVNI ODBOR radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Primer mariborskega dvorca Betnava Miši, poplave, požari in... V drobni, precej neugledni knjižici Spomeniki in znamenitosti je zapisano, da je od Maribora štiri kilometre oddaljeni dvorec Betnava ena najlepših poznobaročnih arhitektur Podravja. Betnavsko posest omenjajo dokumenti že leta 1100, dvorec pa so zabeležili leta 1338. V 17. stoletju je bila Betnava renesančna graščina, sedanji dvorec z elementi te graščine pa je iz leta 1784 in se zgleduje po takratni dunajski arhitekturi. V času protestantov je bila v gradu molilnica, med leti 1863 in 1941 je bil v lasti škofije. O življenju današnje Betnave težko najdemo kakšne pisane podatke, kar je povsem razumljivo: miši, povodnji in požari ne sodijo v turistične informacije, čeprav bi jih navsezadnje lahko šteli med znamenitosti. Da b, 'z njih kaj iztržili, tako kot so Škoti iz duhov v svojih gradovih, upravičeno ne moremo pričakovati, žalostna, že skoraj kriminalna zgodba Betnave pa je vseeno vredna zapisa. Vsaj kot primer — ne edini in ne poslednji. Sliši se skoraj kot posmeh, a je vendarle res: po vojni je dobila Bet-navo v upravljanje kmetijska zadruga in na nek način je stanje enako še danes, čeprav je iz zadrege z združevanjem, preimenovanjem itd. nastal Agrokombinat, ta pa bi se graščine najraje po hitrem postopku znebil, saj ima z njo same sitnosti, koristi pa nobenih. Kajti v vodo so padli vsi načrti, da bi iz Betnave naredili ho-telsko-gostinski objekt, galerijo, igralnico in kdo ve, kaj še vse. Ostalo je pri tem, da so v dvorcu skladišče, del pa je deponija Univerzitetne knjižnice. In tudi tu prizadevajo tiste prej Kamnite ladje Jadrana Pred nami je svojevrstni podhig Državne založbe Slovenije, slikovna monografija o jadranskih otokih, na zvana Kamnite ladje Jadrana, lepa knjiga velikega formata, ki jo je izdala slovenska založba, za katero je slikovno gradivo prispeval Dalmatinec Ivo Eterovič, tekst zanjo napisal čedomir Kolar (po rodu Črnogorec, ki živi v Beogradu) in ki jo je oblikoval in likovno opremil Aleksander Puj-vančič, doma iz Vojvodine. Gre torej za zanimivo sodelovanje, še bolj pa za zanimivo knjigo, ki je na zadnjem knjižnem sejmu v Beogradu dobila drugo nagrado na oblikovanje. Gre Pa v resnici za knjigo žlahtnih podob o jadranskih otokih in njihovih ljudeh, za podobo, ki je predstavljena v svojevrstnih originalnih, barvnih fotografijah v dovršeni tiskarski tehniki (tiskarna Dela v Ljubljani) in ki ua svojevrsten in izviren način pred stavijo domačemu in tujemu človeku košček Jadrana. Državna založba je izdala že nekaj tovrstnih knjig, knji-Sa o jadranskih otokih pomeni po vse-bini in, moderni fotografiji in sodobni tiskarski tehniki nek določen vrh med njimi. Ivo Eterovič, doma iz Splita, živi in dela v Beogradu, kjer je sodelavec za-Orebškega časopisnega in založniškemu podjetja Vjesnik. Poznamo ga po knjigah s fotografijami iz življenja t'ita, sicer je mednarodni mojster fotografije in dobitnik številnih priznanj *n nagrad. V tej knjigi se nam pred-stavlja s fotografijami jadranskih o-tokov in otočanov, s podobami morja in belih skal. S kamero skuša zajeti zgoščene elemente tega naravnega bo-musiva. Pri tem začenja svojo pot na severu, na Brionih in se preko Krka, Raba, Zlarina, preko Kornatskih o-tokov, Hvara, Korčule spušča do Boke Kotorske, mimogrede se dotakne otokov Vis, Lastovo, Pagaruža, ki kot stražarji bdijo nad morjem. Njegove knjige omenjene miši, povodnji in požari nepopravljivo škodo. Knjižnica je bila namreč prisiljena del gradiva preseliti v Betnavo, ker je padla v vodo gradnja nove stavbe, zdaj pa se, kakor vedo in znajo, bojujejo z nesrečami vseh vrst. Veliko arhivskega gradiva je bilo ob zadnji poplavi povsem uničenega. Voda prihaja skozi poškodovano streho, od tal prodira goba, iz dimnikov se rušijo saje. Knjige so zdaj na kupu, kot mrtvi heroji pokrite z zastavami, njihova prihodnost pa zaskrbljujoča. Delavci Zavoda za spomeniško varstvo se že petnajst let trudijo rešiti, kar se da; obnovili so fasado, balkon, nekajkrat sanirali hišno gobo, obnavljali strop in streho. Po požaru so v grobem obnovili stopnišče, stavbno pohištva, restavrirali freske v dvorani. Hkrati so pripravili načrt za izrabo dvorca. Postal naj bi poslovno-informativni oziroma poslov-no-prodajni center kakšne delovne organizacije, katera naj bi ugriznila v to jabolko, pa se še ne ve. Agrokombinat nima denarja za popolno oživljanje gradu, sovlagateljev pa prav tako ne najdejo. V Račah so krajani sami prispevali denar za obnovo svojega gradu, zato danes živi in diha, Betnava pa je eden od tistih, ki ostajajo na robu življenja, brez prebivalcev in obiskovalcev. V bujnem starodavnem parku srečaš samo parčke, ki se pripeljejo na pol ure prepovedane ljubezni, pa kakšen miličniški avto, ki skrbi za javno moralo. HELENA GRANDOVEC Betnava — dvorec na robu življenja (Posnetek: D. Cvetnič) fotografije spremlja besedilo Čedomi rja Kolarja, ki ni razlagajoči tekst slik, temveč je besedilo o dalmatinskih otokih in ljudeh, nastalo ob avtorjevih lastnih doživetjih. Kolar je končal študij režije, kot avtor filmov in asistent deluje doma in v tujini. Posebno mu je pri srcu morje in kot rezultat sodelovanja z Eterovičem, s katerim je skupaj delal pri snemanju podob, je nastalo samostojno besedilo te slikovne monografije. Tako se zvrsti pred bralcem na skoraj dvesto straneh nešteto podob v raznih letnih časih, podob morja, ribičev, čolnov, skal, domačih živali, podob svetilničarjev, udeležencev procesij, maškarad, podob samostanov, hotelov, ribiških kolib. Košček Jadrana vstaja pred bralcem tak kot je, neizumetničen, nepotvorjen in pristen. To je nov pogled na morje in na ljudi, nov pogled na otoke in otočane Jadrana, pogled sestavljen iz samostojnih podob in samostojnega teksta. Knjiga po svojem značaju ni turistična publikacija, temveč je umetniška monografija, pa čeprav bo po membna za turizem. Tako je in bo v službi turizma, ni pa turistična. Kot poudarjajo avtorji, so turistični prospekti in podobe na njih, polikani, prirejeni, že motivno izbrani za propagiranje turizma. Ta knjiga pa je vseskozi naravna, saj nam avtor predstavlja v svojih podobah le naravne materijale. Gre za čisto naravo in pristne ljudi v njej. Zato je ta knjiga, za katero sta idejo dala pred leti avtorjev oče pisatelj Vladimir Kolar in kritik Oto Bihalji - Merim, vseskozi uspešno realiziran načrt predstaviti otoke kot kamnite ladje Jadrana v vsej njihovi naravni neposrednosti. Knjiga Kamnite ladje Jadrana je izšla v 24.000 (!) izvodih v slovenščini (prevod Marjan Poljanec) in srbohrvaščini. Razgovori teko za izdajo knjige v tujih jezikih. Kamnite ladje Jadrana je lepa in svojevrstna knjiga; zaradi žlahtnosti svoje vsebine in lepot sveta, ki ga predstavlja. Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto.. Raffaella? - 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? 14.05 II mondo di Quark -Dokumentarni film 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 šola in vzgoja : Botanika 16.00 H gran teatro del West -TV film 16.25 Per favore, non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Tom Story - Risan film 17.45 Iz zoološkega vrta 18.10 Tuttilibri - Knjižne novosti 18.40 R fiuto di Sherlock Holme? 18.50 Italia sera: Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Loretta Goggi in Quiz -Glasbena oddaja 22.00 Dnevnik 22.10 Lo schiaffo - Film 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 11.30 Svetovni pokal v smučanju 12.30 Komični filmi tridesetih let 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capital - TV serija Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 16.25 Teletekst RTV Ljubljana 16.40 Šolska TV: Ustvarjanje Titove Jugoslavije 17.45 Poročila 17.50 A. Ingolič : Mladost na stopnicah - Nadaljevanka 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Delegatska tribuna 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Tednik 21.06 J. Cia veli: šogun -Nadaljevanka 22.20 Dnevnik 22.35 Iz svetovne klasike: Dekameron - O neapeljskem rubinu in o ženski zvestobi Koper 14.00 TV Novice 14.05 Za uho in oko - Glasbena oddaja 14.35 Gost - TV film iz serije Alfred Hitchcock predstavlja 15.25 Zapuščina redovnice - 4. del 16.35 Veselo naprej! - Tečaj italijanskega jezika 17.05 Oblikovanje prihodnosti - 2. del 17.30 Ujetnik vesolja - TV film 17.55 TV Novice CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Desiderami - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Kviz 12.10 Bis - Kviz 12.45 II pranzo è servito - Kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Buck Rogers - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help - Glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - Kviz 20.25 Superflash - Kviz 23.15 Lou Grant - TV film 00.15 Šport: Ameriški football RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba .d'amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto = TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia - TV film 16.30 La battaglia dei pianeti 17.00 Masters i dominatori dell’universo - Risanke 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama 20.25 I senza nome - Film 22.30 Športna rubrika 23.00 Quincy - TV film 24.00 II compromesso - Film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Antonio e il sindaco - Film 11.30 Sanford & Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: Aktualnosti in igre 15.00 Indovina chi sono io? 16.00 Esteban e le misteriose città d’oro - Risan film 16.25 Šola in vzgoja: Fizika 16.55 Due e simpatia: Le sorelle Materassi - 2. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.20 Dnevnik 2 - šport 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Passaggio a Nord - Ovest 21.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti 21.55 Passaggio a Nord - Ovest -2. del filma 22.35 Dnevnik 2 - šport Eurogol - Motor show 23.50 Filmske novosti 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.15 Šola in vzgoja: Televizija in mladina 16.45 Šola in vzgoja: Tehnologija 17.05 Dadaumap 18.15 L’Orecchiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi Sodelovanje v deželi 20.05 šola in vzgoja: Vesolje 20.30 Non voglio morire - Film 22.15 Dnevnik 3 22.50 Marcello Mastroianni 19.00 Odprta meja - Videoteleks V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Premiera SSG — »Paracels (Asklepiju smo dolžni petelina)« TRST — Predstavitev knjige »Tiha a-simitacija« v zavodu Gramsci KRMIN (GO) — Pogovor z gostilničarjem Jožkom Sirkom TRST — Protest tržaškega invalida Luciana Rusconija TRST — Slovenski klub — Večer o oddaji »Sosednji kraji in ljudje« 19.30 TVD Stičišče 19.45 Otrok in psihoanaliza 20.20 Nepričakovan gost, Agathe Christie 21.05 Evrogol 22.00 Videomix - Glasbena oddaja Zagreb 15.25 TV v šoli 16.20 Smučajmo vsi 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Varuhi časa - Otroška serija 18.25 Kronika občine Split 18.45 Show express - Zabavna oddaja 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 Dnevnik 21.05 Kvizoteka 15.30 Sandford & Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La dorma bionica - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - Risanka 20.25 La corsa più pazza d’America - 22.30 Varaety - Vse kar je v modi 23.30 Luna zero due - Film 01.15 Camion - TV film TELEPADOVA 15.00 Carletto il principe dei mostri 16.00 II mio amico marziano - TV film 17.00 Flash Gordon - Risanke 17.30 Gatchman - Risanke 18.00 Lamù - Risanke 18.30 Lupin IH. - Risanke 19.20 Marcia nuziale - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 19.50 Mama Linda TV film 21.20 L’amante dell'Orsa Maggiore 22.30 Šport: Catch 23.30 Jimmy B e André - Film TRIVENETA 11.45 in 12.15 TV film 12.50 Horoskop 13.00 Hawk l’indiano - TV film 14.00 TV film 14.30 I confini del proibito - Film 16.00 Filmski spored 16.30 Risani filmi 17.00 The Flying Kiwi - TV film 17.30 Occasionissima 84 19.00 Hawk l’indiano - TV film 20.00 Filmski spored 20.30 Comandamenti per un gangster Film 22.00 Izložba preprog TELEFRIULI 16.50 I fantastici 4 - Risanke 17.15 Robottino - Risanke 17.40 Mechander Robot - Risanke 18.05 Shogun - Risanke 18.30 Avventure di frontiera 19.00 in 20.00 Veronica il volto dell’amore - TV film 20.30 Goal 21.45 Oro Hondo - Film 23.15 L’ora del topo - TV film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00,- 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Od milj do Devina; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni pot puri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: - Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja ; 18.20 Glasbena priloga. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper, Med glasbo; 13.40 Utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.35 Iz zborovske zakladnice istrske glasbe; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček ; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei Sonora ; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 L’Akuilone; 10.35 Vrtiljak ; 11.00 Kaj je novega?; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 18.00 In koncert; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Apartheid, 6. nadalj.; 11.30 H garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Megabit; 16.00 II paginone - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 - Ellington 84; 18.06 Moderni polifonski natečaj »Guido D'Arezzo; 18.30 V cerna glasba ; 19.15 Verska rubrika ; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Filmi Ingmarja Bergmana ; 21.12 Monica Guerritore - variete; 22.02 Tvoj glas lahko noč; 22.44 Autoradio; flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj; 8.06 Napoved programov; 8.45 Ro-derick Hudson - 12. nadaljevanje; 9.10 Discogame; 10.30 Radio 2 -3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 La disdetta di Pitagora - novela ; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Šola in vzgoja ; pisatelji; 20.10 Glasbena oddaja ; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131; - nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Do- bro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.06 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; Glasba; 18.00 Z ansamblom Slovenija; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Balada in pripovedka za violončelo in klavir; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev ; 00.06 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Predvidoma tudi letos ne bo tečaja 150 ur v slovenščini Iz Rima še ni soglasja o začetku pouka Prenova zgodovinskega mestnega jedra v Krminu Tečaja 150 ur v slovenščini, ki naj bi se odvijal na šoli Ivan Trinko v Gorici in s katerim naj bi kakih 18 oseb pridobilo diplomo nižje srednje šole, letos, kot kaže ne bo. Šolsko skrbništvo je namreč te dni, s pismom obvestilo ravnateljstvo šole, da iz Rima še ni soglasja za začetek pouka in da spričo dejstva, da smo tik pred iztekom šolskega leta, je le malo verjetnosti, da bi se pouk sploh pričel. Z drugo besedo, s tečajem 150 ur v slovenščini letos ne bo nič. Ni znano, kakšni so razlogi, vendar bi lahko sklepali, da soglasja ni zaradi ekonomskih razlogov, oziroma zaradi u-smeritve v varčevanju na vseh področjih in torej tudi v šolstvu. Na šolskem skrbništvu smo se pozanimali, kako je s tečaji 150 ur v italijanščini. V goriški pokrajini je letos osem tečajev in sicer po štiri v Ločniku in po štiri v Tržiču. Gre za tečaje, ki so že nekako ustaljeni in je bil zanje predviden tudi ustrezni finančni načrt. Za dodatne tečaje za katere je bilo zaprošeno dovoljenje, pa iz Rima ni odgovora. Tako so nam odgovorili. Za tečaj 150 ur v slovenščini se je v roku prijavilo 15 kandidatov, kasneje pa še nekaj in so torej v bistvu bili izpolnjeni pogoji o minimalnem številu vpisanih. Molk, oziroma pomanjkanje sogla sja o odprtju tečaja, pomeni torej pre cejšnjo škodo. Toliko bolj, ker je tečaj odpadel že lani. Bo treba zdaj počakati še eno leto, oziroma naj se kandidati v prihoelnjem letu vpišejo v italijanske tečaje? So bili storjeni res vsi primerni koraki in na primernih mestih? Tečaj 150 ur v slovenščini so doslej uspešno priredili že dvakrat, lani pa je odpadel. Zbornik starih fotografij iz Gorice V Avditoriju v Ul. Roma bodo v soboto, 15. t. m., ob 17. uri predstavili zanimiv zbornik starih goriških fotografij »Gorizia - Agli albori del ventesimo secolo« (Gorica - Na začetku dvajsetega stoletja). Zbornik je izdala goriška občinska uprava v sodelovanju z numizmatičnim in filatelističnim društvom. Zbornik bo predstavil Luciano Spangher, predvajali bodo tudi diapozitive. Socialdemokrati z novim tajnikom Goriški socialdemokrati imajo novega tajnika. Namesto prof. Antonia Tullia Cominardija, ki je podal ostavko iz osebnih razlogov, je bil na mesto tajnika občinskega koordinacijskega odbora imenovan nekdanji predsednik konzorcija za industrijsko cono dr. Božo Gruntar. Na isti seji so razpravljali o gospodarski krizi in med drugim ugotovili, da se je Gorica nekako odpovedala svoji vodilni vlogi v pokrajini, kar se odraža predvsem v pomanjkanju podjetniškega duha. V tem pogledu je stanje zaskrbljujoče in ni videti hitrega izhoda iz hude gospodarske in zaposlitvene krize. O obnavljanju zgodovinskega jedra v Krminu tečejo razprave že vrsto let, vendar je bilo konkretnih posegov do zdaj bolj malo. V prihodnje pa se odpirajo nove možnosti. Tako je deželna uprava priznala krminski občini poseben status glede obnavljanja stanovanjskega fonda v starem delu mesta in zagotovila (v finančnem načrtu za, leto 1985) prispevek v višini ene milijarde lir. Deželna uprava pa je že iz tekočega finančnega načrta dodelila 300 milijonov lir prispevka na račun obresti. Te ugodnosti se bodo lahko poslužili zasebniki, gradbena podjetja, bodisi lastniki hiš. Kakor smo izvedeli, na občini že pripravljajo okvirni načrt posegov, ki ga bodo predstavili občinstvu 18. t.m., nakar bo o njem razpravljal še občinski svet, saj gre za kompleksno vprašanje kaj in v kolikšni meri ohraniti, pa tudi določiti prednostni red posegov. Nekatere stare zgradbe bo treba predvidoma porušiti in jih zatem na novo zgraditi. Milijarda lir, ki jo bo imela v prihodnjem letu na razpolago občina za tako obsežen načrt res ne bo zadoščala, če pa bo denar hitro in koristno uporabljen, se ho od tega vendarle marsikaj poznalo. Tudi zaradi možnosti istočasnega posega zasebnikov. Naj ob koncu opozorimo še, da imajo v Krminu že v teku načrt za obno- vo palače Locateli!, za kar imajo 350 milijonov lir zagotovljenih sredstev, s strani dežele. V isti palači nameravajo'urediti tudi enoteko briških vin, za kar je Goriški sklad letos odobril prispevek 200 milijonov lir. Seja občinskega sveta bo 21. decembra Goriški občinski svet se bo pred prazniki sestal predvidoma 21. t.m. Tako so sklenili na torkovi seji občinskega odbora, kjer so se domenili za dnevni red seje in proučili vrsto vprašanj. Razpravljali so o določitvi občinske takse za stojnice na pokriti tržnici, imenovali komisijo, ki bo proučila prošnje in sestavila lestvico za porazdelitev denarnih prispevkov (50 milijonov lir) občanom, ki so bili prizadeti ob povodnji leta 1983. Občinski odbor je razpravljal nadalje o možnosti ureditve igrišča v rajonu Sv. Ane ter o denarnem prispevku društvu Gorizia nuoto za kritje primanjkljaja v poslovanju leta 1983. Na seji občinskega odbora so sprejeli nadalje nekaj odločitev v zvezi s skorajšnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. Tudi v Gradežu so odločno Odprta seja rajonskega sveta v Štandrežu proti zapiranju bolnišnice Tako kakor v torek v Krminu, so včeraj dopoldne protestirali proti nameravanemu zaprtju bolnišnice tudi v Gradežu. Nad 2 tisoč prebivalcev tega kraja se je včeraj zgodaj zjutraj zbralo na trgu Duca d’Aosta ter nato v sprevodu odšlo pred županstvo, kjer jih je sprejel župan Nicolò Re-vtirdito. Udeleženci so nosili številne napise proti zapiranju bolnišnice in proti dokaj čudnemu zadržanju upravnega odbora goriške Krajevne zdravstvene enote. V sprevodu so bili tudi številni kmetje s traktorji. Udeležence manifestacije je pred županstvom sprejel gradeški župan, ki je napovedal svoj odstop, v kolikor bosta dežela in goriška Krajevna zdravstvena enota vztrajali pri zaprtju bolnišnice v Gradežu, kar se v resnici že dogaja: najprej so pred meseci zaprli ginekološki oddelek, zatem pa je prišla te dni še prepoved sprejemanja novih pacientov na kirurškem oddelku. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI RODU MODREGA VALA TRST - GORICA sklicujejo REDNI OBČNI ZBOR za nedeljo, 16. t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Včeraj dopoldne je bila v Gradežu tudi splošna stavka. Pomembne odločitve bodo upravitelji tega turističnega kraja in predstavniki političnih strank po vsej verjetnosti sprejeli v ponedeljek. Ob 19. uri bo namreč v dvorani kongresne palače odprta seja občinskega svetaa, kjer bodo razpravljali o bolnišnici. Pričakovati je, da se bodo ob tej priložnosti odločili tudi za bolj drastične oblike protesta. V Gradežu namreč ne nameravajo popustiti glede bolnišnice, saj so bili v zadnjih letih že večkrat prikrajšani za nekatere ustanove in službe. Tako so zaprli gasilski dom, potem komisariat (odprt je le v poletnih mesecih), zdaj grozijo z zaprtjem bolnišnice. O položaju v zdravstvu, s posebnim ozirom na zadnji razvoj dogodkov, so v tort* zvečer razpravljali v posebni komisiji, ki deluje v okviru sindikalne zveze. Seja je bila v Tržiču, pobudo zanjo pa je dala tržiška občinska uprava. Na seji so posebej poudarili, da so proti drastičnim in prenagljenim ukrepom, ki jih narekuje dežela. Strinjajo se sicer z nujnostjo preureditve javne zdravstvene službe in z zmanjševanjem števila bolniških postelj, vendar je treba v zameno skupnosti nuditi boljše zdravstvene usluge. Skratka, preurediti je treba zdravstveno službo na terenu. Ukrepi krajevne zdravstvene enote in dežele pa, kot kaže, ne gredo v tej smeri, saj je organizacija zdravstva na žalost še zmeraj vse preveč naslonjena na bolnišnice, zunanje strukture pa se na žalost zelo počasi uresničujejo. Težave v avloprevozništvu Sindikat FILTAT - CISL opozarja na nelojalne oblike konkurence Na zadnjem zasedanju pokrajinske ga tajništva sindikata FILTAT CISL, ki združuje zaposlene v avtoprevozni-štvu, je tekla razprava o krizi zaposlovanja v tem sektorju, ki je pred leti doživljal velik razcvet, zadnja leta pa je zašel v krizo, ki se odraža tudi na ravni števila zaposlenih pri avtoprevoznikih podjetjih. Na seji, ki so se je udeležili tudi nezaposleni šoferji so vzeli na znanje krizo v tem sektorju, prišli pa so do zaključka, da ima kriza zaposlovanja v avtoprevozništvu še druge vzroke. Te so nakazali v izkoriščanju jugoslovanske delovne sile s strani nekaterih avtoprevoznikih podjetij. Po mnenju sindikata naj bi ta podjetja izvajala nezakonito konkurenco tako drugim podjetjem kot tudi italijanski delovni sili s tem da najemajo jugoslovanske šoferje. Do sklepanja teh delovnih pogodb naj bi prihajalo mimo vsakega predpisa o zaposlovanju in mimo pogodbenih obveznosti. Šoferjem naj bi izplačevali precej nižje plače v primerjavi z italijanskimi. Sindikat namerava o takem stanju obvestili vse pristojne urade, od inšpektorata za delo do prefekture, trgovinske zbornice in deželnega odbor ništva za prevoze. Zahteva tudi naj se odpravi vsaka oblika dela na črno in naj se zopet vzpostavi lojalna konkurenca med podjetji. Arhiv in knjižnica »C. A. Seghizzi« Društvo »C. A. Seghizzi« obvešča, da so v zadnjem času arhiv in knjižnico obogatili s številnimi partiturami, knjigami in različnimi publikacijami .glasbenega področja. Gradivo je na razpolago zborovodjem, pevcem in vsem, ki se zanimajo za glasbo in petje. Prostori knjižnice-arhiva so odprti vsak delavnik, razen sobote, od 14. do 16. ure. Pojasnila in informacije pa nudijo tudi po telefonu 0481/84288. prireditve V deželnem avditoriju bodo drevi, ob 18. uri predstavili knjigo »Un soldato Italiano in Libano« generala Franca Angionija. Prireditev sodi v sklop kulturnih večerov, ki jih prireja občinska uprava pod naslovom Srečanja z avtorji. Policijski organi se trudijo - potrebna pa sta budnost in sodelovanje občanov O sobotnem podlem napadu na priletnega upokojenca v štandrežu, še bolj pa o primernih ukrepih, da bi se taka in podobna dejanja ne ponovila, je tekla beseda na torkovi odprti seji rajonskega sveta v Štandrežu. Seje sta se udeležila tudi vodja letečega oddelka komisar Giovanni Sparagni in poveljnik karabinjerske postaje v štan-drežu marešalo Manlio Driussi. Bil pa je prisoten tudi goriški občinski od bomik za javna dela Mario Del Ben, medtem ko je bil odziv občanov, vsaj na začetku seje, bolj skromen. Sejo je po nujnem postopku sklical predsednik rajonskega sveta, Walter Reščič z namenom, da se čimprej premaga in odpravi ozračje napetosti in strahu, ki ga je prav zadnji dogodek zaostril. Predsednik rajonskega sveta je v uvodnem posegu naglasil, kako bi bilo mirno okrepiti sta'no prisotnost policijskih organov v kraju, ki je že žaram lego uoroij VuO.j.v za tatove. Razmeroma velik odstotek starejših občanov, ki živijo v glavnem sami, pa ustvarja še dodatne probleme. Reščič je opozoril nadalje na potrebo, da se okrepi javna razsvetljava, ki je, kljub nekaterim posegom občinske uprave, oziroma občinskega podjetja v zadnjih letih, še zmeraj precej pomanjkljiva. Reščič je apeliral tudi na različne oblike samozaščite občanov, ki na žalost velikokrat niti ne prija- V kratkem bodo pričeli graditi nov most na Idrijci v_Dolenjem. Most bo dolg 60 metrov, širok 10, vozni pas pa bo imel širino 7 metrov. Predvideni strošek za gradnjo objekta znaša 300 milijonov lir in ga bosta prevzeli, vsaka v višini ene polovice, goriška in videmska pokrajinska uprava. Idrijca namreč predstavlja mejo med goriško in videmsko pokrajino, most pa povezuje dve pokrajinski cesti. Z dograditvijo novega objekta (načrte so izdelali v tehničnem uradu videmske pokrajine) bo odpravljeno ozko, nevarno prometno grlo, ki ga predstavlja sedanji most, zgrajen neposredno po prvi svetovni vojni in ki že dolgo ne odgovarja več potrebam v prometu, ki je tudi na tem območju zelo živahen. V Verdiju predstava v neapeljskem narečju V okviru italijanske gledališke sezone bo danes v Verdiju predstava »E’. . . 'na sera è. .. maggio«. Gre za igro v neapeljskem narečju, uprizorili pa jo bodo znani predstavniki te gledališke zvrsti, bratje Pupetta, Beniamino in Rosalia Maggio. Spremljali jih bodo Carmine De Rosa pri vijo manjših tatvin ali drugih kaznivih dejanj, zaradi takih, ali drugačnih razlogov. Ne nazadnje tudi zaradi dokaj dolgotrajnega birokratskega postopka. Kako so v organih, ld so zadolženi za varstvo celovitosti občanov in njihovega premoženja ukrepali po zadnjem dogodku, ki je posebno močno odjeknil zaradi surovosti storilcev? Načelnik letečega oddelita je zagotovil, da so močno okrepili nadzorstvo na območju Štandreža, pa tudi drugod v mestu, da so sprejeli precej dodatnih ukrepov, da se nasploh z vsemi močmi trudijo, da bi se taka dejanja ne ponovila, ali pa vsaj, da bi jih bilo čimmanj. Glede samega dogodka pa je načelnik letečega oddelka dejal, da intenzivno vodijo preiskavo in da že razpolagajo z nekaterimi elementi, ki jih zdaj skrbno preučujejo in preverjajo. Tudi sam je apeliral na budnost in sodelovanje občanov, saj bo samo tako mogoče uspešno nastopiti proti naraščajočemu kriminalu. Podobna zagotovila je dal tudi poveljnik karabinjerske postaje v Štandrežu, marešalo Driussi. V razpravi, ki je sledila je bilo slišati kar precej mnenj, tako o potrebi bolj ustreznega in stalnega nadzorstva, ki bi moralo biti še posebej intenzivno ob praznikih in predprazničnih dneh, o včasih nekoliko čudnih odnosih med občani in policijskimi or- klavirju, Antonio Schioppo z basom in Pino Fiorio pri bateriji. Pred koncem leta, 20. t.m., bo v okviru abonmajske sezone v Verdiju še predstava »Fraulein Pollinger«, ki jo uprizori tržaški Teatro Stabile. V Tržiču zaprli kino Principe Tržiško kinodvorano Principe so te dni zaprli iz varnostnih razlogov, ker so ugotovili nekatere pomanjkljivosti pri električni napeljavi. Lahko bo šlo samo za začasno zaprtje, vendar so nekateri zaskrbljeni, ker kaže, da lastniki ne nameravajo izvajati popravil, češ da dejavnost ni dovolj rentabilna in se zato ne izplača strošek za popravila. Tržič naj bi potemtakem ostal z eno samo redno kinodvorano (Excelsior), medtem ko v občinskem gledališču predvajajo sicer kvalitetne filme, vendar samo občasno. darovi in prispevki Gostilna Devetak z Vrha je prispevala 50.000 lir za ŠZ Mladost iz Doberdoba. gani, o koristnosti, da je skupnost obveščena o vseh dogodkih, ker lahko samo tako ohranja budnost. In prav z budnostjo je mogoče preprečiti marsikatero krajo ali še hujše dejanje. Bilo je tudi nekaj razprave, pravzaprav ugibanj, odkod naj bi prišla roparja, ki sta napadla 74-letnega E-mila Brainija, o možnih povezavah med lokalnimi kriminalci in njihovimi pomagači iz drugih krajev itd. Na splošno velja, da je bila seja koristna in potrebna, da je bil nekoliko utišan val emotivnosti in da bo mogoče v prihodnje uspešno preprečevati, tudi ob sodelovanju občanov, in omejevati različne oblike krimnala. Proslava ob 120-letnici Rdečega križa Goriška sekcija Rdečega križa bo v sredo proslavila 120-letnico delova-* nja te humanitarne organizacije s koncertom instrumentalnega ansambla, ki ga sestavljajo goriški in tržaški glasbeniki. Nastopili bodo Gior. gio Blasco (flavta), Aldo in Ennio Cossovel (violina in violoncello) ter Tiziana Bortolin Vigini (klavir). V programu imajo skladbe J. S. Bacha, P. Locatellija, G. F. Handla in F. M. Veracinija. Koncert bo, kot rečeno, v sredo, 19. t. m., s pričetkom ob 18.30 v Avditoriju v Ul. Roma. Vstop je prost. 1 razna obvestila SKD Hrast iz Doberdoba vabi v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri na gostovanje dramske skupine iz Grgarja, ki bo predstavila igro Miklova Zala. Režija Berta Ukmar. Predstava bo v župnijskem domu. kino Gorica VERDI 20.30 Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo revolution, vizii e manie di una ex vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »II giustiziere della strada«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Indiana Jones — Il tempio maledetto«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Superman IL; ob 20.00 »Beg«. SVOBODA 20.00 »Flash dance«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Carmen Pisani Zampi iz splošne bolnišnice. Pričeli bodo graditi nov most na reki Idrijci v Dolenjem Pogovor s prof. Martinom Jevnikarjem »Pri vsaki knjigi skušam najti nekaj dobrega zato mi marsikdaj očitajo, da preveč hvalim « Martin Jevnikar Prvega maja 1984 je praznoval svojo sedemdesetletnico slavist, kritik, e-sejist in kulturni delavec, najprej srednješolski in nato univerzitetni profesor Martin Jevnikar. Pred kratkim je videmska univerza, kjer je poučeval do pokoja, izdala prvi zvezek »Est Europa« Miscellanea slovenica, ki je posvečen prav Jev-nikarjevemu delu. Dogodek je vsekakor pomemben. Da ne bi ostali pri navajanju profesorjevega dela, smo se odločili za intervju z njim in tako stopili v neposredni stik z Jevnikarjevo osebnostjo in njegovimi razmišljanji o slovenski književnosti in jeziku. Obiskali smo ga na domu in pogovor je zlahka stekel, z jasnimi odgovori, M novinarju lajšalo delo, saj mu ni treba potem za pisalnim strojem šele razmišljati, kaj naj iz zapiskov izpiše. Pogovor pa je potekal takole: Vpr.: Vaše dolgoletno delo je bilo posvečeno proučevanju in poučevanju slovenske književnosti in slovenskega jezika. Kakšen pomen ima pravzaprav književnost za slovenski narod? Odg.: Književnost je imela vedno izredno važnost v življenju slovenskega naroda, saj so bili pesniki in pisatelji duhovni voditelji, ko nismo imeli svoje države in svojih politikov. Vpr.: In kako je s pomenom danes? Odg.: Po drugi svetovni vojni je vloga književnosti nekoliko manjša, ker ima pač slovenska republika celo vrsto kulturnih in političnih ustanov, ti skrbijo za ohranitev in razvoj slo-yenskega naroda. Pesniki in pisatelji iščejo nova pota, so morda bolj svetovljanski, a manj narodno obrambni, razen v zamejstvu. Vpr.: Verjetno pa se prav danes vloga književnosti in književnikov ponovno veča, to nam je jasno že iz branja časopisov... Odg.: Pesniki in pisatelji imajo no-yo vlogo pri borbi za večjo humanost ti svobodo. Vpr.: Nekateri vam očitajo, da gre kljub vsemu vaša ljubezen predvsem tradicionalni književnosti. Odg.: Res je, da mi ugajajo tradicionalni pisatelji, recimo epični, vendar z zanimanjem berem tudi sodob-no pripovednike. Ne cenim pa sodob-tih pesnikov, ki se igrajo z besedami in nič ne povejo in hočejo biti modemi za vsako ceno. Vzamem v roke revijo Probleme in v njej so natisnjene pesmi brez vsake izpovedi in vsebine. Ne vem, ali teh pesnikov ne razumem nli pa se oni delajo norca iz vsega. Vpr.: Kako pa ocenjujete posamezna književna dela? . Odg.: Zanima me problematika, ki Jo neko delo obravnava, psihološka Poglobitev ljudi in dogodkov in seveda me zanima tudi jezikovna »posoda«. Pri vsaki knjigi pa skušam poiskati nekaj dobrega, ker se mi zdi, ln Pri tej trditvi nisem sam, da je v vsaki knjigi vsaj nekaj pozitivnega, ro pa mi v Trstu nekateri očitajo in Pravijo, da sem v kritikah predober ln da preveč hvalim. Nikoli nisem gledal na politično prepričanje pisca, ocenil pa sem veliko kajig, ki so izšle v zamejstvu, zdom *tvu in tudi v Sloveniji. Vpr.: Verjetno ste edini slovenski kritik in literarni zgodovinar, ki dol-8a leta spremlja zamejsko in zdomsko Ute naturo. Kaj v tej literaturi cenite **> kaj vas ne prepriča. Odg.: Prebral sem vse, kar je v zamejstvu in zdomstvu po drugi sve-tovnj vojni. Pri tržaških pisateljih je očitno, da so na vrhuncu vseslovenskega ustvarjanja. Zlasti Rebula uživa velik ugled v domovini in tujini. Pahor pa je zanimiv, ker je v svojih delih prikazal težko življenje Slovencev v Italiji od njenega prihoda leta 1949. Mlajši rod je bolj univerzalen in ne tako navezan na tukajšnje razmere in preteklost, ker se je pač izobraževal v Ljubljani in zato sledi tamkajšnjim tokovom. V Gorici so razmere šibkejše, ker je kulturni prostor manjši, saj so predvojni pripovedniki odšli ali v Ljubljano ali pa so umrli. Zato imamo v Gorici samo ljudske povesti in romane. Vpr.: Kako pa je z zdomsko literaturo? Odg.: Predvsem gre tu za stisko daljave. V Argentini in ZDA še vedno ustvarjajo pesniki in pisatelji, ki so leta 45 zapustili Slovenijo, kjer so se že nekoliko uveljavili. Pri vseh je očitno domotožje, zato najrajši zajemajo snov iz preteklosti in iz življenja, ki so ga živeli v domovini. To vidimo na primer pri Zorku Simčiču a-li v spominih Rude Jurčeca. V argentinski slovenski književnosti najde-do domala vse zvrsti. V zadnjih časih izhaja manj knjig, ker so se starejši izpovedali, mladi rod pa se s težavo uveljavlja v slovenščini, ker je pač izobražen v španskem jeziku. Vendar se zdi, da je le več mladih, ki dovršeno obvladajo slovenščino in bodo nadaljevali delo svojih očetov. Vpr.: Vaša zavzetost za književnost je tesno povezana s šolo; najprej s srednjo šolo, nato pa z univerzo. Kaj bi o tem povedali? Odg. : Moj poklic jo profesor slovenščine. Tega sem si izbral in v njem delal 40 let in imel veliko zadoščenja. Vpr.: Upravičeno tožimo, da nas Italijani malo poznajo. Kaj bi o tem lahko vi povedal, saj ste dolgo let poučeval na italijanski univerzi. Odg.: Res je, da nas Italijani premalo poznajo, ker se veliki narodi po navadi ne zanimajo za delo malih. Tudi v Sloveniji se pritožujejo, da jih drugod malo berejo. Italijanska univerza je vpeljala kot predmet slovenščino na raznih fakultetah: v Vidmu, Trstu, Rimu, Neaplju in Padovi. Sam sem zadnja leta poučeval v Vidmu, tu so študenti Slovenci, Italijani in Furlani. Leta 1963 sem prišel v Padovo, kjer so upeljali slovenščino. V prvi letnik se je vpisalo 15 študentov. O slovenščini niso vedeli ničesar. V 12 letih, ko sem bil v Padovi se je lepo število italijanskih študentov vsaj pasivno naučilo slovenščine. Nekateri se aktivno zanimajo za slovensko literaturo in umetnost. Eden je na primer izdal Tru-hlarjevo zbirko v »Dnevih šumi 0-cean«. Vpr.: Na nekaj ne smemo pozabiti, na vaše urednikovanje Literarnih vaj, pa tudi na to, da je revija prenehala izhajati. Odg.: Literarne vaje smo ustanovili na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu pokojni prof. Rudolf Fajr, Josip Tavčar in jaz. Ko je Fajr odšel v Ljubljano, sem prevzel uredništvo in upravo. Literarne vaje so bile pomembne, ker je v njih vsako leto sodelovalo kakih 15 pesnikov, do 60 pripovednikov, mnogi so so poskušali z raznimi strokovnimi članki in kritikami, največ pa je bilo likovnikov, ki so krasili Literarne vaje, predvsem z linorezi. Iz Literarnih vaj je izšel ves tržaški srednji rod pesnikov: od Košute, do Kravosa in Pangerca. Potem je po svetovnem zgledu zašla v šolo politika in Lit. vaje so nenadoma postale »konserva tivne«. Dijaki so jih bojkotirali in tako so morale po 30 letih prenehati z izhajanjem, kar je po mnenju sedanjih dijakov škoda. Vpr.: Danes je le precej mladih, ki stopa v svet književnosti aktivno, to je s pisanjem. Odg.: Mladi nimajo kam pisati, nimajo prostora za vaje. Literarne vaje so to praznino zapolnjevale. Profesorji so sledili dijakom, ko je dijak kaj objavil, je seveda imel od tega zadoščenje. Vpr.: Vi ste se ukvarjal tudi s slovenskim jezikom. S pokojnim Kacinom ste izdal slovnico. Prav nad našim jezikom pa se rad pritožujete... Odg. : Res nisem s položajem jezika najbolj zadovoljen. Niti ene maturitetne naloge ne bi mogli natisniti brez korektur. Študentje po 15 letih učenja slovenščine ne znajo pisati brez napak. Vpr.: Je jezik pri nas nekaj posebnega v primerjavi z osrednjo Slovenijo? Se morda res »odlikujemo« po številnejših napakah? Odg.: Napake so v Ljubljani in tukaj enake. Naša posebnost je v večjem številu italijanskih tujk in v italijanskem besednem redu. Vpr. : In kakšen bo nadaljnji razvoj slovenščine v zamejstvu? Odg. : Mislim, da se bo razvijal vzporedno s splošnim slovenskim jezikom, smo pod polnim kulturnim vplivom Slovenije. Večina naših pisateljev je študirala v Ljubljani. Nekaterih posebnosti se bomo seveda navzeli, saj živimo v italijanskem svetu. Ne more pa se pri nas razviti neka posebna slovenščina, ker bi bilo to nenaravno. Vpr.: Vrnimo se h književnosti; ko želite nekaj v miru prebrati, za lastno zadoščenje, po katerih avtorjih sežete? Odg.: Rad vzamem v roke dobre slovenske knjige in tudi prevode iz svetovne literature. Vpr.: Pa lahko berete sproščeno, ne da bi gledal na knjige vedno skozi očala poklicnega literarnega zgodovinarja? Odg.: Vedno berem s svinčnikom... Pogovor s prof. Martinom Jevnikarjem se je po povedanem in zgoraj zapisanem počasi prevesil v kramljanje. Veliko nam je še povedal o delu na videmski univerzi, o zanimivih diplomskih nalogah, pa o Benečiji in o tamkajšnjih možeh, ki so veliko prispevali k utrjevanju slovenske prisotnosti na tej zemlji. Dolgoletnega in plodnega dela ni pač mogoče zaobjeti v enem samem intervjuju... Intervju zapisal Ace Mermolja »Bela knjiga « o slovenski kulturi MARIJAN ZLOBEC LJUBLJANA —- Pred koncem sedanjega srednjeročnega in za začetke novega srednjeročnega obdobja (1986 - 1990) so Kulturna skupnost Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije' in Republiški komite za kulturo opravili razsežno raziskavo o položaju kulture v slovenskih občinah. Nastala je tako imenovana »bela knjiga«, v katero so zajeti nekateri temeljni podatki o zmogljivostih na pod roč ju kulture po občinah; demografski podatki, nekateri kazalci družbenoekonomskega razvoja in družbenega ter individualnega standarda v kulturi. V knjigo so zajete še teze za dolgoročni načrt razvoja kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji v obdobju 1986 - 2000. Celovitejših pregledov stanja na kulturnem področju z občinskimi parametri imamo malo, prve take doku mente smo dobili šele leta 1968, ko je nastal popis kulturnih dejavnosti (a ne za vso Slovenijo). Leta 1979 pa so začele nastajati širše raziskave (s pomočjo anketarjev). V svojih ciklo-stiliranih izdajah jih kot študije in gradivo objavlja Kulturna skupnost Slovenije, samostojno so izšla kot u-strezno gradivo v dokumentaciji k načrtu razvoja KS v letih 1981 - 1985. Še sedanji podatki kažejo, da so vsa gradiva nepopolna in kako težko se je v Sloveniji organizirati v takem raziskovalnemu delu na temelju istih •n skupnih nalog. Kljub temu je v zadnjih letih opazen razvoj medobčinskega sodelovanja, zbirnega gradiva, kar omogoča tehtnejše vpoglede v trenutno stanje. Več kot je že narejene ga, laže bo steklo delo še za naprej. KSS je letos na primer prvič izdala oceno posameznih kulturnih dejavnosti v lanskem letu, po posameznih področjih. Razumljivo je, da spričo množice gradiva v enem zapisu ne moremo predstaviti več dejavnosti, zato bi se tokrat omejili na knjižničarstvo, ker so -ti podatki v »beli knjigi« dovolj celoviti, hkrati pa je nakazan razvoj :aložništva in knjižničarstva tja do leta 2000. Podatki o sedanjem stanju m iz konca leta 1982, za primerjavo :a so objavljeni še podatki o položaju :eta 1971. Razlika je torej enajst let. in kaj smo v tem času na Sloven-kem pridobili v splošnoizovraževalnih knjižnicah? rtaziskava je zelo poučna: slovenske splošnoizobraževalne knjižnice so re iz slabe razvitosti povzpele v sred-ije razvito knjižnično mrežo. Če smo imeli v Sloveniji leta 1971 v splošnoizobraževalnih knjižnicah (sem niso vštete univerzitetne, študijske, posebne strokovne, šolske, v delovnih organizacijah, mladinske in pionirske) le 1.961.557 knjig ali 1,1 na prebivalca, smo jih imeli čez enajst let že 3.507.209 ali 1,9 na prebivalca. V katerih slovenskih občinah so leta 1982 imeli največje knjižnice in koliko knjig je bilo v njih? V Ljublpani -Center je bilo v splošnoizobraževalnih knjižnicah kar 333.112 knjig, v Celju 284.343 knjig, v Mariboru 243.006, v Kranju 235.162, v Novem mestu 181.150, v Kopru 170.842, Na Ravnah na Koroškem 152.374, v Novi Gorici 143.609, v Murski Soboti 115.527 in Ptuju 115.527. Na prebivalca je bilo največ knjig v občini Ljubljana - Center: 9,6 izvoda, Ravne na Koroškem 5,9, Celje 4,5, Kranj 3,5, Koper 4,1, Novo mesto 3,3, Idrija 2,9, Nova Gorica 2,5, Izola in Piran 2,3 Postojna, Jesenice in Vrhnika 2,2, Radovljica 2,1 izvoda na prebivalca občine. Poglejmo še nekaj podatkov v primorskih in notranjskih občinah: Ajdovščina je imela leta 1971 na prebivalca 10.391 knjig 0,5 leta 1982 33.488 na prebivalca U Idrija 30.585 1,7 50.864 2,9 Nova Gorica 66.745 1,3 143.609 2,5 Tolmin 14.872 0,7 33.913 1,6 Izola 16.494 1,6 28.200 2,3 Koper 124.902 3,5 170.842 4,1 Piran 20.895 1,7 35.297 2,3 Sežana 19.000 0,8 36.488 1,6 D. Bistrica 9.470 0,6 22.682 1,5 Postojna 18.024 1.0 44.653 2,2 Tabela kaže, da imajo knjižnice v občinah Ajdovščina, Tolmin, Sežana in Ilirska Bistrica še vedno manj knjig kot je republiško povprečje. Žal pa imajo mnoge slovenske občine (konec 1982) še vedno manj kot eno knjigo na prebivalca: Laško in Dravograd 0,9 izvoda, Ljubljana šiška, Gornja Radgona, Ormož, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah 0,8 izvoda, Ljubljana - Vič - Rudnik, Sevnica in Radlje ob Dravi 0,7 izvoda ter Krško komaj 0,6 izvoda knjige na prebivalca občine. V Sloveniji je 16 samostojnih založb (brez časopisno založniške dejavnosti). Leta 1984 smo imeli 80 knjigam in papirnic ter 31 drugih prodajnih mest za knjige, tri antikvariate, tri knjižne klube ter eno prodajalno muzikali j. Osrednje univerzitetne knjižnice smo imeli 4, matičnih knjižnic (kot samostojne organizacije, enote Delavske univerze, občinskih kulturnih skupnosti ali zveze kulturnih organizacij) je bilo 60, splošno izobraževalnih knjižnic (z dislociranimi e-notami, izposojevališči matičnih knjižnic, izposojevališkimi mesti potujočih knjižnic, krajevnimi, društvenimi in vzajemnimi knjižnicami) pa kar 781. V tezah za dolgoročni načrt razvoja kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji v obdobju 1986 - 2000 je za področje založništva in knjižničarstva med drugim rečeno, da bo družbena skrb za stanje in razvoj tako procesa produ-ciranja knjig kot načinov distribucije še povečana. Za knjižničarstvo je poudarjeno, da bo leta 2000 treba ure- diti načine in pota distribucije knjig: onemogočiti kopičenje zalog, preseči status knjigam kot prodajaln pisarniškega materiala, uvesti nova pota razpečevanja knjig in nove oblike sodelovanja med knjižnicami in založbami. V tem smislu bi bilo potrebno doseči, pravijo teze, tudi zasuk od kupca knjig, ki pravzaprav tudi omogoča založbe kot tipične blagovne producente, k bralcu knjig, kar omogoča vzpostavljati nova razmerja med založništvom in knjižničarstvom. To pa je moč doseči, če konstituiramo splošno izobraževalne knjižnice kot moderne informacijske centre, katerih vloga je vsaj trojna: kulturna, / samo/ izobraževalna in informacijska. V tej zadnji vlogi posreduje knjižničar informacijo tudi povratno založbam, namreč informacijo o bralnih po.rebah bralcev. V ta namen je treba sedanji mreži omogočiti prehod v enoten informacijski sistem, predvsem pa jih je potrebno prostorsko in tehnično - tehnološko usposodobiti za naloge, M naj bi jih knjižnica 21. stoletja izvajala. Modema družba potrebuje kaj več kot srednjerazvito knjižničarstvo, ki tako, kot je sedaj, o-mogoča zgolj vegetiranje nekje ra obrobju civilizacije na prelomu tisočletij. V ta namen je potrebno kajpada povečati sredstva in razširiti vire financiranja. «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mpjstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegent-no krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER PHILIPS PHILIPS TV TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO - AVTORADIO HI I I MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli TRIESTE SERVIS Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 5 0 Včeraj v povratnih srečanjih osmine finala nogometnega pokala UEFA Inter in Željezničar v četrtfinalu, Partizan izločen Inter — Hamburger 1:0 (0:0) STRELEC: Brady v 77. min. (11-metrovtoa) INTERI: Rocchi, Bergomi, Mandor-lim, Baresi, Collovati, Ferri, Sabato (od 67. min. Causio), Marini, Altobelli, Brady, Rummenigge. SODNIK: Hackett (Anglija); GLEDALCEV : 78.398 za skupmi inkaso 1.465.451.500 lir, kar je nov italijanski rekord. M TI.AN — Inter si je zaslužil uvrstitev v četrtfinale predvsem za to, kar je pokazal v prvi tekmi v Nemčiji čeprav je tedaj tesno zgubil. Sinoči bi bil namreč najpravilnejši neodločen izid, saj sta si bili ekipi v glavnem enakovredni in tudi nista nič posebnega pokazali. Tekma pa se je odločila malo pred krajem, ko je Schroeder igral z roko v kazenskem prostoru in sodnik je brez pomišljanja dosodil enajstmetrovko, ki jo je Brady natančno izvedel. V prvem polčasu je Hamburger sicer odločno začel, vseskozi napadal in tudi nekajkrat streljal proti vratom Recchija, ki je zamenjal poškodovanega Zengo. Milančani so bili začuda statični, kot da jim ne gre za to, da nadoknadijo gol. Verjetno pa so čakali izključno na protinapad ali na napako nasprotnika (kot se je tudi zgodilo). Inter se je nekako prebudil okrog 30. min. in imel tudi dve res ugodni priložnosti z Ruinmenigge-jem in Altobelli jem, ki pa sta slabo streljala. V drugem polčasu je Inter nadaljeval nekoliko bolj živo, tekma pa je blia še naprej na poprečni tehnični ravni. Odločila jo je nerodna poteza Schroederja, ki je brez potrebe igral z roko v kazenskem prostoru. Hamburger se je po golu sicer pognal v napad, vendar je do kraja manjkalo premalo, da bi lahko presenetil Recchija, ki je res uspešno zamenjal Zengo. Željezničar - Universitatea 4:0 (2:0) STRELCI: Škoro v 32. min., Sa-mardžija v 44. min., Mihajlovič v 63. min., Nikič v 84. min. ŽELJEZNIČAR SARAJEVO: Škrba, Berjan (od 26. min. Nikič), Baljič, Šabanadžovič, čapljič, čilič, Bahtič, Škoro, Mihajlovič, Baždarevič, S amar džija (od 53. min. Komsič). SODNIK: Barges (Wales). RDEČI KARTON : Irimescu v 67. min. SARAJEVO — Željezničarju je u-spel veliki podvig. Povsem zasluženo je premagal romunsko moštvo Uni-versitatee iz Craiove s 4:0 ter tako zanesljivo nadoknadil zaostanek 2 zadetkov iz prve tekme in se uvrstil v četrtfinale pokala UEFA. Sarajevčani so igrali izredno požrtvovalno, motivirano, z veliko željo po zmagi. Takoj so se vrgli v napad, vseeno pa najzrelejšo priložnost za zadetek so imeli gostje, ki so zadeli vratnico. Napadalna igra gostiteljev pa je kaj kmalu obrodila sadove, saj so v 27. min. imeli domačini možnost, da povedejo, toda Ba- ljič je zastreljal enajstmetrovko. Pet minut pozneje pa je Željezničar povedel s škorom in minuto pred koncem polčasa je Samardžija podvojil. Tudi v drugem polčasu so gostitelji nadaljevali z napadalno igro in v 63. min. dosegli tretji zadetek z Mihaj-lovičem, četrtega pa v 84. min. z Ni-kičem. Gostje so od 67. min. igrali v desetih, ker je sodnik zaradi grobe igre upravičeno izključil Irime-sca. Partizan — Videofon 2:0 (2:0) STRELCA : Živkovič v 10. min., Varga v 45. min. * PARTIZAN BEOGRAD: Omerovič, Vezmerovič, Klinčarski, Ješič, Kali-čanin, Radanovič, Smajič, Živkovič, Tako včeraj v povratnih tekmah pokala UEFA • INTER (It.) — Hamburger (ZRN) (1:2) 1:0 Inter • ŽELJEZNIČAR (Jug.) — Universitatea (Rom.) (0:2) 4:0 Željezničar • PARTIZAN (Jug.) — Videofon (Madž.) (0:5) 2:0 Videofon • Real Madrid (Šp.) — Anderlecht (Bel.) (0:3) 6:1 Real Madrid • Ktiln (ZRN) — Spartak Moskva (SZ) (0:1) 2:0 Koln • Dinamo Minsk (SZ) — Widzev Lodž (Pol.) (2:0) 0:1 Dinamo • Bohemians (ČSSR) — Totienham (Angl.) (0:2) 1:1 Tottenham • Dundee United (Ško.) — Manchester (Angl,) (2:2) 2:3 Manchester OPOMBA : rezultat v oklepaju se nanaša na prvo tekmo. Mance, Di mitri je vič, Varga. SODNIK: Wòhrer (Avstrija). GLEDALCEV: 30.000. BEOGRAD — Kot je bilo pričakovati, Partizanu ni uspelo uvrstiti se v četrtfinale tega pokala. Beograjčani so sicer premagali madžarsko moštvo z 2:0, preveč pa je bilo pričakovati, da bi lahko nadoknadili kar 5 zadetkov, kolikor so jih prejeli v prvem srečanju na Madžarskem. Beograjčani so kaj kmalu povedli z Živkovičem, drugi zadetek pa so dosegli ob izteku polčasa, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, da bi lahko poskrbeli za veliki podvig in so tako izločeni iz tega pokala. POKAL POKALNIH PRVAKOV Ra pid presenetil MANCHESTER — V ponovljeni tekmi na nevtralnem igrišču je dunajski Rapid z 1:0 (1:0) premagal Celtic Glasgow in se tako uvrstil v četrtfinale pokala pokalnih prvakov. V prvi tekmi je zmagal Rapid s 3:1, v povratni se je uveljavil Celtic s 3:0, vendar je prišlo do incidentov in nekega dunajskega igralca je kovanec zadel v glavo, tako da so tekmo ponovili. Košarka: v 2. kolu finalnega dela pokala prvakov Osrednja tekma Granando-Gibona Košarka: v prijateljski tekmi v Dolini Ježica ugnala borovce BOLOGNA — Osrednje srečanje današnjega drugega kola finalne skupine v pokalu prvakov bo v Bologni, kjer bo domači Granarolo igral proti zagrebški Giboni. Bolonjčani so v zadnjih petih tekmah (v prvenstvu in pokalu) izgubili kar petkrat zapo redoma in drevišnje srečanje jim je idealna priložnost za rehabilitacijo. Po drugi strani je Gibona dopotovala v Bologno, da izkoristi trenutno krizo domačega moštva in osvoji nov par točk. Pred dokaj težko nalogo pa bo drevi tudi rimska Bancorotna, ki bo igrala proti moskovskemu moštvu CSKA. Rimljani so sicer favoriti. Sovjeti pa bi lahko presenetili. LESTVICA PO 1. KOLU: Gibona Zagreb, Makabi Tel Aviv in CSKA Moskva 2; Bancoroma Rim, Granarolo Bologna in Real Madrid 0. KORAČEV POKAL Jollycolombani — C. zvezda ]02:89 (45:48) JOLLYCOLOMBANI CANTU': Inno-centin, Bargna 1, Fumagalli 6, Bosa 10, Sala 2, Brewer 8, Riva 28, Marzorati 17, Anderson 30, Cappelletti. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Nikolič 4, Karadžič 8, Bogosavljev 10, Radovič 23, Peto vič 10, Miličevič 10, Avdija 12, Jankovič 12, Jokanovic, Milivojša. SODNIKA: Marzin (Fr.) in Horvath (Madž.). CANTU’ — Beograjska Crvena zvezda je po odličnem prvem polčasu, ko je zasluženo vodila, nekoliko popustila in dovolila gostiteljem, da so zmagali, tudi ob pomoči sodnikov. Pri domačem moštvu sta bila daleč najboljša Riva in Anderson, pri gostih pa se je izkazal Radovič. Ciaocrem — Orthez 99:75 (45:42) CIAOCREM: Brina 2, Boselli 6, Thompson 24, Vescovi 10, Devereaux 14, Gatti, Sacchetti 16, Mentasti 27. PM: Ciaocrem 21:27, Orthez 12:14; PON: Mentasti (39), Boselli (39), Mc-Cullough (39). VARESE — Po pričakovanju se je tekma končala z zanesljivo zmago Ciaocrema proti francoskemu Orthezu, pri katerem sta bila. najuspešnejša McCullough (23) in Hufnagel (20). Fenerbache (Tur.) — Simac (It.) 88:108 (36:58) Bor Radenska — Ježica 80:103 BOR RADENSKA : Sosič 10, Kneipp 12, Pisani 18, Pregare 12, Čok 8, Volk 4, Smotlak, Kovačič 2, Jogan 2, Pe-retti 12. JEŽICA: Beloševič 6, Kovač 6, 0-man 14, Maček 20, Jerman, Šorgan 17, Rodi 31, Purič 9. V okviru priprav na nedeljski prvenstveni derbi s Kontovelom Electronic Shop je sinoči Borova članska vrsta odigrala prijateljsko tekmo z ljubljansko Ježico, ki jo vodi bivši Ja-dranov trener Peter Brume.n. Zasluženo so zmagali Ljubljančani, ki kljub temu, da so precej mlajši od naših košarkarjev, so predvsem fizično povsem nadigrali borovce. V naših vrstah bri omenili dober nastop Pisani ja, ki se je hrabro boril pod košema. Sicer pa je bilo sinočnje srečanje za naše košarkarje dokaj koristno pred nadaljevanjem prvenstvenih bojev in po nepričakovano visokem nedeljskem porazu proti Scogliettu. (David Čok) domači šport Danes ODBOJKA DEČKI 19.00 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - Lucinico. KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA (člani) 19.00 v Repnu : Jadran - Postojna. DEČKI 17.30 v Nabrežini : Sokol - Alabarda Jutri v Madonni di Campiglio Zenski slalom za SP V Kranjski gori so upali, da bodo izpeljali vsaj ženski veleslalom, kateremu se je moral odpovedati Fianca vallo. Vendar so jim vremenske razmere, zaradi katerih so se morali že odreči organizaciji tekmovanja za Pokal Vitranc, znova prekrižale račune in tako bo tudi ta veleslalom v Madonni di Campiglio, in sicer v soboto. Že jutri pa se bodo, prav tako v Madonni di Campiglio, dekleta pomerila v slalomu. Če bo šlo vse po načrtih, bodo dekleta spet na vrsti 19. t.m. (smuk v Stinta Ca termi) in 21. t.m. (superveleslalom v Alten-marku). Moški koledar je naslednji: 15. t.m.: smuk v Val Gardeni ; 16. t.m.: slalom v Madonni di Campiglio; 17: t. m.: superveleslalom v Madonni di Campiglio; 21. t.m.: smuk v Bormiu; 22. t.m.: drugi smuk v Bormiu. Garrì Kasparov v rahli prednosti MOSKVA — 32. partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom je bila prekinjena v 41. potezi ob rahli prednosti izzivalca, ki ima kmeta več. Po 31. partijah pa vodi Karpov s 5:0 ob 26 remijih. Včerajšnjo prekinjeno partijo bodo nadaljevali danes. Disciplinski ukrepi MILAN —- Disciplinska komisija italijanske) nogometne zveze je v A"Tigi za tri kola izključila Zandonaja (A-vellino), za eno Baresija (Milan), Gobba (Como), Hemandeza (Ascoli), Manfredonio (Lazio) in Monelli ja (Fiorentina). V B ligi je bil za tri kola izključen Marocchino (Bologna), za eno pa Schio (Sambenedettese), Sorbi (Padova), Crusco (Cagliari) in Salvadè (Varese). • Branko Elsner trener Avstrije LJUBLJANA — Slovenski nogometni strokovnjak Branko Elsner je novi trener avstrijske reprezentance. Elsner je za kratko obdobje že vodil avstrijsko člansko vrsto. Za slovenskega strokovnjaka je to nedvomno veliko priznanje. Sprejeli ostavko Ace Nikoliča VIDEM — Nikolič ni več trener videmskega prvoligaša Australiana. Včeraj je namreč društvo sprejelo njegovo ostavko, ter je ekipo trenutno zaupa lo športnemu vodji Cescuttiju. Cergolova v ospredju SITZENBERG (Avstrija) — V petem kolu evropske namiznoteniške lige je Italija s 4:3 premagala Avstrijo. Najbolj zaslužni za zmago sta bili Busnardova in Krasova predstavnica Marina Cergol, ki se je zlasti odlikovala v igri dvojic s Costantini jem. V soboto Oliva - Giroud CATANZARO — Evropski prvak v supcrlahki kategoriji Patrizio Oliva bo v soboto branil svoj naslov proti Švicarju Michelu Giroudu. Krasu nogometni derbi v Repnu V nedeljo je Kras v 3. amaterski nogometni ligi v derbiju premagal Primorje in tako osvojil tretjo prvenstveno zmago. Na sliki: posnetek z nedeljske tekme Ferruccio Valcareggi namesto De Sistija FIRENCE — Potem ko so De Sisti-ju ponudili, da bi vodil Fiorentino skupaj z Valcareggi jem, je to možnost odklonil in tako bo do konca prvenstva na klopi sedel sam Valcareggi. Slednji je namreč sprejel ponudbo društva, pri katerem je bil že pred 20 leti, in podpisal petmesečno pogodbo. Ob koncu prvenstva, je še pojasnil Valcareggi, ki je doslej vodil italijansko B reprezentanco, pa bodo odločali, kako naprej. Z vprašanjem trenerja se ubadajo tudi pri Perugii, kjer je Agroppi dal ostavko, in pri Caveseju (C-l liga), kjer bo Romea Benettija zamenjal Corrado Viciani. Težave za Zmudo MILAN — Poljak Zmuda verjetno ne t)o mogel igrati za Cremonese. Med društvi v A ligi namreč ni bilo soglasja o njegovem prestopu, dokončna beseda pa sedaj pritiče zveznemu predsedstvu. komentar trenerja združene ekipe mehlo franka drasiča Veliko število ljudi, ki je v soboto prisostvovalo tekmi, je ostalo najbrž razočarano nad našo igro, posebno, če si je ogledalo tekmo prejšnjo soboto proti Nemesi. Zdelo se ‘si n je pač nemogoče, da v razmahu enega samega tedna igralke lahko predvajajo povsem drugačno igro. Sam sem sicer vedel, da ne bodo pokazale take igre kot proti Nervesi, nisem pa pričakoval, da se bodo zmedle do take mere. Kje je tu vzrok? Gledalcem in laikom odbojke (pa tudi kateregakoli športa) bom skušal to razložiti. Najprej moramo razumeti, da se igralec na tekmo ne pripravi samo telesno oz. fizično, temveč tudi duševno oz. psihično. In ta priprava je za atleta težja, ker ga živčno izčrpava. Igralec lahko telesno vzdrži tekmovalne napore skozi vso sezono, Pohvala tistim, ki manj igrajo psihične obremenitve pa ne. Zato mora z njimi varčevati in jih uporabiti ob pravih trenutkih in na določenih tekmah. Tekmo z Nerveso smo pripravljal i precej tednov prej in smo prišli do dneva igranja psihično »napeti« in »željni« boja. Po taki tekmi in ker smo si tudi pridobili že vstop v skupino za napredovanje, torej dosegli zastavljeni cilj v prvem delu tekmovalne sezone, je ta psihična samozavest popustila. In prav je tako! Naše najboljše in največje energije moramo varčevati za februar, ko bo šlo zares in bo morala biti zbranost stalno na višku. Že med tednom smo zato vadili s pogledom na nadaljnji del prvenstva. V soboto je bilo splošno mišljenje, da bo tekma lahka in da bomo dosegli z najmanjšim trudom gladek uspeh. OMA pa je pokazala nepredvidljiv odpor in tako so naše igralke psihično odpovedale ter pokazale kaotično igro. Drugi razlog za slabo igro pa je, da nam igra ekipe OMA ne leži. OMA je tista ekipa naše skupine, ki igra najmanj tehnično in najbolj nepredvidljivo odbojko. Igra zmedeno in nesistematično, pri tem pa zelo agresivno in požrtvovalno. Njihovi zaključni udarci so bolj sad improvizacije kot tehnične dovršenosti. Nazadnje bi omenil še dejstvo, da je OMA igrala prvič v letošnjem prvenstvu v popolni postavi. V ekipo se je vrnila Prestifilippova in to se je poznalo predvsem v obrambi in sprejemu. Njen vstop pa je prinesel več samozavesti drugim igralkam, ki so bile bolj prepričane o lastni moči. V tem drugem delu bo po mojem mnenju OMA pripravila marsikatero presenečenje. Vsi bodo pričakovali lahko zmago, na drugi strani mreže pa bodo dobili silovit odpor, če so te moje trditve pravilne, bomo že spoznali prihodnjo soboto, ko bo OMA gostila Pordenone. Sobotna tekma pa je pokazala tudi nekaj pozitivnih lastnosti naše ekipe. Na igrišče so stopile igralke, ki so v tem prvenstvu malo igrale. Zamenjale so psihično prenapete soigralke, pokazale vso svojo vrednost ter z urejeno igro pripomogle k naši zmagi. S tem so tudi dokazale, da se lahko nanje zanesem v kateremkoli kritičnem trenutku. Zato bi jih rad na tem mestu tudi javno pohvalil. V soboto smo dokazali, da smo kompletna ekipa in da skrbimo le za en cilj: čimboljši rezultat in čimveč zadoščenja nam samim, naši publiki in naši manjšinski skupnosti. Po sobotni ne lepi, vendar za rezultat pozitivni tekmi pridobivajo naša dekleta mentaliteto prave tekmovalne ekipe. ob robu naših nogometnih igrišč V Repnu gledalci enakega mnenja: » Slaba igra, malo naših fantov« komentar trenerja andreja žagarja Koš - razlika ni bila važna Za našo tedensko rubriko smo se v nedeljo pomudili ob repenskem igri šču, kjer je bil na sporedu derbi med Krasom in Primorjem. Po pravici povedano smo prisostvovali res bledi nogometni predstavi. Razen o slabi igri obeh ekip in izredno slabem in površnem sodniku, res ne bi imeli kaj povedati o tem derbiju, ki je svoj čas privabljal vedno veliko navijačev okrog igrišča, tokrat pa jih je bilo »na srečo« malo. Zato smo se odločili, da prav navijačem zastavimo vprašanje, zakaj se na naših nogometnih igriščih zbira vedno manj ljudi. Vojko Kocman (Bani) : »Zanimanje je upadlo, ker je naraslo zanimanje za druge športne panoge, sicer tudi kvaliteta našega nogometa je res na zelo nizkem nivoju, rekel bi najnižjem. Takega nivoja res nismo še imeli, morda tudi zaradi tega, ker se premalo mladih zanima za nogomet.« Dr. Pavel Colja (Repen) : »V prvi vrsti ker društva, oziroma ekipe ne Predstavljajo več domačega kraja in to se mi zdi absurd, kar vsaj v tretji amaterski ligi (večina naših ekip igra prav v tej ligi op. ur.), bi lahko igrali domači nogometaši, predvsem mladi. Nogometaš, ki živi izven društvenega kroga, ne čuti isto kot tisti, ki je rojen in živi, kjer deluje klub. Prav zaradi tega mislim, da so navijači obrnili hrbet ekipam. Nastali razkol med ekipami in navijači bo morda rešljiv le z združevanjem, vendar je to vprašanje vredno daljše razprave.« Ljubo Milič (Salež) : »Ker v ekipah skoraj ni več naših nogometašev, oziroma so, vendar ne igrajo, ker prednost dajejo tistim, ki prihajajo »od zunaj«. Da ne govorim o mladincih, ki morajo na žalost tudi v najnižji lisi čepeti na rezervni klopi in čakati, ker zanj ni prostora v ekipi.« Darjo Sardoč (Prosek) : »Igra posameznih ekip je res na nizkem nivoju in zaradi tega so ljudje izgubili voljo. Skoraj vse ekipe so v krizi. Poleg tega je naših nogometašev vedno manj, tisti, ki so, pa so slabi. Skratka, blede predstave ne privlačujejo Sledalcev.« Boris Štrekelj (Opčine) : »Kakovostnih tekem ni in zato gledalci ne prihajajo več na nogometne tekme kot včasih, ko je bila igra bolj živa in privlačna. Naš nogomet je res zašel v krizo, iz katere se bo izvlekel, le če bodo dali večjo pozornost mladinskim ekipam, tudi z združevanjem moči, ker je mladine vedno manj in prav zaradi tega je združevanje potrebno.« Silvester Umek (Prosek) : »V glavnem iz dveh razlogov. Prvič, ker je v ekipah vedno manj domačih nogometašev, drugič, ker je v ekipah tudi precej starejših nogometašev in mladim ni dana možnost da igrajo. Gotov sem, da bi z vključitvijo mladih ekipe imele vsaj nekaj mladostnega zagona. Zgrešeno delo društev je privedlo naš nogomet v veliko krizo. Voditelji posameznih klubov so mislili. V Gradišču se je v soboto in nedeljo odvijal nogometni turnir cicibanov, na katerem je sodelovala tudi doberdobska Mladost. Povedati je treba, da so se mladi kraški igralci dobro odrezali in zasedli drugo mesto v konkurenci 4 ekip: domače Tomane, Aitila in San Lorenza. POLFINALE Torriana — Mladost 0:1 MLADOST: A. Feriti ja, Lakovič, Frandolič, Petean, Zampar, F. Zampar, A. Ferfolja, Zanier, S. Ferfo-lja, Narduzzi, Devetak, Tomšič, Pisk. Doberdobci so bili v tem srečanju boljši od domačinov, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Edini zadetek srečanja je dosegel Marino Petean, ki je preigral nekaj branilcev ter potisnil žogo v mrežo. FINALE ZA 1. MESTO Aiello — Mladost 4:2 (1:2) da jo bodo rešili z nakupovanjem nogometašev, vrh tega še slabih. Razumljivo je, da so gledalci zapustili nogometna igrišča.« Janko Budin (Koludrovica) : »To je povsem logično, saj igramo v najnižji ligi, poleg tega pa še slabo. V nedeljo sem na tekmo prišel le, ker je bil derbi. Gledati tako igro pa je res zguba časa. Pri posameznih ekipah ni več tistega elana in zato naš nogomet nekje že životari in je v krizi. Izhod iz krize bo težak, ker nimamo dobrih nogometašev. Tudi z združitvijo mislim, da se stanje v bistvu ne bi mnogo spremenilo. « (B. Rupel) Disciplinski ukrep Disciplinska komisija je v 3. amaterski nogometni ligi med drugimi za dve koli diskvalificirala tudi igralca Brega Igorja Grbca. STRELCA ZA MLADOST: Petean in Zampar. Utrujenost iz prvega srečanja je bila glavni vzrok, da so Doberdobci v odločilni tekmi izgubili. To se je poznalo še posebno v drugem polčasu, ko so Kraševci popolnoma popu stili in dovolili Aiellu, da je dosegel kar 3 zadetke. Moderni peteroboj Na pobudo goriškega Panathlon cluba so v goriški pokrajini ustanovili pri društvih, ki se bosta ukvarjali z modernim peterobojem, disciplino, ki je Italiji prinesla več odličij na zadnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Gre za »AS Pentathlon« iz Gorice in iz Gradišča, ki bosta v kratkem začela s pripravo mladih na to zahtevno panogo, ki vsebuje tek, plavanje, sabljanje, streljanje in konjeništvo. Po enajstih kolih prvenstva smo u speli našo bilanco zmag in porazov prevesiti čez 50 odst. V mestnem derbiju smo zanesljivo premagali Servolano z rezultatom 110:99. Za četek srečanja je bil izenačen, saj so igralci Servo-lane preko Pierija uspeli s hitrimi prenosi žoge velikokrat presenetiti našo obrambo. Zato je bil rezultat vse do 14. min. prvega polčasa tesen, z minimalno prednostjo zdaj za enega, zdaj za drugega. Ob tesnem pokrivanju Pierija smo dosegli, da so bili napadi Servolane počasnejši, na postavljeno obrambo pa so bili veliko manj nevarni. Ob dobrem skoku v obrambi, pobrali smo kar 28 žog, smo dobro skakali tudi v napadu, 20 skokov, in z izrednim prenosom Klavdija Starca odigrali veliko protinapadov. Razlika je začela naraščati in ob polčasu smo imeli že kar 18 točk razlike. Tudi drugi polčas smo začeli dobro in v sedmi minuti vodili že z 82:57. Tekma je bila že zdavnaj odločena, zato se je ponudila prilika, da na igrišče stopijo vsi igralci. Razumljivo je, da so tisti, ki so že bili na igrišču hoteli izkoristiti priložnost in nasprotnika povsem spraviti na kolena, zato je bilo ob menjavah tudi nekaj hude krvi. Osebno mislim, da koš ■ razlika s Servolano v prvenstvu ne bo idigrala nikakršne vloge in je bolj smotrno, da vsi igralci dobijo priliko za igranje, saj je bilp, zmaga že zagotovljena. Zdaj verjetno tudi zamenjani fantje mislijo tako, med tekmo samo jih je žar borbe zanesel in so bili z menjavami nezadovoljni. Ker je skušala Servolana z agresivnim pokrivanjem prenosa žoge, sem na igrišče poslal tri branilce istočasno in smo zaradi tega nekaj izgubili na skoku, vendar razlika ni nikoli padla pod 11 točk, kolikor je znašala tudi na koncu. Zdi se mi, da se na tribuni v zadnjem času pojavlja vedno več »strokovnjakov«, ki so posebno glasni ob porazih, toda tudi ob zmagah so komentarji ob vsaki potezi s klopi vse pogostejši. Mislim, da bi ti ljudje lahko Jadranu koristili bolj na kak drug način, z delom v odboru ali s pomočjo pri organizaciji tekem, samo kritizirati in brez vsake odgovornosti stati ob strani pa nikakor ni fer in pošteno. Z nedeljsko zmago smo se na lestvici povzpeli še za mesto višje in ob še dveh. tekmah so možnosti za napredovanje na lestvici še večje. V soboto ob 20.30 gostimo ekipo Fulgor Forlì, ki je do sedaj zbrala 8 točk in se nahaja na 11. mestu lestvice. Ekipa ni posebno močna v telesni višini, je pa precej uigrana, tako v napadu kot v obrambi. Njeno najmočnejše orožje je sodelovanje med krili in postom ter podaje be-kov iz skoka centru pod koš. če se bomo v obrambi pravilno gibali in ob dobrem skoku bomo tudi proti temu nasprotniku lahko odigrali več protinapadov, saj imamo lepo prednost v višini. V tem kolu so spet nekateri nepričakovani rezultati, saj je Ceam z zmago v Forliju prepustil zadnje mesto Caveji, Fidenza pa je dokaj nepričakovano izgubila v Oderzu. Derbi kola je pripadel Vicenzi, ki je dokaj suvereno odpravila Udine Nord in tako zanesljivo vodi na lestvici s štirimi točkami prednosti. Stefanel je tudi z zanesljivo zmago doma prevzel drugo mesto in tako dokazal, da so bili prvi porazi naključni. Danes proti Postojni Danes ob 19. uri bodo jadranovci v Repnu odigrali prijateljsko tekmo z ekipo iz Postojne. Postojčane je letos okrepil bivši prvoligaš ljubljanske Smelt Olimpije Šantelj. MINIBASKET Don Bosco B — Kontovel Electronic Shop 21:24 (10:14) KONTOVEL: Budin 18, Černe 2, E-mili, Angelo Spadoni, Mauro Spadoni 2, Gruden, Križman 2, Miah, Kristjan Pahor, Aleš Pahor, Zaccaria, Godina. Najmlajši kontovelovi predstavniki so zmagali proti drugi postavi Don Bosca. V naših vrstah se je posebno izkazal Budin. Obenem naj omenimo, da Kontovelci iz tekme v tekmo napredujejo. (D.S.) Na turnirju cicibanov v Gradišču Doberdobci klonili v finalu obvestila Zanimivo predavanje v Krminu Vprašanje nasilja v športu Rešitve gre iskati v družbeni stvarnosti Oktober S tem mesecem je nova sezona Polno zaživela. Začela so se ligaška tekmovanja. Stortala je tudi namiz-Poteniška ekipa Krasa, ki je prvič v svoji zgodovini (in tudi z zgodovini vašega športa) nastopila v evropskem Pokalu državnih prvakinj. Pomerila se je z zagrebško Mladostjo, ki jo le gladko premagala, kar pa seveda ne zmanjšuje uspeha naše e- kipe. „ Uspešni so bili naši dijaki na državnem finalu Mladinskih iger za Pižje srednje šole v Rimu. Loko-strelka Vesna Lutman je celo osvo-lila prvo mesto, atletinja Tanja Kalc Mitja Čebulec je bil namreč vključen v spisek rokometne državne reprezentance dečkov. Košarkarji Jadrana, namiznoteniške igralke Krasa, odbojkarice Mebla in vse ostale naše glavne članske e-kipe so prvenstvene boje začele s spremenljivo srečo. Prvič so se jim pridružili tudi rokometaši Krasa z novoustanovljeno ekipo D lige. Veliko v nogometu obeta doberdobska Mladost v tretji amaterski ligi. Na mladinski ravni je že beležiti prve uspehe v odbojki, dober start združene košarkarske ekipe Jadran v pokrajinskem prvenstvu kadetov in nadvse spodbudne dosežke nogometne ekipe najmlajših Krasa. »Vprašanje nasilja v športu«. To je bila tema zanimivega večera, ki so ga v Krminu pripravili odbomištvo za šport, društvo »Matteotti« in konzul-ta za športna in kulturna vprašanja. Pred nabito gledališko dvorano sta o teh vprašanjih spregovorila bivši mednarodni sodnik Enzo Barbaresco in televizijski komentator Bruno Pizzul. Oba sta izhajala iz dejstva, da nasilje ne nastaja v športu, marveč je to rezultat družbene stvarnosti in je zato prav, da se to vprašanje reši pri njegovem nastajanju, to je v družbi sami. Primer nasilja v nogometu, ki je najbolj viden, je stvar majhnih skupinic, ki prihajajo na stadion že z namenom, da bodo ustvarjali nasilje. Potem ko sta govornika ocenila vrsto okoliščin, ki se kažejo v danas njem športnem dogajanju, sta si bila edina, da je treba predvsem z vzgojo mladih odstraniti te negativne elemente v telesni kulturi. Predvsem je potrebna pravilna kultura o športu, ki ne prenaša nobenih ekscesov, kakor tudi ne nobene strumentalizacije v korist maloštevilnih. Kros v Sovodnjah Na pobudo društva »Gruppo Mar datori« in ob sodelovanju Goriške hranilnice bo v nedeljo, 16. t.m., v Sovodnjah tekmovanje v krosu. Start bo ob 9.30 izpred sovodenjske telovadnice ; proga bo merila okoli 8,5 kilometra. Tekmovanje, ki je odprto za moške in ženske, bo veljalo za lestvico Fidai - amatori. TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča člane in prijatelje, da bo jutri, 14. t. m., priredila ob koncu sezone društveno večerjo pri Danevu na Opčinah. Na sporedu bo tudi nagrajevanje zmagovalcev članskega turnirja. Prijave sprejemata Karlo Rudež, tel. 763-229, in Roberto Čorbo, tel. 213-420. S P D T obvešča, da jutri, 14. t. m., odpade predsmučarska telovadba na stadionu »1. maj« zaradi družabnosti ŠZ Bor. PRIMOTOR CLUB obvešča, da bo srečanje članov danes, 13. t. m., ob 20.30 v gostilni Pri Luxi na Proseku. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da bo prvi trening kandidatov za reprezentanco ZSŠDI v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj«. Vabljeni so naslednji igralci: letnik 1970: Andrej Birsa, Aleks Blaževič, Pavel Lippolis in Aleš Turk (Bor); Erik Cingerla, Mitja čebulec, Erik Dolhar, Andrej Compare, Marko Rupel, Ivan Stanisa, Peter Sterni in Aleksander šik (Kontovel); Edvard Ciani, Goran Kocman in Marko Sardoč (Polet) — letnik 1971: Ivan Bajc (Bor); Riccardo Škerk (Polet); Dean Pavlina (Sokol). Komisija poziva vse sklicane igralce, da se prvega treninga zanesljivo udeležijo. ŠD MLADINA obvešča udeležence zimovanja v Kranjski gori, da lahko poravnajo vsoto zimovanja vsak dan od 15. do 20. t. m., od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu, Po je bila odlična druga na teku °0 m z ovirami. V Rimu so nastopili tudi rokometaši openske nižje srednje šole Kosovel. November Medtem ko so ekipna tekmovanja V Polnem razmahu je za nekatere športnike prišel čas oddiha. Lepa vest je prišla znova iz rokometnega kroga, član šolskega krožka Kosovel Rokomet: tekma Krasovih mladincev Krasovi mladinci so odigrali prijateljsko rokometno tekmo z vrstniki Partizana iz Sežane. Kraševci letos ne bodo imeli možnosti nastopati v prvenstvu, zato so programirali številne trening tekme z obmejnimi ekipami in ekipami iz Trsta. Proti Sežani so mladi rokometaši Krasa dokazali, da so v dveh mesecih treninga veliko pridobili. Kljub visokemu porazu (20:7), so zapustili dober vtis, saj je bil to njihov prvi stik s pravim rokometnim igriščem. Doslej so fantje dokazali, da jim dobre volje in vztrajnosti ne manjka, tako da bodo čimprej lahko prestopili v prvo ekipo. (Z. S.) naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih Jadran Farco je tudi proti tržaškemu Interju 1904 zmagal brez več-Mi težav in tako potrdil, da je v Pokrajinskem prvenstvu kadetov naj-j^nj za razred boljši od ostalih e-s>p. Mladi jadranovci bodo v ne-o°'jo igrali proti Santosu, ki igra ?. spremenljivo srečo. Za vse lju-oitelje košarke, ki si še niso ogle-osli tekem jadranovih kadetov, bo to zadnja priložnost v letošnjem letu. v Cer bodo morali počakati na za-oetek povratnega dela, ki bo šele jamarja. Pri mladincih so košarkarji ■tontovela Electronic Shop B odpravi Barcolano in ohranili prvo me-jto' v slovenskem derbiju pa je premagal Kontovelovo A eki-P°, Bor je klonil Libertasu. Naj pri pni omenimo, da bi bil lahko dose-toiji oboračun borovcev boljši, če ne bi bili prisiljeni igrati večino tekem v okrnjeni postavi. Boletovi naraščajniki so izbojevali prvi točki na račun Bara, medtem ko je Kontovel Electronic Shop odpravil Servolano. Kontovelovi mladinci bodo v soboto odigrali eno odločilnih tekem proti Libertasu. Polet bo sprejel v goste močnega Ferroviaria, Bor pa se bo pomeril z Barcolano, proti kateri bi morali Vatovčevi varovanci zmagati. Druga Kontovelova postava bo igrala na tujem proti Scogliettu. Med naraščajniki bo na stadionu »1. maj« derbi med Borom in Kontovelom, v katerem so odločno favoriti Kontovelci. Polet bo gostoval pri Sorvolati. Po zasluženi zmagi s Servolano bodo Borovi dečki tokrat merili svoje moči z ekipo Ricreatori, Sokol pa bo gostil Alabarde. MLADINCI: v soboto, ob 15.30 v Ul. dello "Scoglio: Scoglietto - Kontovel El. Shop A; v soboto ob 17.30 na Proseku: Kontovel El. Shop B -Libertas; v nedeljo ob 11.00 v Mi-ramarskem drevoredu: Polet - Ferroviario; v nedeljo ob 15.00 na »1. maju« : Bor - Barcolana. KADETI: v nedeljo ob 15.30 na »1. maju«: Jadran Farco - Santos. NARAŠČAJNIKI: v nedeljo ob 10.00 na »1. maju«: Bor - Kontovel El. Shop; v nedeljo ob 11.00 v športni palači: Servolana - Polet. DEČKI: danes ob 17.30 v Nabreži ni: Sokol - Alabarda; v soboto ob 15.30 na »1. maju«; Bor Ricreatori. (Cancia) Pellicceria CUIR CHIC POPUSTI 10-50% ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN MOŠKI JOPIČI KOŽUHI KRZNA TRŽIČ — Ul. Rosselli 73 Ob v. občini od 2. do 31. decembra Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celpletno 120 000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Ogloei Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . vi$ 23 mm) 43 000 Fmontm m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20': IVA 18 Osmrimce zahvale m so/oho po formatu Oglasi iz dežele Furlani^ Julnske kroime se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6e tel 775 275 tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI primorski 13. decembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Sama« Izdaja m tiska I ZTT 1 Trsi člen keReneke i***ovFIEG Mohamedova izročila v »islamski film« Pred petimi leti jo je ustanovil Amerikanec Robert Graham Banka dednih zasnov Doslej so zbirali seme inteligentnih darovalcev, po olimpiadi pa še semena fizično razvitih NEW YORK — Odiar so pred petimi leti ustanovili banko dednih zasnov (genov), se je v ZDA rodilo že 15 otrok. Vest je tiskovni konferenci v svojem uradu v Kaliforniji sporočil ustanovitelj banke 78-lefni Robert Graham, izumitelj kontaktnih leč in torej dolarski milijonar. »Naša banka ni rasistična, ampak selektivna — je izjavil. — Naš cilj je prispevati k izboljšanju človeške družbe, k temu, da bi jo sestavljali otroci potomci duševno uravnovešenih staršev in obdarovanih z dobrim telesnim zdravjem.« Graham je to povedal zato, ker je darovalec sperme nobelovec za fiziko Wiliam Shockley ob neki priložnosti izjavil, da so belci razumsko razvitejši od črncev. Odkar je javnost izvedela za ime tega in tudi edino znanega darovalca sperm, je v javnosti dobila ime »banka nobelovcev«. Graham je povedal, da je povsem zajamčena tajnost imen tako darovalcev kot prejemnikov. Prišlo je samo do dveh spodrsljajev, z že poprej omenjenim Shockleyem in s psihologinjo Afton Blake. »Nesreča« se je ženski pripetila zato, ker ni poročena. Praviloma prihajajo v banko samo poročene ženske, tiste, ki s partnerjem ne morejo zanositi, in one, ki se hočejo izogniti, da bi na otroke prenesle partnerjeve bolezni, značajne hibe in podobno. Afton Blake je »z banko« rodila že drugega otroka. O njem pravi, da je čudovit, obdarovan z izrazitim značajem in da je prebral že kopico otroških knjig. »Hotela sem imeti inteligentnega o-troka, in to sem dosegla,« je rekla. Starši tako spočetih otrok želijo ostati nepoznani, da bi njihovi otroci odraščali kot njihovi vrstniki, brez časnikarske reklame in pozornosti okolice. Od same ustanovitve banke dalje je Graham zbiral seme med darovalci z nagnjenji do znanosti in literature. Od lanskega poletja sem, ko so Amerikanci na olimpiadi v Los Angelesu pobrali toliko odličij, pa se je začel zanimati tudi za sperme oseb obdarjenih s fizičnimi sposobnostmi. TEHERAN — Veste, kaj je te dni rekel iranski minister za islamsko vzgojo Khatami? Da bi v nujnostnein postopku za spreobrnitev »krivovernih« Irancev v »pravoverne« moha-medance kazalo izkoristiti tudi kinematografijo. Pa še tole je dejal: da bi pristop Homeiniju zvestih oblasti k problematiki odnosov s filmskimi u-stvarjald, ki po večini ne spoštujejo strogih mohamedanskih načel, moral biti kar se da zmeren. V štiridesetmilijonskem Iranu so lani posneli le osemnajst filmov, letos pa naj bi jih okrog štirideset. Malenkostna proizvodnja torej, s kakršno poprečni gledalec nei more biti zadovoljen, še manj pa tisti, ki bi se rad seznanil z najnovejšimi dosežki tovrstne umetnosti. Domača produkcija je sila skromna, uvoženi filmi pa stežka zadostijo vodilom o tem, kaj naj se smatra za umetnostno stvaritev in kaj ne, ki jih poznajo v tej državi. In če so že danes vsi, ki si ne pustijo izpirati možgan, nezadovoljni, se postavlja vprašanja, kaj bodo rekli in počeli, ko se bo uresničila Khatamije-va zamisel o »islamskem filmu«, ki mora biti usmerjen, kot je sam naglasil, v vrednotenje Mohamedovih izročil, mimogrede pa tudi v veselje in zabavo Irancev, vendar do takšne mere kakršna je v skladu z islamskimi vrednotami. Minister vsekakor nima lahke naloge. Ko je omenil tisto o »zmernem pristopu«, je mislil na to, da je večina uglednejših filmskih ustvarjalcev takih, ki so delali še za časa strmoglavljenega režima in imajo, hočeš nočeš, svojstvene poglede na vse, kar zadeva to umetniško zvrst. »Vseh teh le ne moremo poslati čez. noč na cesto!«, je poudaril Khatami s pripombo, da problem zadeva tudi lepo število igralcev, ki so prav tako pod vplivom šahovske vladavine. Toda minister ima svoj recept in ga je tudi že začel predpisovati: »Te ljudi bomo lepo prevzgojili in jih odvrnili od skušnjav po vsem, kar je Mohamed prepovedal, hkrati pa bomo naše pridne študente izoblikovali v islamski tradiciji zveste igralce.« Ti naj bi Kha-tamiju pomagali doseči cilj stopetdesetih domačih filmov na leto. (dg) V Italiji letno 11.000 mrtvih na cestah BOLOGNA — V prometnih nesrečah na italijanskih cestah umre vsako leto 11.0(10 oseb, 200.000 pa je ranjenih; 70 od sto smrtnih primerov gre pripisati lobanjskim poškodbam. Med žrtvami je največ doraščajočih in mladeničev do 25. leta. Žrtev avtomobilskih nesreč bi bilo manj, ko bi vozniki Imeli varnostni pas, a število mrtvih motociklistov bi padlo za 30-40 od sto, ko bi imeli čelado. SZ bo razširila oceanski ribolov MOSKVA — Sovjeti pripravljajo vrsto znanstvenoraziskovalnih odprav, s katerimi bi radi preverili možnosti nadaljnjega Sirjenja visokomorskega ribolova na Atlantiku, Pacifiku in Indijskem oceanu, oziroma odkrili nove primerne ribolovne površine. Leta 1985, ko se steče petletni plan, bi se moral sovjetski ulov povečati za 11 od sto nasproti letu 1980, a 98,5 od sto nalovljenih namiznih rib bi moralo odpasti na najkakovostnejše zvrsti. Pristojni minister Kamentsev je izjavil, da je bilo z uvedbo sodobnih tehnoloških postopkov za predelavo rib mogoče skrčiti za 4,2 od sto število delovnih moči, ki je upadlo približno za 22.000 enot. Minister je pripomnil, da zadnje spremembe v mednarodni pravni ureditvi oceanskega ribolova velevajo državam prav posebno pažnjo pri razvijanju ribogoj-stva, kot tudi ribolovu v kopnih vodah. WASHINGTON — Ameriški državljani so pred južnoafriško ambasado z napisi Za svobodo in proti ločevanju, demonstrirali proti policijskim racijam v črnskih južnoafriških četrtih. Se pripravlja Stalinova rehabilitacija? MOSKVA — Se je morda v Sovjetski zvezi začela tiha rehabilitacija Josipa Visarjonoviča Džugašvilija, človeka, ki je v domovini in v svetu bolje poznan pod imenom Stalin? Vprašanje je skrajno kočljivo, odgovor pa ne sme biti enostranski, še manj pa dokončen. Nesporno je le dejstvo, da je v teh mesecih, ki še ločijo od jubileja sovjetske zmage nad nacifašizmom, Stalinov lik vedno bolj prisoten v sovjetski javnosti. O njem govorijo radijske oddaje, prisoten je na televiziji v filmih, o njegovi vlogi v vojni pa časopisi objavljajo razprave. Če izvzamemo kritike m 20. in 22. kongresu KP SZ (1956 in 1961), ko je Hruščev obsodil tako imenovani kult osebnosti in je zato Stalin v bistvu izginil, pa je v Sovjetski zvezi kljub temu ostalo zakoreninjeno prepričanje o njegovem zgodovinskem pomenu v drugi svetovni vojni. Sedaj, ob pripravah na proslavo 40-letnice zmage, ki jo bodo v SZ nadvse svečano proslavili, Stalinove zasluge celo precenjujejo. Tuji opazovalci in starejše generacije opažajo, da ob tem molčijo o Stalinovih napakah na vojaškostrateškem področju. Teh pa ni malo: od nepripravljenosti SZ na vojno pa do obračunavanja z generali in maršali v množičnih čistkah, ki so armado prikrajšale za njene najsposobnejše kadre, da sploh ne omenimo Stalinovega trmastega verovanja, v nenapadalni pakt z Nemčijo, ko so njene motorizirane enote že prodrle v SZ. Svojčas so pisatelji kot Konstantin Simonov ali Jurij Bandarev, pesnika Tvardovski in Jevtušenko ter drugi pisali prav o teh negativnih značilnostih Stalinovega lika in vloge. Če bi danes čitali in poslušali pisatelja Ivana Stad-njuka, pa bi bili nemalo presenečeni, kako je ta priznani sovjetski pisatelj po hitrem postopku rehabilitiral Stalim. Moskva je V teh dneh prepleskam s plakati, ki m-povedujejo celovečerni dokumentarni film o maršalu žu-kovu, v katerem eden največjih vojskovodij in strategov druge svetovne vojne o Stalinu odkrito govori, »da je bil velik vojskovodja«, da je to mislil »včeraj, a tudi danes«. Josip Visarjonovič Džugašvili - Stalin je torej vedno bolj prisoten na sovjetskem prizorišču. Njegova vloga je sedaj prikazom v drugačni luči, kot smo je bili m- < vajeni po 20. in 22. kongresu. Vsekakor pa bi bilo še prerano govoriti o neke vrste Stalinovi rehabilitaciji. Zadnji ponatis Velike sovjetske enciklopedije namreč precej objektivno mvaja negativne in pozitivne zmčil-nosti »velikega Gruzijca«. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO 10RDANIČ MONTAŽA, PRODAJA IN POPRAVILA AVTORADIEV VSEH ZNAMK PRI : 4- TRST UL.E.TOTI 12 TEL.040-763366 0 ó> Ščiti se pred vročino, mrazom, hrupom s kakovostnimi zasteklitvami Samo s kakovostnimi zasteklitvami lahko prihranite. Izdelane so, da dolgo trajajo, izolirajo stanovanje pred mrazom, vročino ali hrupom. BARTOLI že dvajset let Izdeluje kakovostne zasteklitve. Lahko mu zaupate. BARTOLI ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34074 TRŽIČ Ul. dei Boschetti 46 - Tel. 0481/711321 d.k. in p. IVA štev. 00066850314