Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman Tel ji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice it. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 14. V Ljubljani, v torek 19. januvarija 1886. Letnilt XIV. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja, 19. januvarija.) Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdele došle vloge, med kterimi sta sledeča telegrama iz Kamnika: »Visokorodni gospod grof Thurn, deželni glavar v Ljubljani. Občinsko in mestno zastopništvo Kamnik izreka slavnemu deželnemu zboru najtoplejšo zahvalo za izdatno podporo za našo železnico. Živila domovina. Frohlich. Exler." — Drugi nemški telegram poroča: »Streljanje z možnarji naznanja radost prebivalcev Me-kinskih za preblagovoljno podpiranje naše železnice. Z najprisrčnejšo zahvalo Prašnikar." Baron Schvvegel potem graja obširna poročila o posameznih številkah letnega deželno-zboro-vega poročila, ki jemlje zboru dosti časa, ter predlaga: »Slavni deželni zbor naj sklene: Ker je obravnava o posameznih marginalnih številkah letnega poročila, kakor se sedaj vrši, jako zamudna in ne vgaja ne enotni in prilični obravnavi, ne ozirom, ki ga mora deželni zbor imeti glede modre porabe časa, se deželnemu odboru naroča, da naj v prinbdnje letno poročilo tako vravml, da se bo razprava ognjem vršila po posameznih oddelkih in kolikor mogoče v zvezi z dotičnimi računskimi sklepi, proračuni in peticijami." C Ta predlog se v pretres izroči finančnemu odseku. Dr. Moše potem v imenu finančnega odseka poroča o konečni veljavni vredbi najnižje dopuščene priklade na neposrednje davke za zemljišno-odvezni zaklad, ter stavi sledeča predloga: »Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga ter se pooblaščuje, da s c. kr. vlado predrugačenje dogovora z dne 29. aprila 1876 (zakon z dne 8, maja 1876, drž. zak. št. 72) glede konečnega vravnanja minima priklade na neposredne davke za zemljišno-odvezni zaklad tako pogodi in sklene, da se oni s 15°/0 na polni predpis vseh neposrednih davkov pri ob-veljavanji določbe vstanovi, da ostane tudi v prihodnje predrugačenje tega minima odvisno od slučajne spremenitve splošnih merodajnib dačnih postavkov. Deželnemu odboru se na to nalaga ter se pooblaščuje, da zadobi pritrjenje visokega državnega zastopstva in Najvišjo sankcijo za to sklenjeno pri-klado za neposredni davek." Deželni predsednik baron "VVinkler povdarja, da se s tem predlogom kot zastopnik vlade ne more strinjati. Vlada je po svojem računu prišla do drugačnega sklepa, kakor finančni odsek; po njenem računu mora najmanjša priklada znašati 16%, kakor je tudi deželni odbor predlagal v svojom poročilu. Potem prebere poročilo in račun, ki ga je v tej zadevi napravil finančni urad, ter sklepa, da bi vlada morda ne hotela pogodbe predložiti državne zboru, ako bi zbor sklenil manjšo priklado kakor 16 odstotno. Poslanec Luckmann v daljšem govoru omenja dosedanjega stanja zemljišno-odveznega zaklada in povdarja, da se je treba zboru držati pogodbe, ki jo bila glede tega zaklada sklenjena med vlado in deželnim zborom kranjskim. Takrat je bilo določeno. da moramo plačevati 20 odstotkov. Tisto svoto, ki so jo takrat dajale 20odst»tne priklade, dolžna je naša dežela tudi zdaj, in se od nje ne more več zahtevati, kakor je bilo pogojeno. To svoto pa dobimo zdaj s 15 odstotki, ki znaša celo 9000 goldinarjev več, kakor le 1876 20 odstotki. Dežela kranjska toraj ne zahteva nič napačnega, in on pričakuje od dobrohotnosti g. deželnega predsednika, da bode vladi to povedal in priporočal potrjenja te postave. Ako bo treba, bo dežela že poskočila s svojimi doneski, nikakor pa ne gre, da bi se dežela za 25 let zavezala plačevati višje odstotke, kakor bi bilo treba (Dobro 1) Poročevalec omenja, da ta postava zadeva pogodbo med deželo in državo, da vlada nima z njo nič opraviti, ampak je le vprašanje, je li hočeta sprejeti državni zbor in cesar. Zdaj je prišel čas, ko moremo deželne priklade nekoliko zmanjšati; poslu-žimo se te prilike, akoravno prihranimo na leto le kakih 14.000 gold. Zato priporoča zboru, da naj sprejme odsekove predloge. (Dobro!) Pri glasovanju se res sprejmeta oba predloga soglasno. Vladni zastopnik računski svetovalec Golf že po glasovanji omenja, da je treba za podlago vzeti dejanske ne pa preliminirane davke, pa g. Luckmann ga zavrne, da se je vlada takrat, ko je sklenila pogodbo, tudi držala preliminiranega davka in izrekla, da pričakuje od tega 200.000 gold.; to se je zgodilo, toliko se bo dobivalo tudi zdaj, zato nima vlada nobenega vzroka se vpirati. (Dobro!) Predloga finančnega odseka se sprejmeta potem soglasno tudi v tretjem branji. Dr. Moše poroča nato o proračunu zemljiščno-odveznega zaklada, ter predlaga: »Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada s skupno potrebščino 586.517 gld. 777a in s skupno zaklado . . 533.127 „50 » toraj s primanjkljejem . . 53.390 gld. 27% kr ki je pokriti z obrestljivimi državnimi posojili, se odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1886, naj se pobira 16°/0 priklada na neposredne davke in sosebno od rednega zneska zemljiščnega davka, hišno-razrednega davka in davka od hišnih najemščin, pri-dobnine in dohodnine z vsemi državuimi prikladami vred, potem 20% priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. 3. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad (zakon z dne 11. majnika 1885 drž. zak. štev. 76)." Ti predlogi se sprejmo brez ugovora tudi v tretjem branji. Potem se sprejme še sledeča od finančnega odseka nasvetovana resolucija: »Z ozirom na to, da spada največji del celega ostalega delovanja zemljiščne odveze na Postojnski, Logaški in Radovljški okraj, kjer v časih poslujeta c. kr. okrajna glavarja gg. Mahkot in Dralka, z ozirom na to, da se za trdno pričakuje, da bodo vsa dela zemljiščne odveze končana do konca leta 1887, naj blagovoli c. kr. deželna vlada za čas, ki je sposoben za dela zemljiščne odveze, imenovana okr. glavarja odpnstiti od političnega posla ter ju porabiti le za dela zemljiščne odveze, ne da bi radi tega smela zahtevati veče odškodnino iz zemljiščno-odveznega zaklada." Potem sc reši proračun zaklada učitelj- skih penzij za leto 1886; potrebščine bo 19250 gld., zaklade 8146 gld., toraj bo primanjkovalo 11104 gld., ki se bodo morali pokriti iz deželnega zaklada. Prošnja podobčine Suhor glede podpore za napravo mostu čez Reko se izroči deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo. Občini Topliški na Dolenjskem se za napravo vodotoka dovoli podpora 1000 gld. v dveletnih obrokih po 500 gld. Okrajno-cestnemu odboru v Crnomlji se odpiše dolgi! 4088 gld. 45 kr., ostalih 3500 gld. pa bode moral pričenši s 1. januvarijem 1. 1887 vrniti v sedemletnih obrokih po 500 gld. Okrajno-cestnemu odboru v Rado lici se odpiše dolgi! 2460 gld., ostalih 3000 gld. bode moral pa pričenši z I. 1887 vrniti v sedemletnih obrokih po 400 gld., v osmem letu pa 200 gld. Občini Moravče se namesto podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje izbriše neka predplača v znesku 50 gld. Prošnja vasi Nadanjeselo glede podpore za novo cestno zvezo z Reško državno cesto se izroči deželnemu odboru, da bode dovolil primerno podporo, ako se bode iz proračuna te zgradbe pokazalo, da stroški za to cesto presegajo moči te podobčine. Cestnemu odboru v Kočevji se dovoli za cestne [namene 1000 gld. podpore, ako omenjeni odbor predloži deželnemu odboru tehnične načrte in proračune za one cestne zgradbe, za ktere zahteva podpore. Prošnja občine Loški potok glede podpore za preložitev okrajne ceste skoz vas Hrib se izroči deželnemu odboru, da o potrebi te preložitve potrebno poizve pri okrajnem cestnem odboru v Ribnici in dovoli primerno podporo, ako se pokaže potreba te preložitve. Dr. Poklukar zatem poroča o prošnjah raznih občin za podgoro sadjereje iz deželno-kultur-nega zaklada in o poduku v kmetijstvu na učiteljišči Ljubljanskem, ter v imenu gospodarskega odseka predlaga: »Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Prošnje občin oziroma šol Metlika, Tržiše, Kamnik, Osilnica, Šentrapert, Krašnja, Fara, Sta-rilog, Velike Poljane, Kamnagorica, Planina pri Vipavi, Gorje, Dobrova in Spodnjilog za podpore za šolske drevesnice odstopijo se deželnemu odboru, da za te vrte s posredovanjem c. k. kmet. družbe posebno tedaj privoli iz preostankov deželno-kulturnega zaklada primerne podpore, ako dosedanje vspešno delovanje dotičnega učitelja daje poroštvo za to, da bode podpora tudi v resnici za sadjerejo dotične občine vspešna, ali pa tam, kjer podpora pripomore k napravi potrebne šolske drevesnice. 2. Deželnemu odboru se nalaga podpirati vzdr-žavanje iu razširjenje drevesnice c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanah, dalje pa skrbeti za to, da se tudi na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem ustanove, ako kaže, skupaj z državnimi gozdnimi drevesnicami veče sadne drevesnice, posebno za razširjenje one vrste sadnega drevja, s kterim bo obsajati javne ceste in pota, in si v ta namen naprositi državne podpore. 3. Deželni odbor naj c. kr. vlado vnovič in nujno naprosi, da blagovoli namestiti na c. k. učiteljišči Ljubljanskem za poduk v kmetijstvu za ta predmet strokovnjaškega učitelja, in da poduk v kmetijstvu tako vredi, da je pripravnikom dana pri- lika, popolnoma in tudi praktično podučiti se v sadje-rejstvu, da bo pa tudi bogoslovcera, dijakom višjih razredov srednjih šol in drugim prijateljem kmetijstva • mogoče, podučevati se v raznih strokah kmetijstva." Prvi predlog se sprejme brez ugovora. Pri drugem pa se oglasi g. Dežman rekši, da se ne bo dalo lahko izvršiti, kar se predlaga. Zavrnil ga je g. Faber, da se to dii doseči, ravno tako poročevalec dr. Poklukar, ki omenja tudi vzrokov, zakaj; je gospodarski odsek nasvetoval tretji predlog ter ga priporoča v soglasni sprejem ob enem pa prosi g. deželnega predsednika, da naj tudi to zadevo toplo priporoča slavni vladi. Drugi in tretji predlog se potem sprejmeta. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. januvarija. ne bodo nikdar z našimi razmerami sprijaznili, ker ravno ne bodo nikdar pozabili, da so bili skoraj pet sto let gospodarji v deželi. Na Srbe se Kallaj ravno tako ne more zanašati, ker so sami preveč zanemarjeni. Njihovo popovstvo je nevedno in vsled tega lukavo. Vrh tega se pa bolj na Srbsko nagibajo, kakor pa na našo stran. Višje omike so edino zmožni le katoliki, ker imajo izobražene uče-nike v ondašnji katoliški duhovščini, ktera je vse v Avstriji duhovnu predpisane študije dovršila. Stareja katoliška duhovščina študirala, je na Laškem, mlajša pa na Hrvaškem in Ogerskem. Sedaj pa imajo v Travniku že lastno bogoslovje pod vodstvom oo. Jezuitov, kjer se katoliško svečeništvo iagoja. Na vse to bi se moral Kallay ozirati, če hoče Avstriji v Bosni in Hercegovini tla vtrditi. Slabo bode pa vozil, če se bo na Srbe zanašal. — Pisatelju moramo dati popolnoma prav. Vnanje države. O izgonu Nemcev iz Rusije nam je dostaviti k naši sobotni novici še to-le: V ruskem ministerstvu notranjih zadev se je sostavila nalašč za to postavljena komisija, ktera naj bo izdelala načrt postave o naselovanji tujih podanikov na ruskih tleh. Postava bo imela tri poglavitne točke. Tiste bodo: 1. Tujci zamorejo rusko podaništvo še le v desetih letih stalnega bivanja na Ruskem pridobiti. 2. Tujci si na Ruskem ne morejo nobenega nepremakljivega premoženja v zapadnih pokrajinah pridobiti, dokler niso podaniki postali in 3. Naselovanje tujcev se bode po zapaduih mestih in vaseh dovoljevalo le do nekega določenega števila, kar bo čez, za to bode potreba posebnega dovoljenja. Da je ta postava iz-ključljivo le proti nemškemu navalu obrnjena, vidi se ji že na prvi pogled, kajti Nemci so, ki kar od kraja tišče v ruske zapadne pokrajine, kjer si potem ustanovljajo trgovine, tovarne in druga enaka podjetja, s kterimi Rusom denar pobirajo. Do sedaj je ondi naseljenih skoraj pol milijona Nemcev. Pro-vzročila je to mednarodno preganjanje Prusija sama, ki je lansko leto jela ondi naseljene Ruse in Avstrijce brez pravega vzroka izganjati. Strast, prav gola strast podpirala jo je pri tem podjetji, ker se je bala, da bi se luteranstvo preveč ne omajalo, slovanstvo pa preveč ne vtrdilo. Rusija si je mislila, kakor ti meni tako jaz tebi in je tudi ondi naseljene Nemce izganjati pričela z ravno tisto pravico, kakor Prusija Avstiijce in Ruse. Nemci na Ruskem naseljeni so Rusom še bolj nevarni, ker se nikdar ž njimi ne spojajo v rusko narodnost, temveč vedno Nemci ostanejo ter svoje običaje ohranijo, ob enem si pa prizadevajo dotične slovanske pokrajine ponemče-vati. Znamenito je tudi to, da se Nemci na Ruskem najraje okoli tvrdnjav naseljujejo. Posestvo okoli Varšave je že vse v nemških rokah. Iz Rima jele so se novice že v tretjič ponavljati, da bode letos naš cesar obiskal laškega kralja. Ker so te vrste novičarji do sedaj sprevideli , da so že tolikokrat na laži ostali, ko-likorkrat so kvasili, da pojde cesar Franc Jožef v Rim obiskat laškega kralja, izmislili so si letos drugo, vsaj na videz bolj pametno novico. Letos niso Rima določili za kraj sostanka, temveč kraljev grad R a c c o-nigi na Piemonteški zemlji. Koliko je na tem resnice, pokazalo se bo v teku leta. Kako da se na Srbskem javno mnenje in tisto čudovito navdušenje za nadaljevanje vojske dela, razvidelo se bode iz naslednjega. V Lozniei so zaprli poslanca Belizarja Kunedoviča, ker je, kakor so ga obdolžili, razžalil kralja, vlado in armado. In kaj je storil Kunedovič, da se je tako silno pregrešil? Nič druzega, kakor da se je drznil ustavljati se početju, da bi se tudi iz njegovega okraja poslala h kralju deputacija, ktera naj ga zagotovi verne vdanosti in naj ga prosi za nadaljevanje vojske. Kunedovič je rekel, da take deputa-cije niso izraz narodne volje, temveč so od uradnikov najete in adrese vdanosti tudi niso druzega, kakor izraz uradniškega despotizma, kteri ljudi k podpisu adres sili, le da bi se pravo mnenje naroda ne pokazalo; kajti narod sam je vsled groznih zgub v novejšem času vse zaupanje do armade zgubil. On sam se je že takoj iz začetka protivil tej po vse nespodobni vojski med brati in je tudi še dandanes tega mnenja. Kar je mož govoril, je resnica; ali žalibog, da se mu je slabo izplačala. Prijeli so ga in v ječo vrgli. Resnica tudi na Srbskem v oči kolje. Kakošen sad bode pa to vladni stranki prineslo, ktera na ta način kralja in narod slepi, bode nam pa prihodnost pokazala. Zmotili smo se in z nami vsak, kdor je računil, da bode nemški cesar Viljem ktero zinil o priliki otvorjenja pruskega deželnega zbora, kako da se bode polegel kulturni boj. Niti z besedico ga ni omenil. Kraljevi nagovor nima prav nič posebnega, kar bi nas nenemce zanimalo, če se nočemo ravno na točko ozirati, v kteri kralj Viljem izreka svojo nado, da se bo evropski mir tudi v letu 1886 ohranil. Ta točka cika izvestno na politično vrenje na balkanskem poluotoku in ravno o tem jako dvomimo, če ne bo iz njega šinila iskra, ki bo vsaj južni del Evrope vžgala. Nekaj enacega čuti se tudi že v vojaških višjih krogih, kjer se delajo ravno pri nas razne priprave, da bo vsaka reč na svojem kraju, kedar je bode rabiti treba. — Koliko se je v prestolnem govoru oziralo na politiko, trgovino in obrt, tisto čital je knez Bismark. Tudi letos je po- vdarjal, da mora Prusija Ptnusija ostati, t. j. vedno varno zavetišče vladarski rodovini iz biše Hohen-zollern. Ce tudi ona danes celo Nemčijo vlada, mora vendar Je vedno za to skrbeti, da bodo njeno varno zavetje Prusija. Za to je pa potrebno, da s« v tej državi ohrani čisti absolutizem, iz kterega bode vsa ostala »emška država svojo moč zajemala. Prav v tem smislu omenjal je Bistnark tudi finančne politike. Kar se pa tiče izgona Slovanov iz Prusije, rekel j& Bismark, da se je t» moralo zgoditi, ker so Slovani ondi Nemcem nevarni postajati jeli. Prusija mora pred vsem nemška ostati. — Tudi mi ji to želimo, naj le ostane nemška in — le nemška. Sbarbaro, profesor na Laškem, je bil obsojen na sedem in pol leta v ječo, ker je pisal, kar italijanskem vetemožem (vladi) ni bilo všeč. Ali je zaslužil tako veliko kazen, ko sleparji in goljufi v časti in premoženji živ©, nočemo tega preiskovati, nam je govoriti zgolj o tem, kar se je zgodilo. Toraj Sbarbaro, obsojen na 7l/a let ječe, je bil v Paviji izvoljen za ljudskega zastopnika in bode poleg svojih sodnikov, ali vsaj poleg teh, ki so skrbeli da je bil obsojen, sedel na poslaniškem stolu. Ko je bil iz ječe izpuščen, izpregii so konje in so ga slavno vozili po mestu. (Slabo zanj, prej so ga konji peljali, sedaj pa osli.) Sedaj je šel v rojstveni kraj v Savono, od tod hoče obiskati volilce v Paviji. Po večih mestih v Italiji snujejo odseke, da.mu napravijo ovacijo. Vse je radovedno, kaj bode uganil Sbarbaro, in kaj nakanijo početi ž njim. Leta 1880 je pisal: „Laški parlament je tak, da človek videti ga, dobi morsko bolezen." (Evfenizera za drug bolj drastičen izrek.) Na Laškem imajo navado, da mušnice potresajo z zlatim prahom, potem so pa neškodljive in vžitne; morda bodo tudi pri Sbarba-rotu to poskusili. — Pa se še druge lepe reči pripovedujejo iz zedinjene in osrečeue Laške. Glavna bolnišnica v Rimu „di Santo Spirito" je imela pod papeževo vlado 20 milijonov ustanovnine in .letnih prihodkov 1 milijon frankov. V tem blaženem času se je v 15 letih vse tako polajšalo, da ima sedaj na leto 43.000 frankov prihodkov. Bankerota se ni bilo mogoče ogniti; dežela je prevzela stroške za najdenišnico za pet let, a od leta 1886 ne bode več sprejemala zakonskih otrok ubogih in bolnih starišev. Mesto Rim bode pa prevzelo bolnišnico za pet let, a more vsako leto odpovedati. O tožbi zoper goljufe ni nič slišati, ker so ljudje, ki so bili zaslužni (?) za domovino, t. j. za italijansko revolucijo. Izvirni dopisi. Iz Ribnice, 17. jan. (Ustanovitev pod-družnice sv. Cirila in Metoda.) Danes osnovala in ustanovila se je pri nas poddružnica sv. Cirila in Metoda. Akoravno je bilo pričakovati, da bode prebivalstvo v mnogem številu k tej potrebni poddružnici pristopilo, vendar nas je novica zelo iznenadila, ko smo iz ust prečast. gosp. dekana, M. Skubica slišali, da se je edino v Ribnici in Sodra žici na njegov prvi klic 70 udov, večinoma ustanovnikov vpisalo. Oglasilo seje za sprejem mnogo rodoljubov iz mesta Kočevja, iz Dolenje vasi, Strug, Loškega potoka, da še celo iz Drage. V Velikih Laščah tamošnji rodoljubi nameravajo sami svojo poddružnico sv. Cirila in Metoda si ustanoviti. Kakor že začetek kaže, štela bode tukajšnja poddružnica kmalo na stotine društvenikov, deloma ustanovnikov, deloma letnikov. — Za vse to gre najprej in največa zahvala našemu prečast. g. dekanu za njegov trud in za njegovo delovanje. V odbor je bil enoglasno izvoljen prečast. gosp. dekan Skubic za načelnika in velespošt. gosp. sodnik Višnikar za njegovega namestnika. Tajnik je g. Jožef Klun, trgovec, njegov namestnik pa g. A. Podboj, posestnik; oba vrla narodnjaka. Ker bode naša poddružnica svoje delovanje Čez ves okraj raztegnila, so se volili trije blagajniki in sicer: za Kočevje dekan prečast. gosp. Jos. Krese, za Ribnico velečast. gosp. Kovačič, vpokojeni vodja in za Sodršico g. Drobnič, župan in posestnik. Vse narodnjake in rodoljube pa prosimo, naj nam kolikor mogoče čedalje več udov pripeljejo, ker le tako zamore društvo in poddružnica postati, kar je obeh namen, mogočen jez ponemčevanji. Načel-ništvo bode gotovo vse storilo, kar bode v njegovih močeh, da se doseže, kar se namerava. Iz Mariborske okolice, 17. januvarija. (Različne reči.) Letošno zasedanje deželnega zbora štajar-skega je bilo sploh važno za celo deželo, posebej pa tudi za našo okolico, ker se je v njem več našo okolico zadevajočih reči obravnavalo in dognalo. Prva taka reč, ki jo imam v mislih, tiče se deželne sadje-in vinorejske šole pri Mariboru v občini Krčevini. Ta šola potrebuje posestvo za vzgojo mladih dreves in klet za godjanje novega vina, ki ga ima vodstvo oskrbovati za vse deželne dobrodelne vstave. Najpri- Jfotranje dežele. V češkem deželnem zboru se je pretekli teden začela razprava o Plenerjevem predlogu za-stran nove razdelitve Ceske v sodnijske okraje po narodnostih, in zastran nasvete Trojanovega, da se narodna enakopravnost izpelje pri vseh političnih in sodnijskih uradih. Odsek deželnega odbora v to izvoljen, povdarja nekaj, da se postave v to strogo izpeljejo, nekaj pa naglaša, da naj vlada o porazum-Ijivosti z deželnim odborom pripravi dotične načrte postav do prihodnjega zasedanja. — Vlada pa je izjavila, da ne more privoliti, da bi se nadsodnija razdelila v češki in nemški senat, z ozirom na pravosodje in na nasledke, ki bi iz tega izvirali. V Zagrebu imeli so te dni tiskovno pravdo. „Sloboda", list stranke prava, je nedavno prinesla sostavek poln najgrših laži, psovanj in obrekovanj o vredniku „Agramer Zeitung", kteri na tako nesramnost in pouličnost ni mogel molčati in je tožil. 15. t. m. imeli so dan. Vrednika „Slobode" zastopal je stavec in nek odvetnik, in oba sta se iz-izrekla, da vse skupaj ni nič res, kar se je o vredniku „Agr. Ztg." pisalo, vsaj njim ni ničesar znanega. Storjeno krivico hočeta žaljenemu vredniku tako popraviti, da bode list „Sloboda" na prvi strani vse preklical, kar mu je bil očital. Drugi dan list zopet izide z omenjenim preklicom, ki je bil pa zopet tako napačno sostavljen, da so se vse grdo-bije v podobi sodniške tožbe še enkrat ponavljale in bi v resnici bolje bilo, ko bi „Sloboda" ne bila prav nič preklicala. Crezznačajni odpadnik P. Naumovics, ki je prevzel nalogo med Rusini v Galiciji delati propagando za pravoslavno rusko cerkev, h kteri je sam prestopil, bil je te dni v Petrogradu, kjer so mu obilno kadila zažigali. Ko je obiskal ondašnjo bogoslovno fakulteto, vriskala mu je bogoslovna mladina nasproti. Arhimandrit Antonij in profesor Palmov sta ga pa z navdušenimi nagovori kar obsipala. Iz bogoslovja podal se je Naumovics okoli posamičnih članov „Slavjanskega dobrodelnega komiteja". Kako je opravil, se nič ne bere, kajti ondi so imeli njegovi opravki praktično stran — ktera se okoli denarja suče. Pri vprašanji po denarji pa navadno navdušenje poneha. V ogerskem državnem zboru začela se je 12. t. m. debata o letnem predštevu. Denarni minister Szapary je žugal z odstopom, ako vlada in državni zbor ne misli bolj štediti. Potem ko je poročevalec Hegedues govoril in priporočal predštev, vzdignil se je denarstveni minister ter razložil de-narstveno stanje. Njegovo razkladanje je bilo jasno trezno, zato je naredilo globok vtis. Pri-manjkljeja je 13,800.000, 2 milijona več kakor lansko leto, samo rednih stroškov je 6% milijona več. Za naložbe (investije) je v predštevu 20'/2 milijonov. Dolgil se plačuje 14*5 milijonov in onih 20-5 milijonov se mora tudi odbiti. Vendar je to na kvar državnemu gospodarstvu, ker stroški za investije in za upravo leto za letom rastejo. Vlada si bode sicer prizadevala, da bode toliko denarja naložila. Upravni stroški se tudi ne dado zvišati, dokler se prihodki ne pomnože. Druga napaka je prestopanje preliminara. Stroškov za državne železnice dežela ne more večih prenašati. Treba je previdnemu biti in le toliko izdajati, kar je nepogojno potrebno. To je le mogoče, ako bode zbornica vlado podpirala. Denarni minister pravi, on more le tedaj odgovoren biti za denarstvo, ako se vsak ud vlade in zbornica hoče po tem ravnati. Treba se je tega poprijeti, da denarstvo ne zabrede zopet tako globoko, kakor je že poprej enkrat. Kaj pa poreko madjarski šovinisti na tako razkladanje! O Bosni in Hercegovini izišla je na Nemškem knjižica, ktera jo za ondašnje razmere tako pomenljiva, da ne moremo o nji molčati. Omenjena knjižica obsoja sedanjo tolerantno politiko Kallayovo nasproti trem veroizpovedanjem po Bosni razširjenim in pravi, da bi se Kallay moral edino le na katoličane naslanjati, ako si hoče tla dobro vtrditi za bodočnost. Katoliki po Bosni in Hercegovini so edin razvoja zmožen živelj, ker so v dotiki s Hrvati. Od Turkov se nam ni ničesa nadjati in se tudi pravniše posestvo v teh ozirib se je vsem zdela Hausnerjeva pristava zraven vojaškega vadišča, ktera se ima kupiti za 20.000 gld., zato pa mora deželni odbor skrbeti, da se prodd. v grajskem lesu ležeči vinograd vinorejske šole, ki jej je nepotreben in tudi preveč odročen. Drug važni sklep enako zadevajoč naše mesto in okolico je bil ta, da se je deželnemu odboru naročilo, naj pri osrednjem vodstvu južne železnice zahteva, da se kmalo naredi obljubljena direktna železniška proga iz Maribora v Ptuj, Maribor in okolica njegova bi s tem veliko pridobila, ker bi prišla v sredotočje južno-štajarskih železnic ter bi se zlasti na vzhod promet tukaj jako pomnožil. Bivši Mariborski mestni zastop bi bil pamitniše storil, ko bi se bil pri vodstvu južne železnice za ta predlog deželnega zbora potegoval, mesto da je prote-stoval zoper slovenske napise na železniških poslopjih po Štajarskem. In še eden sklep deželnega zbora moram omeniti, ki pa se meni ne zdi ne važen in ne potreben za nas, pa vendar-le tudi nas zadeva; namreč sklep, naj se za naprej v slovenskih ljudskih šolah še več nemščine uči. V Mariborski okolici so že skoraj itak same nemške šole za slovenske otroke, v ktere hodijo prazno slamo mlatit, kajti nemščine, ki se jim mora v glavo vlivati, se nobeden dobro ne nauči, potrebni predmeti pa se morajo nehote zanemarjati, in tako otroci ostanejo res pravi „buteljni", s kterimi ni nič opraviti, razun tistih, ki se dalje šolajo ter pozneje popravijo, kar so bili poprej zamudili, in tistih, ki imajo tako pametne starše, ki se doma trudijo dopolniti, kar otrok v šoli ne razumi ali zamudi. Hvala Bogu, da še imamo tako pametnih gospodarjev v naši okolici, eden takih je bil rajni Krče-vinski župan Pr. Dovnik, in kakor slišimo, smemo po pravici k takim možem šteti tudi njegovega naslednika, novoizvoljenega župana Krčevinskega. Matija Marinšek-a, ki je tudi do sedaj kot volilec vselej stal na narodni strani zraven poštenega očeta Dovnika. Še eno zadevo iz naše okolice imam omeniti. Eden Mariborskih nemških lističev namreč naznanja, da več Dunajskih družin namerava pri nas majhna posestva nakupiti ter se tukaj naseliti, zato vabi posestnike, ki bi hoteli svoje reči prodati, naj mu pošljejo ponudbe in pogoje, s kterimi bi jih prodali. Bržkone za tem tiči spet kakšna židovska špekulacija, zato bi bilo za mesto in okolico boljše, ako se teh Dunajskih naseljencev obvarujejo s tem, da svoja posestva sami obdržijo ali pa le domačinom prodajo. Z vsako tujo družino, ki se tukaj nastavi, se naša okolica ne le bolj ponemčuje, ampak tudi v gospodarskem oziru slabi, česar se lahko prepričamo pri vseh dražbah raznih posestev v naši okolici. Tuji človek navadno kupi ceno kakšno posestvo; ko se potem nanj zadolži in ga zapusti, mora se mu prodati, in on spet odide, od koder je bil prišel. Da pri tem navadno nima on škode, lahko vsak razvidi. Naše slovstvo. Knjige družbe sv. Mohorja za ieto 1885. IY. „Slovcnski pravnik". 3. snopič. O „Slov. pravniku" bral sem pred dvema letoma v nekem slovenskem listu prav kratko, a prav točno sodbo, obstoječo samo iz teh-le besedi: „Ta knjiga bivati bi morala pod vsako kmetiško streho." S tem je povedano vse, izražena glavna njena prednost, namreč, da je knjiga o pravu poljudna, potrebna, ob enem pa tudi zabavna. Samo to bi še dostavil, da bi to knjigo v duševni lastnini moral imeti tudi vsakdo, kdor ima opraviti s kmetiškim stanom, da bi se je temeljito morali poučiti vzlasti nčitelji in duhovniki. Tem poslednjim, ki v svojem pastirovanji na kmetih dvojno nalogo izvršujejo, vodeč namreč kmetovalca k gmotni in dušni sreči, obeta knjiga mnogo koristi. Kam se pač zateče naš kmetič v svoji zadregi, kakor le k gospodu župniku, iskaje pri njem pomoči sveta? In kje pač potrebuje nevedni naš kmet več sveta, nego ravno v pravniških zadevah, ko se vendar lahko reče, da je ni kmetije, ki bi ne bila že prestala dobe tožarenja. Kdor v tem obziru narodu pomaga k zavednosti in pameti, ta si bo pridobil hvaležnost njegovo in prvo zaslugo za gmotni napredek našega kmeta. Ta namen vodil je pisatelja sedaj že treh sno-pičev „SIov. pravnika", kakor se bere iz vsake vrste njegovega domačega predavanja o pravu. Naj bi le ljudstvo segalo po tem berilu. Naj se vsaj pouče iz „Slov. pravnika" prava olikani stanovi, potem jodo oni kot svetovalci narodovi živi „S1. pravnik", ci bo dosegal namen, kmeta varovati tako pogubnih pravd. Koliko in koliko je slučajev, ko se že kar o začetku razvidi, da se bo v pravdi trosil in tratil le denar in čas, da pa bode pravda zgubljena in da mora biti zgubljena, ker je protipo-stavna! Kmetič tega ne ve in sili v tožbo, ter zapravlja svoje imetje. — Podučujmo se toraj vsi iz te knjige najpoprej sami in potem priporočajmo jo narodu v berilo. Vsebina tega snopiča je odstavek o služnostih, kjer je posebno zanimiva razprava o gozdnih zadevah (str. 323). Potem pa se pričenja 5. glavni del „Slov. pravnika" ali nauk o pogodbah. Važen je poduk (str. 342), neveljavne pogodbe (str. 348). ara (str. 377), ara na kup (str. 384, 385). Le to bi želeli, naj bi odbor skrbel za to, da se, kolikor je mogoče, podaja celotna knjiga, da ne bode treba čakati na konec stavka celo leto, sicer pa z veseljem ta drobni snopič izvrstne knjige priklopimo že izdanim, željno čakajoč prihodnjega snopiča. V. Življenje preblažene Device in matere Marije in njenega prcčistcga ženina sv. Jožefa. 4. snopič. To je zlata knjiga, ktero je g. Volčič svojemu narodu podal v pobožno in razvedrilno berilo. Ta knjiga je proizvod, s kterim se družba sv. Mohorja lahko častno ponaša in s ktero se ponašamo lahko mi vsi, ker je izišla iz naše srede, izmed duhovstva. Slovenci težko pričakujemo novih knjig, ker jih izide v letu le malo številce, a med tem malim šte-vilcem je neznatno ono izza nabožnega slovstva in nam je treba pri premišljevanji segati po tujih knjigah, tuje dikcije. Zato nam je ta knjiga vrlo dobro došla! Ko prebiramo ascetične knjige, lahko zapazimo, da je pri veliki večini snov vodenična, da so knjige večinoma polne le praznih in tolikrat premletih besed in zopet besed. V tem obziru je ta knjiga pravo nasprotje. Res, da je delo povsem obširno in podrobno, a nikjer ni samega besedičenja, temveč če je knjiga obširna, pripisovati je to obširni snovi in raztegljivemu predmetu, kterega obravnava; pripisovati je to ogromnemu, nakopičenemu blagu, ktero je nabral pridni pisatelj iz vseh virov. Šte vilo izrekov iz sv. pisma in ss. očetov v tej knjigi gotovo vsakemu bralcu zadostuje. Pisan je dalje ta proizvod z onim ognjem, kterega zamore občutiti le pravi Marijin častilec, in ki spominjava na krepki zlog sv. cerkvenih očetov Tu se kar vrste krasni izgledi, prisrčni nauki, gorki izdihljeji in vmes, kakor za odpočitek, je vse polno mičnih dogodbic, ki nam snov pojasnujejo; vse to pa v priprosti, a zato ravno lepi besedi. Jezik v tej knjigi podoben je mirni vodi, ki se tiho pretaka in ne zaletava ob skale. Hočem reči, da mu teče v pravem pomenu besede: gladko, tudi ondi, kjer se obravnavajo težje umljive dogma-tične stvari. Le nekaj slovniških napak kazi to delo: glagol se pogosto postavlja na konci, n. pr.: cerkev b o preganjana (str. 69), sv. Trojica b o moljena, b o češčena itd.; večkrat se rabi beseda boršt, da siravno imamo zato popolno slovensko besedo. Marsikaj se nam zdi spodtikljivega. Str. 20 o sv. Janezu Krst., str. 40—41 o neomadežnem Spočetji bi se dalo povedati drugače. Str. 87 je popačena molitev „Spomni se"; str. 17 ni prav zapisana „sveta Marija", str. 41 je dogmatično napačno razlagan izvirni greh. Duhovnikom bode ta knjiga brez dvombe izredno dobro došla. Bodisi, da se razvedrujejo in uče sami iz nje, bodisi, da jo uporabljajo v pa-stirstvu, povsod hodo hvaležni pisatelju vzdigali zaklade, nakopičene v tej dragoceni knjigi. (Dalje prih.) Domače novice. (Današnja seja deželnega zbora) trajala je do '/i3 popoludne. Jutri ob 10. uri dopoludne je zopet seja. (Poddružnica sv. Cirila in Metoda) ustanovila se je minolo nedeljo v Šiški. (Dr. Valentin Krisper), koncipijent pri dr. Moše-tu vpisan je med zagovornike v kazenskih zadevah. (Pravda) med Goriškem deželnim poslancem g. Jonkom iu „SIov. Narodom" še ni dognana. 29. t. m. bode obravnava na Dunaji pri najvišjem sodnem dvoru, kamor se je bil Jonko pritožil. (Čudovita hitrost) vpeljala se je v Ljubljani na vožnji pošti v zvezi z gorenjsko stranijo. Nekdo — če bo treba ga lahko z imenom povemo, ker ima recepise v rokah — dal je v petek dopoludne zavitek za Št. Vid nad Ljubljano na pošto. Adresat ga je pričakoval in je v soboto zjutraj v Št. Vidu na pošti po njem prašal. Opoludne ga ni še bilo ondi, pač pa ga je že dobil zvečer ob 7. uri. V tem času bi bil tudi že polž iz Ljubljane v Št. Vid prilezel z dotičnim zavitkom! — Drugi slučaj: T nedeljo popoludne ob 5. uri izročil se je tukajšnji vožui pošti zavitek za Lesce. Zopet je bilo treba celih 24 ur, preden je taisti adresatu v roke prišel. Znano nam je pa še tacih slučajev. Slavno poštno oskrbništvo opozarjamo na te nedostatnosti, da bi se kmalo odpravile. („Brencelj") oglasil se je v novem letu s podvojeno močjo; izšel je namreč osem strani močan. Na prvi strani ima mnogo pravičnih želji, ktere se nam do sedaj še niso izpolnile. Na drugi strani ima Pavliha veliko besedo; Miroslav in mladi „Brencelj" razkladata svoje jako zdrave in žalibog, da tolikanj resnične politične misli na tretji strani, kjer se sploh marsikaj tudi zbadljivega nahaja. Le škoda, da je koža ondi veliko predebela, kamor je to pikanje namenjeno, četrta in peta stran napolnjena je z veliko podobo iz jugoslovanskega bojišča, kjer sta videti več ali manj pobija Srb in Bolgar, v zatišji pa velesile. Šesta in sedma stran prinašata prav kratkočasno drobnjav, na osmi strani je pa velika zvezda repatica, ki se je letos na Dolenjskem prikazala; obdana je s sijajem iz samih — fig obstoječim. Izšla je nad Novim mestom. Narod ugiblje, kaj li ta zvezda pomeni, ob enem pa že v proroškem duhu pristavlja, da dobrega gotovo nič. (Ustanoviteljem poddružnic družbe sv. Cirila in Metoda na spodnjem Štajarskem) naznanja odbor poddružnice v Celji, da je z veseljem pripravljen, jim pri ustanovitvi poddružnic pomagati s svetom, vlogami, pravili itd. Obrne se naj na načelnika Celjske poddružnice, g. dr. Jos. Vrečka ali tajnika g. drd. Ivana Dečka, oba odvetniška kandidata v Celji pri g. dr. Jos. Srncu. (Ker imamo sedaj že nekaj dni štajarsko šolstvo) na dnevnem redu, zdi se nam umestno, k temu za nas jako važnemu vprašanju dodati še nekaj iz davne preteklosti. Nevedneži in liberalni Nemci sedanjemu ministerstvu Taaffe podtikajo, češ, da on je tisti, ki je na Štajarskem sprožil slovensko šolsko vprašanje, kar pa ni res. Slovensko šolsko vprašanje na Štajarskem sega že v Slomšekovo dobo. Znano je, da je bila tedaj šola še pod duhovskim nadzorstvom in so bili posamični škofje ob enem šolski poročevalci. Med Slomšekovimi spisi našel se je sostavek o slovenski šoli, ki ga je spisal 1. 1845 Matija Majar Ziljski, mož, ki se je ves čas svojega življenja pečal z vprašanjem slovanske vzajemnosti. Tega je bil svoje dni preblagi škof Slomšek vprašal, kaj se njemu zdi o nemških šolah na slovenski zemlji. Gosp. Majar mu je na to pismeno odgovoril, da so največja nesmisel, kar se je sploh dobiti more. Ali si morete kaj bolj neumestnega misliti, kakor učitelja trdega Nemca med čisto slovenskimi otroci, ki drug druzega ne umejo drugače, kakor da si s prsti pokažejo, kaj bi radi. To bi bila k večem šola za mutaste učence. Eavno taka težava je ondi, kjer je učitelj sicer rojen Slovenec, pa ima nemške knjige, kar je popolnoma proti-naravno, v krščanskem nauku pa naravnost od gosposke prepovedano. Glavno načelo v izgoji je od znanega k neznanemu! Kaj pa je slovenskim otrokom bolj znanega, slovenščina ali nemščina? Zatoraj naj se otrok začne podučevati v jeziku, ki ga razume. Več o tem jutri, kedar hočemo priobčiti celo razpravo. (Časnikarsko.) Najvišji sodni dvor na Dunaji je določil, da se vrednik kterega-koli lista ne sme siliti, da bi pred sodnijo objavil ime dopisnika kakega članka, ker bi s tem vrednik prelomil vredniško tajnost, kar bi ga pred svetom osramotilo in ob veljavo spravilo ter mu toraj škodovalo. (O Tržaških volitvah) došle so nam sledeče vrstice od sinje Adrije. „Tukajšna stranka „Asso-ciazione politica" doživela je v soboto 16. t. m. svoj Sedan. Porazil jo je „Progresso" in reči se mora, daje prav, da jo jel Leta 1882 pri poslednjih volitvah so kandidatje nAssociazione" še sijajno zmagali. Dvanajst so jih postavili in deset je bilo izvoljenih; včeraj so šli zopet z dvanajstimi na volišče in jim je bil od vseh dvanajsterih le eden izvoljen in to prof. Vierthaler, kterega barva pa tudi že bolj na rudeče cika. Volilcev je bilo v tretjem volilnem redu — ta je namreč volil — 95 več, kakor leta 1882 in vsi brez razločka glasovali so za „Progressiste." To je na vsak način znamenje, da jim društvo „Asso-ciazione" ni všeč, če tudi ima na svojem praporu Avstrijo. Oddalo se je vsega skupaj 1762 glasov; od teh dobil je „Progressou 845, „ Associazione" 760 in 157 je bilo pa mešanih. Ta volitev, če tudi je na prvi pogled popolnoma slična s porazom avstrijske ideje v Trstu, nam bo vendar več koristila kakor pa bi nam bila koristi donašala za bodočnost momentalna zmaga stranke, ktera v Trstu avstrijsko idejo zastopa. Društvo, kteremu se je v soboto grob pod nogami odprl, je bila sploh nesreča za Trst In za ondašnjo patrijotično politiko. Na čelu so mu znan visok gospod in njegovi politični prijatelji, kterim je rudečkarska irredenta ljubša od poštenih Slovencev. Kar se je ta stranka nad nami do sedaj pregrešila, vse to se ji je sedaj povrnilo od tiste strani, s ktero je vedno ljubkovala in jo nam nasproti tolikanj negovala 1 Kača, ki jo je na lastnih prsih več let redila ujedla jo je do smrti. Morda da sedaj tudi avstrijski zavesti v Trstu lepši dnevi napočijo, ko ne bo več koterije, ktera bi se ž njo igrala. Razne reči. — Umrl je včeraj v Gradci ondotni veleza-služni stolni prošt dr. Josip Biichinger, zlato-mašnik in komtur Franc Josipovega reda, Protono-tarius Apostolicus ad instar participantium, Cano-nicus Poenitentiarius, knezo-škofijski generalni vikar, pravi konzistorijalni svetovalec in referent, oficijal in predsednik knezo-škofijskega oficijalata, prosino-dalni izpraševalec, vodja bogoslovnih ved in bogo-slovskega semenišča, predsednik „PauIusvereina", dosluženi profesor dogmatike, dosluženi dekan bogoslovne fakultete na ondotnem vseučilišči, dosluženi vodja ondotnega c. kr. konvikta, rojen 16. marca 1803, posvečen 27. avgusta 1826. — V Benetkah je napravil plemenitnik Querini Starapalija pred kacimi 15 leti ustanovo, iz ktere naj bi se podpirali umetniki in učenjaki, napravile štipendije dijakom iu revnim dekličem dajale dote, a premoženja je sedaj komaj toliko, da se samo knjižnica te ustanove odpira. Trije oskrbniki po 3000 frankov na leto so čuvali premoženje in vendar je — zginilo. — Zidrsko jezero, zaliv nemškega morja, v Holandiji nameravajo izsušiti. Države Utrecht, Gelderland, Greninger in potem več mest ob Zidr-skem jezeru je za izsušenje. Že leta 1874, ko je bil Heemsberk tudi minister, so to nameravali in minister je bil pripravljen privoliti za to potreben denar, a stvar so potem opustili. Ko bi se jezero izsušilo, bi dobila kraljevina deželo več, imenovati jo hočejo „Wilhelmsland". Ko bi se načrt vresničil, potem bi dobili delavci za več let dela, morda bode ta stvar delo pospešila. Kar pa je enim prav in koristno, je pa drugim na škodo. Več krajev je zoper to protestiralo, n. pr. mesto Moniekendam, ki živi o prometu in ribarstvu; ako se to vresniči, pride mesto ob pogoje svojega obstanka. — Cvetice pri pogrebih. Šega pokladati vence, izvira iz paganskih časov, in se tudi pri nas leto za letom bolj širi. Bere se pa, da so se na Angleškem nasproti temu začeli ravnati. Mrtvaška naznanila po angleških listih imajo večkrat pristavek: „No fiovvers" (ni cvetlic). „Philadelphia Presse" še celo naznanja, da je tam ta šega skoro popolnoma ugasnila. Katolikom bi se nemara bolj spodobilo, da bi delali zoper to razvado. Darujmo mrtvim več molitve pa manj lilij, več svetih maš pa manj vrtnic, več vere pa manj vencev. Cvetice še pred venejo, preden truplo tega strohni, komur so namenjene, a naše molitve mrtvim pomagajo tudi unkraj groba. Ne cvetlic, ampak molitve in svetih maš po smrti naj bode vošilo slehernega katolika. Narodno gospodarstvo. Koliko je živine. V člankih „Kmetom v pomoč" smo rekli, da se je, odkar vlada kapitalizem, število naše živine zmanjšalo, a dokazati nam tega ni bilo mogoče, ker nismo imeli statističnega gradiva pri rokah. Sedaj pa to lahko storimo, ker imamo pred seboj statističen spis, ki ga je po uradnih virih priobčil dr. Kožany v „Oesterr. -ung. volksvvirthschaftliche Rundschau". Iz tega spisa hočemo posneti naslednje: Na tisoč ljudi je bilo v Evropi goved ovac prašičev okoli leta 1832 328 764 197 „ „ 1857 355 724 156 „ „ 1869 331 700 152 v najnovejšem času 302 568 140 Ker bi morebiti koga mikalo zvedeti, koliko je v posameznih državah goveje živine, podamo sledečo relativno tabelo. V zadnjih letih je bilo na 1000 ljudi na Danskem 747, na Srbskem 623, na Norveškem 563, na Finskem 549, na Švedskem 488, v Švici 371, na Avstro-Ogerskem 367, na Rumunskem 366, na Nizozemskem 348, na Nemškem 345, na Francoskem 308, Ha Ruskem 298, na Angleškem 278, v Belgiji 257, v Italiji 168, na Grškem 166, v Portugalu 145 in na Španjskem 142 goved. V Avstriji (Cislajtaniji) je bilo na 1000 ljudi goved ovae prašičev koz konj 1. 1857 444 293 189 57 71 1. 1869 371 250 127 48 67 1. 1880 390 175 124 46 66 Uradni štatistikar je tožil 1.1866, da so se ljudje pri zadnjem številjenji (1. 1857) bali naznaniti število svoje živine, ker so mislili, da bodo dobili večje davke, če veliko povedo. Zategadel pravi štatistikar, da so številke pri živini povsod minimalne in da postanejo resnične, je treba 40 odstotkov prišteti. Ako pomislimo, da je bilo zadnje številjenje (1. 1880) kolikor toliko natančno in ako prištejemo k številkam od 1. 1857 še 40 odstotkov, potem moremo sklepati, da se število naše živine ni samo relativno, ampak tudi absolutno zmanjšalo. Na Nemškem je bilo na 1000 ljudi konj goved ovac prašičev koz 1. 1873 82 384 609 174 57 1. 1883 77 345 419 201 58 Na Nemškem se je število ovac od 1. 1873 do 1883 zmanjšalo za 5,814.044 glav, to je za 23 3 odstotkov. Učenjak Gadow se o tem tako-le izraža: To je jako čudna ilustracija k svetu tistih, ki pravijo, da naj se kmetje manj pečajo z žitom in bolj z živinorejo. Na Angleškem je bilo 1. 1874 10"2 milijonov goveje živine, 1. 1881 pa 9-9 milijonov, prašičev pa 1. 1874 35 milijonov, I. 1881 pa 3-1 milijonov. Ovac je bilo tam okoli I. 1832 44-1 milijonov, zdaj jih pa je le 27'8 milijonov. Na Francoskem se je število goveje živine od 1. 1859 do 1872 vedno manjšalo, v poslednjih letih je pa zopet nekoliko narastlo ali število ovac in prašičev se še vedno manjša. V Holandiji, Belgiji, na Švedskem in Danskem je bilo po novejih štetvih število živine absolutno večje ali z ozirom na število ljudi manje. Le Rusija dela menda izjemo. Toraj pojema relativno število povsod, v obrt-nijskih krajih pa še celo absolutno. Iz Evrope gre vsako leto 500 milijonov mark v Ameriko za meso. Tako govori štatistika. Daleč nas je prignala liberalna anarhija v produkcije. Stara Evropa je odvisna od Amerike in poslednja se za našo industrijo kmalo ne bo več zmenila. Kaj bodo počeli naši kmetje? Gozdi bodo kmalu izsekani, žito je vedno ceneje, živine vedno manj, dolga, davka in obresti pa vedno več. Letos je tudi živina cena zelo padla. S čem bodo kmetje plačevali? Tako se rentira posojilo na kmetih! Kdaj se bodo kmetje dolga rešili? Kolikor dalje se bo odlašalo, toliko težje pojde. Telegrami. Dunaj, 19' jan. „Wr. Zeitung." razglaša imenovanje deželne sodnije sovetnika Lede-niga v Ljubljani za sovetnika deželne nad-sodnije v Gradci. Državni pravdnik v Novem mestu imenovan je za nadsodnijskega sovetnika v Ljubljani. Dunaj, 19. jan. Cesar je imenoval profesorja Riedlna (duhovskega stanu) na gimnaziji v Terezijanišči za deželnega šolskega nadzornika na Moravskem. Praga, 19. jan. V deželnem zboru govorili so še: W i e d e r s p e r g ter generalna govornika Rus in Olam Martinic. Ob 11. je bila seja sklenjena. Danes nadaljujejo. Soinograd, 19. jan. Deželni zbor se je danes zaključil. Beligrad, 18. jan. Pirotski mestjani poslali so kralju adreso z 1021 podpisi; ponujajo mu svojo kri na razpolaganje in ga prosijo dovolenja, da bi jo smoli za domovino preliti in tako izprati sramoto, ktero jim je vtisnil nečloveški sovražnik. Atene, 19. jan. Grška je izročila velesilam pismeno, da neče odložiti orožja, ker vprašanje po Filipopeljskih dogodkih niso še ugodno rešena. Pariz, 19. jan. Princ Napoleon jo hudo zbolel. Poslano. *) Vprašali ste v „Slovencu" kdo ima komando v c. kr. tobačni tovarni! Kdo drugi, kakor vodstvo. Ali g. Jungvvirth je bil Vam tožen, kakor bi bil on *) Za dopise take bazo vredništvo ni odgovorno. Vredn. prepovedal delavkam na glas moliti; pa to ni bilo povsem tako. Pač je g. Jungvvirth enkrat, ko je bil posebno velik truš in nemir, med kterim so pa druge molile, rekel, da naj bodo malo bolj tiho. To so nektere tako umele, kakor bi bil g. Jungwirth prepovedal na glas moliti, kar pa ni bilo res. Toliko, da se čast g. nadzorniku povrne in zmota popravi. Ana Baher v imenu več drugih. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čo. gg. udje: Liza Sterniš............2 gl. — kr. Mar. Kovačič............2 „ — „ Franca Zakotnik...........2 „ — „ Alojzij Šijanec, kaplan pri Novi Cerkvi, . . 2 „ — „ Miha Gobec, pos. na Babnem,......2 „ — „ Vinko Kolar, kaplan v Leskovcu............5 „ — ,. Jak. Planinšek, duhoven na Prihovi, .... 2 „ — „ Neimenovan v Celji.........4 „ — „ Bup. Šuta, kaplan na Zavrču,......10 „ — „ Iv. Langerhole, c. kr. pristav na Ptujem, . . 2 „ — „ Neimenovan............2 „ — „ Josip Dekorti, kaplan pri Sv. Križu, .... 2 „ — „ Josip Dekorti nabral.........4 „ 36 „ Ana Novak, pos.,..........5 „ — „ Lov. Kramberger, kaplan v Terbovljah, ... 2 „ — „ Josip Toporišič, župnik pri sv. Lovrencu, . . 10 „ — „ Gustav Ipavic, župan v Št. Jurji,.....5 „ — „ Dr. Aug. Kukovič, prof. bog.,......5 „ — „ Jožef Flek, župnik, v Lembahu,.....2 „ — „ Anton Škorjarc, pos. na Ostrožnem, .... 2 „ — „ Jakob Caf, kaplan pri sv. Magdaleni, ... 3 „ — „ Dr. Jurij Hrašovee, odv. koncipijent v Ljubljani, 2 „ — „ Jožef Valenčak, kaplan na Vranskem, ... 3 „ — „ (Konee prih.) T u j v i. 17. januvarija. Pri .Maliču: Horowitz, Neumann, Fiirst, Guschitz, Krausenck, trgovci, z Dunaja. Pri Slonu: Rossler, in Bell, trgovca, z Dunaja. — Adolf Nickel, trgovec, iz Brna. — Ignacij Jelene, trgovec, iz Kar-lovca. — Terezija Nessel, z družino, iz Dvora. Pri Bavarskem, dvoru: Henrik Schweitzer, vinski trgovec, iz Hidaša. — Ljudevit Halin, zasebnik, iz Gradca. — Skok, živ. trg., iz Mengša. Pri .Južnem kolodvoru: Franc Nistri, zasebnik, iz Elorence. — Ana Lauscli, posestnica, z Vrbe. DuuajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 19. januvarija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 10 kr Sreberna ,. 5% „ 100 „ (s 16% davka) 84 ",, 30 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 111 r 80 „ Papirna renta, davka prosta . . . 101 „ 40 Akcije avstr.-ogerske banke . . S70 „ — „ Kreditne akcije............296 „ 75 r London.......1-6 „ 25 „ Srebro.......- „ — „ Francoski napoleond......10 „ — „ Ces. cekini .... 5 ,. 91 „ Nemške marke 61 ,. 90 Homer iana-čaj, po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo proti boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]). Iznenadljivi so vspehi! (13) Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljd 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima jV. Wolffsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79. tmmx**nm0MK**H*i Priznano nepokvarjene izvrstne voščene sveče izdelujejo (9) P. & R. Seemann v Ljubljani. H »i