D o p i s i. Od Sv. Ilja v S!ov. gor. (Repnika ni več.) No, kaj je pa že spet novega v Št. Ilju ? Vprašali boste začudeno cenjeni čitatelji >Slov. Gospodarja«. Le potrpljenje, vse pride na vrsto. — Naznaniti vam moram, da znani pristaš »Siidmarke«, Repnik, ni več župan v Cirknici. Torej lansko leto je padla županska krona poličkemu Reiningerju z glave, a letos se je podrl županski stolec Repniku. Cirkniški Slovenci pač ne žalujejo za svojim »rihtarjem«, a v skrbeh so si, če si pri padcu ni preveč potolkel svojih pristno nemških kostij. Gospod Repnik, ali Vam je »rihtarska« kronica zlezla raz Vašo modro glavico, morda iz strahu pred »bindiSarskim gesindlom« ? No, ne žalujte preveč, sicer dobite Se »hipohondrijo«; saj itak g. Holtschl pretaka za Vašim imenovanjem bridke solze, da žaluje celo tako močno, da ga niti vest ne more utolažiti, da bo »baron« v. Pistor minister postal. Mi pa kličemo: vsaka sila do vremena. Radovedni smo pač tudi, kake krokodilove solze bode točil ptujski »Štajerc« aa Repnikovim županovanjem. Saj je Repnik edini njegov tukajšnji oboževalec in razSirjevalec. Najbrže bode natisnil posebno »parte« za >rihtarijo« Repnikovo. Omeniti še moram tudi, da je bil padli Repnik jako hud nasproti nekemu slovenskemu obrtniku šentiljskemu, ker ae je le-ta udeležil narodne veselice bral. društva dne 2. febr. t. 1. Izjavil je, da on tiste, ki zahajajo med — ne bode podpiral z naročili. Dobro, g. Repnik, te VaSe besede si bodemo dobro zapomnili. Usojamo pa si, Vas le vpražati, kje se zbira največji »gsindl«, v slovenski družbi, ali pa nekje drugod? G. Repnik, morda Vam ni neznano, v čegavi gostilni se slučajno v njo prišlemu gostu zabavlja čez izgovorjeno slovensko besedo, ter na vse mogoče nafiine izziva in hujska čez Slovence? Vedeli bi Vi morda tudi za krčmo, iz katere že kar iz navade lete na mirne, mimogredoče narodnjake, zares klafarska, pobalinska izzivanja, da, včasih celo — kamenje. Gudimo se, kako zamore človek, kakoršen je Repnik, biti tako napolnjen s srdom napram rodnim svojim bratom, edino katerim se ima zahvaliti za svoje premoženje. Ko je zvedel, da priredi naše bralno društvo 2 febr. veselico v narodni gostilni vrle gospe Muršec, ga je to razkačilo tako, da, ko je ista gostilničarka prosila pri njem za dovolitev godbe, jej je isto prošnjo odbil. Hudomušneži sicer trdijo, da zategadelj ni dovolil godbe, ker je hotel, da se po celi občini žaluje za njegovimi prašiči; a mi smo si pa stvar drugače razlagali. — Tako imamo torej sedaj Šentiljčanje celo svojega ministra in spe ter enega >exbiirgermajstra« več. — Na ne ravno veliko veselje >Štajerčevo« Vam moram tudi poročati, da je edini naročnik zraven Repnika, nek mladenič, poslal tega lažnjivega ptujskega kljukca nazaj. Jako smo veseli, da žteje naSa župnija sedaj samo jedDega >Štajerčevega« naročnika, poleg na stotine broječih »Gospodarjevih« in »Našega Doma«. Prihodnjič spet kaj več. Od Sevnice. (Cudno uganko) nam hoče staviti neki hvale in spoštovanja vredni gospod iz Sevnice. Te uganke še Vi, gospod urednik, ne rešite, ako Vam je jaz rešene tiho na uSesa ne povem. Ne vem, kaj poreče k temu naša tržka inteligenca? Ona bi to uganko lahko rešila, ko bi le znala in pa hotela. Kako bodo neki naši kmetje to uganko reSevali? Oni jo pa bodo vedeli zopet drugače rešiti. Rekli bodo, kaj je tega Ireba, to bi ta gospod lahko sam rešil, saj ni zastonj, saj ima pomagače, naj ž njih pomočjo to uganko prerešeta in jo reši sam, mi je ne moremo. In občinski reveži se bodo kislo držali, ko bodo to uganko reševali, a oni je ne bodo rešili, kakor tudi uganka njih ne. No, pa kaka je vendar ta uganka, me boste že radovedno vprašali, zdaj Vam je še ne povem. Kakor rečeno, stavil jo bo, ali staviti nam jo hoče neki gospod iz Sevnice, kojega pa jaz na tem mestu prosim v imenu vseh kmečkih občanov, da to uganko umakne, ker sčasoma mu jo bomo že pomagali mi reSiti. — Vam, gospod urednik, bom tiho na uho povedal, ta gospod nima desne roke dovolj krepke. Ima sicer desno roko, ki je tudi dobro zavarovana pri občini, pri okrajnem zastopu, pri »Slaviji« in Se pri več drugih zavodih. A kljub temu je opeSala in ž njo gospod sam. Pa to bi se dalo ozdraviti, treba bi jo bilo le pri enem zavodu zavarovati, pa bi bolje služila. Potem bi pa gospod gotovo nam ne stavil tiste uganke in nam bi ne bilo treba si z njo glave beliti, ker bi bila s tem rešena. Kaj bo s to uganko, Vam bo že že povedal Zevestekdo. Ponikva ob juž. žel. (V obrambo.) Znani dopisnik iz Ponikve je zopet skrpucal v «Slov. Narodu* dopis, ki po svoji vsebini pač v jasni luči kaže g. pisca, oziroma gospode okoli že imenovanega časopisa. Cenjeni čitatelji se Se gotovo spominjate onega članka, v katerem smo pisali o nasem bralnem društvu, kako je zanemarjeno; a to le vsled malomarnosti g. predsednika itd.! Iz vsega, kar smo tamkaj rekli, ste pač lahko razvideli, da nismo brez vzroka pokrtačili g. predsednika; nismo se namenili danes obSirneje baviti z vpraSanjem o predsedniku, dodamo le Se: da paC pomilujemo moža, ki se daje tako voditi od ljudi, ki so mladi in neizkušeni. «Narodov» dopisnik piSe: »DruStvo bi že uspevalo, da pa se mora presaditi na ugodnejša tla, in da se je bralno druStvo sploh preživelo.* 0 seveda! Kaj ne vi dopisnik, tedaj bi vam bilo društvo povolji, da bi imeli vi in Se nekateri vaši kimovci v njem prvo besedo? No, povemo vam že danes, da je vaSi komandi že davno odzvonilo. Nadalje piSete: «Da kmetje pač zastran tega ne hodijo čitati, ker se bojijo ^objedljivega psa' in še nekih kljepetulj.* — Resnici na ljubo pa vemo, da je pač nekaj malomarnosti med našimi čitatelji; a da bi se bali «objedljivega psa», je pa grda laž. Res pa je, da ni t našem župnišču in obližju nobenih psov! Koga ste torej vi dopisnik v svoji, sicer le Sibki izobrazbi hoteli nazivati z imenom te hude živali ? — Sicer se le zvijajte kakor hočete, pravica vas že dohiti! Kar se pa tiče tistih klepetulj, konstatujemo: da si je pa<5 isti dopisnik že davno zaslužil zlato kolajno! Zastran občutne kazni pač moramo pribiti, da isti dopisnik naj le popred pred svojimi pristaši pomete, potem Se le more komu kaj predbacivati. Več ponkovskih faranov. Sv. Krištof pri Laškem trgn. Ni Se dolgo, ko je celjska «žaba» regljala, čeS, občinski odbor Sv. Krištofa je po večini «Fortschrittler> to je «naprednjaški> pa res je — samo ne po njenih mislih — kajti, da gre odbor «naprej», je pokazal v seji 2. sušca, ko je enoglasno sklenil protestirati zoper nečuven predlog Stiirgkhov odstraniti slov. celjske gimnazije. Le eden je bil nasproti, torej «Zuriickschrittler> — nazadnjak — a ko je videl, da so vsi roke vzdignili — se je vdal, misleč, «zoper veter je težko pihati* — «naj pa ostane pri starem!» Zakaj pa ni predlagal ta gospod, da bi se kaka nemška šola, ki iih je dosti nepotrebnih, odpravila? Le, kar je za Slovence dobro, to naj gre v kot ?! — Zato pa slava odboru, ki Je vendar enkrat sprevidel, slava g. županu, ki je sam ta predlog stavil in s tem lep vzgled dal, da si moramo sami pomagati! Slavni odborniki! Ce so vas že vaši nasprotniki imenovali naprednjake, pokažite, da res greste naprej — ali naprej v «slovenskem prepričanju*, ne pa da bi klečeplazili nazaj, kakor rakovi v svoje luknje! Potem bo vaša in cele občine čast rešena! Rezolucija ali sklep se glasi: Velespoštovanemu gospodu, gospodu Franju Robič-u, drž. poslancu itd. na Dunaju. — Občina Sv. Krišto! pri Laškem trgu je skenila enoglasno v obč. seji 2. suSca 1902 sledečo rezolucijo zavolj slov. gimnazije v Celju: «Odbor izreka svoje ogorčenje nad nezaslišano krivico, da nam hočejo vzeti v Celju slov. gimnazij in zahteva odločno, da se nam kmetom ista gimnazija zajarnči, da ostane, ker je Celje za nas spodnještajerske prebivalce najbolj prilično, da Se zamoremo dati svojih otrok v Solo; mi plačamo več davkov, kakor Nemci, zakaj ne bi imeli vsaj te malenkosti za našo požrtvovalnost? Maribor je nam tuj in predaleC, mi le v Celju si zamoremo preskrbeti olajšanje v naših, tako težkih, kmečkih razmerah! Zato prosimo, da se nam celjski gimnazij slov. ohrani! — 0 d b o r.» Naj bi tako storile tudi druge občine, tabor v 2alcu bo odobril njih sklenitve in nemogoče je potem, da bi nam bilo vzeto, kar se je tako težko pridobilo za vaSe in vaših otrok otroke! Na delo slovenske občine celjskega in brežiškega okraja!