183. številka.
V Ljubljani, v fetrteh 18. avgusta I9Z1.
LIV. leto
OfEM Sli
?xfcaja vsak dan popoldne, isrontfl nadalje In »ratnika.
inieraM t Prostor 1 mi m X 54 ml m za male oglase do 37 min vttlne 1 K, od 30 m/m vlline dalje kupčljskl ln uradni oglasi 1 m!m K fr—, notica, poslar.o, prekiid, izjave in reklame 1 min K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se prfloii znanka sa odgovor.
Cprivniahro „Slov. Naroda" ln „Narodna Tlakama«1 Knatiova
ulica ai. 5, prlflioao. — Teletna it 304.
„Slovenski Narod4  voljo v ftjnnl|anl In 'po podli t
v Jagoalavlll i
celoletno naprej plačan • K 300*—
polletno...»...„ 150*—
3 mesečno ...... m 75-—
1      - .....„ 25—
V tnoaeameif o i
celoletno......K4W —
polletno ..».»•. „240*—
3 mesečno
»120*— m 40 —
Pri morebitnem povttaaju se ima dalJSa naročnfaa doplačati. Novi naročniki nai poitjeio v prvič naročnino  vedno   *OnT"  po nakaanld. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
Uredništvo Mller. Naroda" Bnaflova nllea it 9, I. nadstraplt
Telefon star. 34.
Napise apra;e»a le podpisane ln zadostno frankovano. Rokopisov na vrata.
Posa.     na Itevilka velja K 1*20
Pc   x na plačana v gotovini.
■
mi
mM m
44
uo lleličanstuo kralj Peter
lj umrl.
Umrl je heroj, velik mož r energije, neomajane vztrajnosti ja solnčno čistega značaja. Umrl je največji bojevnik svobode, resnice in pravice. Okusil je že v prvi mla= dosti vse bridkosti in bridkosti so ga spremljale do visoke starosti. A v tugi, skrbi in bedi je ojeklenel po duši in telesu.
Še kot deček, vladarski sin, je bil izgnanec, brezdomovinec. Izgu> bil je mater zgodaj in še mladenič je bil popolna sirota. Toda očeta in mater mu je nadomestil srbski narod. »Alati mi je očetnjava, oče mol pa čast in slava!« je lahko dejal o sebi mladi knez Petar Karagiorgje* vič. Njegov življenski ideal pa je bilo osvobojenie vseh Jugoslove* nov.
In za ta ideal se je boril, trpel in deloval s peresom in s puško v rokah, tih, molčeč, ponižen in skros men vse življenje. Kot ustaš in bo« rite!j za svobodo bosanske raje je stal v vrstah navadnih bojevnikov, kot kralj je šel v balkanskih vojnah ter v svetovni borbi v strelski rov med prostake in se boril ž njimi v isti vrsti. Kot begunec je stopal peš sredi svoje umikajoče se armade, se grel ob stražnih ognjih sredi re* dov ter je delil ž njimi vsak košček kruha.
Tako skromen, tiho delaven in do vseh skrajnosti vztrajen je ostal naš mrtvi kralj do zadnjega hina. Ni maral bleska, a ie naglašal vedno le delo, dolžnost, žrtvovanje same; ga sebe za domovino in narod. Nikdar si ni domišljal, da ie kot kralj po »božji volii« in da stoii za= to nad zakoni; ponašal pa se je, da je edini vladar v Evropi, ki je bil svobodno in soglasno izvoljen po svobodnem narodu. In ponosno je naglašal, da je kot kralj le izvrše-valeč volje narodove ter reprezen* tant državin. Kralj Peter ie bil de* mokrat po mišljenju in življenju, da ni bilo v Jugoslaviji bolj demo* kratskega moža. Bil je vzor ustav* nega vladarja, ki ie smatral svojo krono za simbol najvišje dolžnosti in odgovornosti. Osvoboditi zasužs njene brate, jim dati naivečio pro* sveto, urediti državo do naimo* dernejše popolnosti, biti pravi čen napram vsakomur vseTci in povsod, ustvariti iz Jugoslavije vzgledno državo reda in kulturno* sti — to je bil njegov življenski pro= gram.
Ogromen del svojih mladeni* ških ciliev je dosegel: osvobodil je vse svoje ožie rojake, združil vse Srbrancc in Srbe pod svojim oče« tovskim žezlom, osvobodil je veli? ko večino Hrvatov in Slovencev ter je vsa tri plemena zdr^il v mogoč* no enotno državo. Tej državi je dal ustavo po narodni volii, ji usta* novil najvišje zavode prosvete in umetnosti ter ji je ostavil armado, ki na svetu skoro nima para. Osta* vil pa nam ie tudi naslednika last* riih idej in lastnega značafa: juna?
ka kralja Aleksandra. Lahko smo ralrni. —
Ko se torej z na i več 'im s^oš^o* vanjem in ljubeznijo klanjajo Ju* posloveni pred mrtvaškim odrom kralja Osvoboditelja, dledajo za= upno in z isto neomajano nepo* dajnestjo. ki je spremljala velikega pokojnika preko vseh ovir in ne* sreč, v njegovega naslednika, v lepo bodočnost.
Kralj je umrl, živel novi kralj! Nesmrtna slava krali u Petru I.! Vsa naša ljubezen, ves naš up, vsa naša vera na novemu krali u — AJeHandrti T.!
Žli'ljenlepis Krnila.
Nj. W. krali Peter se je narodil 29. junija 1844. 1. v Beogradu. Bil je najstarejši sin srbskega vladarja, kneza Aleksandra Karadjordjevica, sina junaka Juria Petroviča, zvaneza Kara-djordje, »Črnega Jurja«, prvega osvoboditelja Srbije.
Aleksander Karad'ordjević je vladal Srbijo do L 1858: nato je moral zaradi spletk Obrenovićev pobegniti v inozemstvo
Tedanii knez Peter ie odšel v Ženevo na nauke, kier ie ostal tri leta. Nato je odšel v Francijo ter vstopil v voino akademijo Sen-Sir. Kot diiak je bil vrlo marljiv ter je dovršil akademijo z odličnim uspehom. L. 1864. je bil že francoski častmk ter ie oo triletnem nadaljnem studi u v Metzu dovršil še francosko generalno štabno šolo.
¥.mzz Peter piMtelf.
Še L 1867. je knez Peter, živel v izgnanstvu prevel veliko znanstveno de^o o »Slobodi« Džon Stuarta Milja, slavnega angleškega državnika in filozofa. ?.t kot kne?evič si je izbral geslo »Za pravico in svobodo!« ter je črpal svoja življenska načela iz filozofskega veledela. ki ostane vzorno za vse čase. In v tem svoiem literarnem prevodu e zapihal knez Peter tele značilne stavke:
»Vsakemu človeku ie usoieno od prirode, da je svoboden ter da more svobodno odgovarjati svoiemu poklicu tukai na zemlji. Samo svoboden človek more okrepiti svojo volio in uno-rabiti vso si!o, da popolni svojo osebnost ter da s svojo osebnostjo pospešuje napredek naroda, ki mu ie soroden po krvi. jeziku, domovini, do sreči in nesreči. Svoboda odpira narodu oči. da spozna svoie napake ter ih popravlja. Svoboda mu daje prilike, da uvideva svoje grehe in se jih iz-nebi...«
»Treba je samo nepristranski proučiti knjigo prošlosti našega naroda. Pazljivo je treba zasledovati gibanje narodnega duha v časih njegove samostalnosti, kadar je imel priliko, da razvije in pokaže svojo moč, in vestni sodnik lahko spozna, kako ima naš narod vse pogoje, ki mu jamčijo silo za napredek v sodelovanju z ostalimi omikanimi narodi.«
U barbi pran Prasiil.
Ko je izbruhnila L 1870 vojna med Francijo in Prusijo, je stopil tudi knez Peter kot častnik v Tujo legijo.  A že
1. 1S71 so ga Francozi sprejeli v generalni štab. »Iz čustva dolžnosti napram deželi, v kateri sem dobil svojo izobrazbo, se nisem pomišljal stopiti v bojne vrste njenih sinov ter se boriti za svobodo Francije še takrat, ko sem že vedel, da je zaman vsa borba proti tako močni sili, kakoršna je bila Nemčija,« je zapisal knez Peter sam o sebi.
II Krnskem oojaeni eief-fllitoa.
Danilo Petranović poroča: >Nemci s svojo premočjo so obkolili Irancosko TOjsko in zaplenili mno#o plena. Med ujetniki je bil rudi knežević Petar. Nomci ao že vedeli, da je Petar Karad-Jordiević junak, zato &o ga spoštovali kot neuatrainega borca in viteza. Toda njemu ujetništvo nikakor ni bilo vfceč in ga je težko prenašal. Nekega dno so je odločil pobegniti. Sredi zime r>o veliki polfHiiei je utekel in preplaval re-I ki. (Lroiro). Straže s»o ga oreganiale od I vseh strani, a zaman. Ml?di oficir je ušel toči krogel. Ko Te dospel zox>et v j vrste francosko rojake, so se vsi začudili toliki smeloti in pređrznop'i.
Dok!eT je bil Petnr KarAdjordjović kot ujetnik na nemški trdnjavi, je 7a-; jeie častnike večkrat nadzird nem&ki j pešadijski častnik s priimkom Sturm. I PostooaJ jc z ujetniki človekoljubno. Zaradi nesoglasja s novelinikom je ta, ^turm ostavil nemfko armado in odpotoval v Srbijo. Ko je bil kralj Petar leta 1903. izbran za srbskega kralja f« našel Srurma, ki si je v srbski vo'-ski izbral ime Juri^ić tor ci imenoval za svoiega polx>čnika. Juri.Me - Sturm je doaerel visok čin ter je ostal kralju in Srbiji zvest do smrti.<
V Nevesinju v Hercegovini ie 1. 1875 počila prva puška proti turški grozovladi nad bosanskohercegovsko rajo. In razvnela se je ustaja: narod, zatiran in zasužnjen, se je dvignil na odpor. Oduševljenje za svobodo ie kakor plamen naraščalo na vseh straneh in ustaške čete so se zbirale ob Savi, Uni in po suhi meji v Krajini. Hrvatje in Slovenci so hiteli srbski raji na pomoč, a med prvimi je prihitel knez Peter.
Se predno je buknil ustanek. je pisal Peter Karadjordjević srbskemu narodu:
»Ko pride usodni trenotek. se bodo Karadjordieviči borili za svobodo očetnjave ne kot knezi ali vojvode, nego kot preprosti vojaki v vrstah bratov svojih borilcev.«
Njegov položni ie bil težak: povsod so stregli po njegovem življenju. Saj je bil tekmec Obrenovićev. Skrivaj je dospel v Trst ter ie poslal ustašem v Dubico tri svilene barjake.
Kmalu nato je dospel v Dubico osebno ter se imenoval vojvoda Petar Mrkonjić. Obrenoviči pa so ga z lažmi in sumničenji hoteli ustašem zamrziti ln z Obrenovićem je intrigirala Avstrija. Bala se je pač, da bi Petar Karadjordjević zedinil vse Srbe. In avstrijski, nemški in madžarski listi so pisarili o njem najpodlejše klevete.
Petar Mrkonjić pa je odgovoril javno:
»Nikdar se ne bom Domišljal boriti za zemljo, kateri sem dolžan hvaležnost za vse, kar imam in s katero so zvezani vsi moji načrti za njeno srečo
in boljšo bodočnost. Ako se morda misli, da je nemogoče, da bi komu izmed Karagjorgjevičev pripadla uloga, voditi četo na bojišče, potem naj ta okolnost nikar ne ovira srbskih knezov, da store korak, ki bi ga bili mo* rali storiti že davno. Karazjorjdević hoče pustiti vse obzire na strani ter se potruditi, da bo vzor poslušnosti napram starejšim. Naj se ve, da zdaj Karadjordjeviču ni za nobeno ulogo, nego Ie za uspeh naroda!«
Toda Obrenovičevih in avstro* ogrskih spletk ni hotelo biti konec. Zlepa ali z grda so hoteli doseči, da izreko ustaši Mrkonjiću svoje nezaupanje. A ko to ni uspelo, so skovali zaroto: Petra Mrkonjiča treba ubiti!
Toda podkupljeni morilec je slučajno sam padel prej, nego ie mogel izvršiti zločin.
Petar Mrkonjić j« zalagal ustaie z denarjem, živili, strelivom, živel je med njimi po gozdovih in gorah, večno v smrtni nevarnosti ter jih bodreč k junaštvu. Prenašal je mraz in gbd. spal pod milim nebom ali po brlogih ter napadal Turke neprestano z velikimi usoehi.
A Milan Obrenović je rodkupil še drugega morilca iz čete Mrkonjičeve. Morilec je le še čakal trenotka. da izvrši uboj. Toda zgodilo se je zopet, da je izdajalca ubil top iz črešnjevega lesa, ki se je razpoČil. Mrkonjić je nato dalje mirno zbiral ustaše okoli sebe in napadal Turke. A še tretjič je poskušal Mi'an Obrenović poslati morilca v Petrovo četo. Petar je zvedel za ta naklep ter je osebno tako očaral najetega morilca, da je podkupljenec stopil v njegovo četo ter mu postal nad vse udan vojnik. In Mrkonjić je Imel čim dalje več čet. ž njimi pa tudi več pušk. topov, dinamita in raket ter hrane in zdravil, obvez i. dr.
Mrkonjičcva slava se je razširila po vsem slovanskem jugu. Tedaj sta Milan Obrenović in avstrijski general Molinari zanesla končno neslogo v glavni revolucijonarni odbor. Na sestanku ustaških glavarjev v Jamnici se je po petdnevnem posvetovanju končno sklenilo, da se mora Petar Mrkonjić k svojo četo umakniti z bosanske meje. češ da je njegova prisotnost — ustašem škodliva.
Avstrija se je pač bala, da Mrkonjić osvobodi Bosno in Hercegovino in se združi s Črno goro.
Petar se je uklonil volji večine ter je odšel s svojo četo na Čorkovačo. kjer je 1Q. maja 1876 porazil vojsko paše Hafiza z nad 1000 vojaki. Ker pa spletke niso prenehale in je končno uvide!, da ga Milanovi plačanci vsekakor umore, če se sam ne umakne, je žalosten odpotoval. Kmalu nato so se ustaši razleteli in ustaja je bila končana brez uspeha.
Knez Petar je živel potem nekaj časa na Dunaju, v Parizu in na franc. Rivijeri.
Knez Peter soprog Im oCe.
L. 1883. je bil Petar dalje časa na Cetinju, kjer se je oženil s kneginjo Zorko, hčerko Črnogorskega kneza Nikolo, kasnejšega kralja, srbskega zaveznika ln naposled izdajalca. Kne-gtnja Zorka je rodila Petru kneginjo Jeleno. princa Jurja in današnjega prestolonaslednika Aleksandra. A že L 1890 je kneginja Zorka umrla in knez
v    ......    .      _   .        I     • ,
U
m
2 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. avgusta I9SU.
štev. 183
Peter le odpotoval s svojo deco zopet v Švico, kjer je skrbel za najvišjo in najboljšo izomiko ter za najskromnei-šo vzgojo svojih otrok. Obenem se je bavil s književnostjo, filozofijo in svetovno politiko.
Petar Karad Jordlevlć krati.
Avstroogrski diplomaciji zasužnjeni kralj Milan Obrenovič je po porazu pri Slivnici izgubil poslednji ostanek svojega vpliva ter se je moral končno prestolu odpovedati. Sledil mu je sin Aleksander, porojen iz na'bolj nesrečnega zakona in zato dedič vseh slabih lastnosti očetovih in materinih. Srbija je vidno propadala. Zato se je Milan vrnil ter prevzel vrhovno poveljniško vojske, hkratu pa je bil zopet srbski vladar.
Takrat je ljubosumni, duševno omejeni kralj Aleksander sam najel morilce zoper svojega očeta. Toda naklep se je ponesrečil. Vendar je Milan moral zopet zapustiti Srbijo ter je nekaj časa nato na Dunaju umrl.
Kralj Aleksander je bil poslej igrača v rokah vdove Drage Masinove ter je uvedel pravcato grozovlado. Srbija je postala smešna in srbski dvor le bil torišče nečuvenih škandalov. Zato se je osnovala zarota,  ki je leta
1903. Obrenovice iztrebila.
Miloš Obrenović je dal 1. 1815 umoriti Jurja Karadjorgja, Milan Obrenović je najel tri morilce za Petra Kara-o*jorgjevica, a Aleksander Obrenovič je padel L 1903. s kraljico Drago sam kot žrtev lastnih neštetih zločincev. 2 njim je umrl zadnji Obrenovič.
A Narodna Skupština v Beogradu Je L 1903 enoglasno izbrala Petra Kara-djordjevića za vladarja Srbije.
li Petar je bil sijajno sprejet in 1.
1904. svečano kronan. Postal je po kosovski tragediji prvi kronani kralj srbski. Kfrailjevtska krona pa je bila vlita iz topa Karadjordja, Kronanja 80 se udeležili tudi Hrvatje in Slovenci.
2e 1. 1904., pred kronanjem, je naslovil kralj Petar svoje vabilo na ves troedini jugoslovenski narod, na Srbe, Hrvate in Slovence, pozivajoč jih na slavlje v Beogradu ne kot goste, nego kot člane enega naroda. Ze takrat je kralj Petar jasno in glasno izrazil svoj eilj, da hoče zediniti vse Jugoslovane ▼ enotno državo. In„ ko je sprejel Slovence in Hrvate poleg rojakov, je govoril ž njimi prijazno in skromno kar kor govori brat z bratom.
Prva balkanska uojna.
Devet let je kralj Petar reformiral Srbijo v vseh strokah in pripravljal srbsko vojsko za prvo osvobodilno vojno. L. 1912. pa je nekdanji ustaš v Bosni in dobro vol jec v Franciji, kralj Petar stopil na čelo svoje prerojene in vzorno opremljena. Osvoboditi zasužnjene srbske kraje izpod turškega rob-srva je bila prva njegova naloga.
In srbski orli so poleteli na jug, porazili so divje Arnavte ter razbili turško armado. V treh tednih sta padli Stara Srbija in Severna Macedonija po 500 letnem robovanju zopet v objem svoji osvoboditelj i ci — matdri.
Srbi so zavzeli skoro vso Albani-fo, navzeli so Skader in dospeli do morji. Divni srbiianski seljak je navdal z občudovanjem tudi nas, ki smo poznali neizmerno njegovo telesno silo, hrabrost in nepremagljivost. Padlo je Skopija, Dušanova prestolica, in kralj Peter je s svojima sinovoma po stoletjih v njem stoloval kot zmagalec. V dvanajstih dneh so padle vse stare srbske prestolice znova in za večno v srbsko oblast. Vojna se je začela 6. oktobra 1912. Ze 11. oktobra je padlo Ku-manovo, 13. oktobra je padla Priština, Teles in Tetovo 15. oktobra, Prizren 17. oktobra, a Demir Kapija 25. oktobra. Vojvoda Putnik in prestolonaslednik Aleksander sta izvršila kraljevo povelje na strmenje vsega sveta.
Draga balkanska volna.
Bolgari, podpihovani po Avstro-Ogrski, pa so zavidali sijajne zmage zaveznikom Srbom. Dasi so jim Srbi s strašnimi žrtvami   pomagali osvojiti
Drinopolje ter so podpirali bolgarsko vojsko na vseh bojiščih, so Bolgari poslušali avstro - ogrske in nemške intrige, Germani so pač le zato dopustili, da je Srbija napadla Turčijo, ker so bili na Dunaju in v Berolinu trdno prepričani, da bo Turčija Srbijo ne le premagala, nego fo potem tuđi povsem uničila. Razočaranje je zato napolnilo Germanijo z besnostjo proti Srbiji. In nahujskala je Bolgare na Srbe. Leta 1913. so torej Bolgari zavratno naskočili Srbijo. Toda kralj Peter je bil pripravljen tudi na ta slučaj. Srbska vzorna armada je potolkla tudi hrabre Bolgare na Ovčjem polju, na B regal niči, Rajčanskem K idu in na Retkih Bukvah. Kralj Petar je osvetil Kosovo in Bregalnico.
Svetoma notna.
Avstro - Ogrska je prisilila Srbijo, da se jo morala umakniti iz Albanije in zapustiti Skadar, tja pa je poslala dogovorno z Nemčijo mbreta Wieda; Avstro - Ogrska je nahujskala Bolgarijo proti Srbiji.
A leta 1914., jedva leto dni po zadnji vojni, jo napovedala Avstro-Ogrska končno še sama vojno Srbiji. Pripravljala se je na iztrebljenje smrtno sovražne Srbije že dolga leta. Avstro-ogrska diplomacija in soldateska je poslala prestolonaslednika Franca Ferdinanda inspicirat avstro • ogrske manevre, ki so se nalašč vršili tikoma ob srbski meji. Izzvati so hoteli Srbijo, jo žaliti in ponižati.
In Franc Ferdinand i*e prišel na srbijansko mejo na Vidov dan, največji zgodovinski praznik Srbijancev, provocira t Kaj se je zgodilo, vemo vsi: Principov revolver je pogodil izzivača in njegovo soprogo.
In vojna, ki jo je hotela imeti Avstro - Ogrska za vsako ceno, se je razvnela, dasi se je je Srbija branila A kralj Petar ni obupal. Dasi starec, je ostal ves čas sredi 6voje vojske, se osebno udeleževal bojev sredi topovskih strelov, bomb in granat ter je z lastnim vzgledom vzpodbujal svoje junake do skrajnosti. Dvakrat je vrgel silno avstro - ogrsko armado iz Srbije in Beograda, v jeseni leta 1915. pa je Avstro-Ogrska pridobila že drugič izdajalsko bolgarsko vlado. In združene | avstro - ogrske, bolgarske, nemške in turske armade so naskočile Srbijo od vseh strani!
Takrat se je umaknila armada kralja Petra po strašnih mukah in groznih ; izgubah preko ledenega balkanskega gorovja ogromni presili. Umaknila se j je na Krf in otok Vido. Kralj Petar je | prestal vse trpljenje svoje vojske, taboreč na snegu, po ledenikih, lačen, žejen, zmrzujoč in drhteč, a vedno poln zaupanja v končno zmago pravice.
Noben kralj v zgodovini ni dokazal toliko vztrajnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti, kakor kralj Petar.
Pod jesen leta 1918. pa je začela srbska vojska znova svojo sijajno delo za osvobojeni©. Od Bitolja in okolice so zaceli Srbi naskakovati znova; ju-goslovenska legija iz Amerike je prispela Srbijancem na pomoč in pridružila se jim je armada antantnih zaveznikov. In združeni junaki so prodrli bolgarsko fronto ter so — kakor v prvi balkanski voini — v treh tednih osvobodili Staro Srbijo in Macedonijo.
Umaknili in razpršili so se pred nevzdržnim poletom >belih orlov« tudi avstro - ogrski in nemški voji, zbežali so preko Save in Donave — in Srbija je bila zopet svobodna- Razpadla pa ie Avstro - Ogrska in Slovenija ter Hrvatska sta se prostovoljno pridružili v eno nerazdružno državo pod žezlom kralja Petra I.
Krali Peter — rellfeli Iz naitefle situacije.
Umikanje srbske vojske leta 1914. je povzročilo pri posamnih oddelkih srbske vojske slabo razpoloženje, nekatero čete so se že jelo umikati. Ko je o tem zvedel kralj Peter, je odšel, ne da bi povedal komu svoje namene, med vojake v vojsko vojvoda Stepana Stepanoviča ter se,   oprt na njegove
*ake, približal vojakom in jih ogovoril takole:
>Deca moja, v teku zadnjih dveh let ste se junaško borili s Turki, Ar-navti in Bolgari. Premagali ste sovražnike In prinesli sebi in srbskemu orožju slavo. Sedaj se borite že nad štiri mesece z novim in močnejšim raž-nikom, katerega moč je dosti ve. od naše. Tnidni od nadčloveških n v tej vojni, želite snidenja z vaginami in otroci, pa tudi oni želi ji Toda domovina potrebuje vašo o bo. Prisegli ste domovini in s! se boste borili do zadnje kapljo   . i. Dobro vas razumem.     Vaše in \ ..juh družin želje priznavam Za popolnoma pravične. Zato vas odvezujem prisege, odpuščam vam vse, deca moja. pa tudi Bog naj vam odpusti. Idite domov in dajem vam častno besedo, da nihče od Vas ne bo trpel radi tega koraka. Toda |az, vaš stari kralj, ostanem skupno a svojima sinovoma tu in mi bomo umrli v teh postojankah, tako da bo mogel sovražnik   osvojiti Srbijo edino tedaj ko bo sel eez trupla vašega kralja in njegovih sinov.«
Utis tega priprostoga govora je bil velikanski. Slabo razpoloženje med vojaki se je spremenilo v odločnost in vojaštvo je začelo s protiofenzivo, ki je očistila Srbijo sovražnika. Velika zasluga kralja Petra je, da se je znova Potiorekova in Frankova ofenziva proti Srbiji razbila in da je bil Beograd komaj po 14 dneh avstrijske okupacije zopet osvobojen. V bojih za osvobojo-nj.^ Beograda je neposredno sodeloval tudi stari kralj Peter sam. V teh bojih je vojska kralja Petra vjel.i v 12 dneh 40.000 vojakov, 274 častnikov, tri zastave, mnogo topov, strojnih pušk in storila veliko število avstrijske vojsko nesposobno za vojio. Tako je bila takrat Srbija z osebnim sodelovanjem kralja Petra rečena in storjena velika usluga zaveznikom. Tine kralja Petra ostane neizbrisno v zgodovini jngoslo-vonkega Ujedinjenja.
Krali — predsednik repn-btte.
Ameriškemu novinarju in književniku E. Maršalu je dejal kralj Petar:
>Skoro vse svoje življenje sem prebil v republiki. Zadovoljen sem, da rudi danes nisem nič več, nego kronan predsednik republike, a to predsedništ-vo mi je mnogo ljubše, nego moja krona. Jaz nisem eden izmed onih starinskih kraljev v slabem smislu. Ponosen sem. da sem tak kralj, kakoršen jo angleški kralj Juri, ker sem kralj svobodnega naroda. Jaz sem edini kralj v Evropi, ki ga je izbral narod.
Ko sem sedel na kraljevski prestol moje Srbije, sem jo našel majhno, svobodno le v notranjosti, a obsekano na obeh straneh po vražjih samosilniških državah: na severu po Avstriji, na jugu po Turčiji. Kot kralj som imel eno samo dolžnost, da sem izraz vlade in želja mojega nahoda, ki rae je izvolil za svojega kralja. Moj narod obdeluje bogato zemljo in ie srečen v svojem delu: moder zemljodelec je in ljubitelj prirode.
Večna moja iskrena in topla ž^Ija je bila kot srbskega kralja, da vidim ves moj narod: Srbe. Hrvate in Slovence svobodne njihovih tlačiteljev ter da doživim njih uedinjenfe v eno državo.*
Tak kralj je ostal naš kralj Peter do svoje smrti, a izpolnila se mu je tudi največja želja, da je postal prvi kralj Jugoslavije, prvi kralj uedinjenih Srbov. Hrvatov in Slovenceo. Doživel je uresničenje svojega ideala, dosegel vse, kar je želel, zato mu ni bilo težko umreti.
Rral] Peter In svobodna Jngoslavlla.
Edina jugoslovanska kraja, ki sta estala vedno svobodna, sta bila del Crne goro in Dubrovnik. Vsi drugi so ječali stoletja pod turškim, albanskim, madžarskim ali nemškim jarmom. Kralj Peter pa je bil svoboden orel, ki v sužnjo3ti ni mogel in ni hotel živeti. Zato je kot knez živel med Jugo-sloveni le v Crni gori ter je leta 1889.
Krall
prišel tudi v Dubrovnik. Prebival je nekaj časa v predmestju Konalu in nato v Gružu ter se je sestajal z naj-odličnejšimi veljaki dubrovniskimi Cetinje in Dubrovnik se torej edina lahko ponašata, da sta bila vredna nuditi kasnejšemu prvemu iugosloven-skemu kralju svobodno zatočišče.
Pki ' d prosvetl In
SMI
V Švici in Franciji je videl knez Pater, da je proaveta, omika duha in uiika telesa najuspešnejše orožje v mira in na vojni. Zato je posvečal kot kralj največjo pažnjo povzdigi šolstva in uči • ljstva. Pri vsaki priliki je pokazal. (Id. smatra dobro in vestno uči-teljstvo za glavni steber države. Rad se je razgovarjal z učitelji ter pokazal da ima izredno mnogo praktičnega sni i r> la za dobro narodno šolo. V razgovoru s članom Učiteljskog Udruženja v Beogradu je kralj Peter označil šolo > temelj em, na katerem stoji državna zgradbam. Njegovo mnenje pa je Lilo, da šola nima samo naloge, učiti otroke osnovnih naukov, nego da mora šola širiti tudi v široke narodne sloje moralo, značajnost, domoljubje in prosveto, a še posebej telesni razvoj in utrjevanje v telesni odpornosti. >Brez telesnega zdravja ne velja nič niti moralna, niti umstvena omika*, je dejal. >Zato je vežbanje telesa z gimnastiko vrlo koristno za šolo. Telovadba je zelo važen predmet in nad vse priljubljen pri Švedih. Gimnastika rodi pri tem narodu take rezultate da se jim mora čuditi vsak človek. Vsi Švedi brez razliko spola so zdravi, čili, jedri v licu, polni v obrazih in zato lep narod, da ga je milina gledati. To so uspehi gimnastike po šolah in med narodom. A kaj vidimo pri našem narodu v tem oziru?«
Taki modemi nazori kralja Petra so kaipada močno vplivali na razvoj telovadbe med Srbi. in ko se jo osnovala Jugoslavija, sta kralj Peter in njegov sin Aleksander takoj pokazala, da jima je S o k o 1 s t v o najvažnejšo, najljubše. Sokolstvo eroji moralo, prosveto in zdravje, disciplino, značaj in narodni ponos ter je zato po želji kraljevi državi res v vsakem pogledu najkoristnejše.
Gojitev telovadbe in uspehi telesnega utrjevanja so se pokazali nad vse blagodejni za Srbijo takoj v prvi balkanski vojni in uprav sijajno v svetovni vojni leta 1914—1918. Srbijanski vojak je bil priznano najboljši na svetu, a njegova telesna odpornost naravnost, čudovita. Kralja Petra vojaki niso bili le najbolj disciplinirani, moralni in hrabri, nego so vzdrževali napore, muke in pomanjkanje, skratka: trplj enje, ki bi bilo uničilo do poslednjega moža vsakoršno drusro armado. Napoleon bi z armado srbijansko ne bil doživel ruske katastrofe in tudi kralj Peter je izšel iz peklenskih tež-koč končno zmagoslaven, ker je pravočasno mislil na svoj narod tako, kakor je mislil Tyrš na češkega in 6ploh slovanskega.
Idejo Tvršove so imele v kralju Petru samostojnega zagovornika in gorečega glasnika ter imajo iskrenega prijatelja tudi v na^em bodočem kralju — regentu Aleksandru. To svoje prijateljstvo je Aleksander jasno pokazal povsod in tudi v Ljubljani.
Zato pa se naše Sokolstvo lahko pono-no zaveda, da deluje že dolga desetletja ne le v duhu Tvrševem. nego tudi v duhu kralja Petra in regenta Aleksandra, prvega in drugega vladarja Jugoslavije.
Kral! Peter In ženstvo.
Večina naše države jo poljedelska in kmetje tvorijo jedro našega naroda. Srbiianski krnet je osvobodil trikrat Srbijo in srbijanski kmet je ustanovil končno tu<ii svobodno Jugoslavijo. Zato je bil kralj Peter vedno ponosen, da je potomec srbijanskoga kmeta, da so njegovi pradedi v gunju in opanka]) ter v suri sukneni obleki orali in sejali, a tudi s puško na rami, z venci patron okoli obeh ramen ter s
Dr. Iv. Lah:
Šibenik.
Kadar je na ladji malo potnikov. Imaš tem več prilike, da si izbereš najlepši prostor, kjer nemoteno sanjaš o svetu in življenju, o morju in zvezdah, o novih dogodkih in o starih bajkah. Na morju se ti razsanja duša v daljne svetove in se zamisli v skrivnosti večnosti in vesoljstva, kakor da se tu skrivajo odgovori na neskončna vprašanja.
Mrak je padel na tihe valove in na daljne otoke, ki so se še nekaj časa kazali našim očem, potem pa je tiha noč pokrila vse okoli nas. Le tu in tam ae je posvetila luč iz kakega pristanišča. Naša pot gre naravnost naprej in ee ne ustavimo prej, dokler ne dospe-mo v Šibenik. Vozimo se namreč mimo t zv. tretje cone Dalmacije, V listih pa smo Čitali, da te cone Italijani še niso izpraznili.
Dalmacija je preživela težke dni italijanskega nasilstva in njeno csvo-bojenje še ni popolno. Kdor je Doznal pošteno jugoslovansko srce, ki ie ravno v teh solnčnih krajih čakalo našega odrešenja, ta bo tem boli razumel odpor, ki ga je pokazal dalmatinski del našega naroda proti italijanski okupaciji. Stoletna borba se je tu dokonča-vala z našim zmagoslavjem prav tako. kakor se je končala z našim porazom tam ob koroški Dravi. Lahko bi primerjali razmere na severu in jugu. kajti Dalmacija je stala pod vplivom itali-taliaka kulturo, piav tako, kakor so
bile naše pokrajine v področju nemške nadoblasti.
Toda jugoslovanske tradicije so bile tu silnejše, domača kultura bolj ohranjena in razvita, odpor proti tuj-stvu mogočnejši. Tako je bila ravno Dalmacija pred vojno najbolj prepletena z jugoslovansko propagando, saj ie čutila za svojim hrbtom Bosno in Hercegovino, ki jima je bila od nekdaj zvesta zaveznica, dasi je bila politično ločena od svojega naravnega ozadja. Bila je ograja, s katero so skušali tujci zapreti jugoslovenstvu pot do morja — sedaj je postala prag, preko katerega bomo stopali iz svoje prostrane hiše v širni morski svet. Njena tuja zunanjost je bila vedno samo navidezna in narejena: kajti pri svojem pohodu na jug je srbohrvatski del našega naroda naravno pritiskal k morju. Ako so bili tam po mestih tuji gospodarji, je bila spodnja plast vedno jugoslovanska. In tudi če le rob sprejei jezik svojih ro-spodov in je izpremenil navidez svoje ime — ter s tem množi) hrjo moč na lastni zemlji, nov pr?Iiv ie bil gospodom ob obali doks>. da kdor ima zaledje, ta bo imel orei ali slei tudi breg.
Zato jugoslovanska agitacija t Dalmaciji pred vojno Avstriji nI ugajala in jo je skušala na vse načine zatirati.
V začetku vojne ie avstrijska ju-stica poskrbela, da je odpravila iz Dalmacije vse, kar se ji ni zdelo zanesljivo. V Ljubljani, v Gradcu in drugod smo imeli mnogo takih dalmatinskih gostov. Toda vse Dalmacije izprazniti
ni bilo mogoče: zato se ni strašila vojaška justica umorov, ki so bili izraz politične onemoglosti in moralne niz-kosti.
L. 1918. se je skušalo nekaj teh krivic popraviti: na grobu žrtev so svirali avstrijsko himno. Toda ta ni bila v Dalmaciji nikoli popularna — pač pa neizmerno sovražena in s prevratom je odzvenela za vselej. Za Dalmacijo pa sta se tepla dva gospoda, ki sta imela do nje enake »pravice«: Nemci in Italijani.
Naravno je bilo, da so prišli za Nemci Italijani in po dalmatinskih mestih se danes vidijo sledovi njihovega gospodstva samo Še na zidovih, kamor so napisali svoje vzklike z »eviva«. Te sledove so jugoslovanske roke že deloma izbrisale. Še en del Dalmacije je danes v italijanskih rokah — in potniku, ki se vozi po dalmatinskih mestih se nehote odkriva velika bodočnost jugoslovanskega primorja.
Noč ie bila prijetno hladna. Kmalu po tretji uri se je začelo svitati čez valove in začeli so se kazati obrisi bregov in otokov. V zatišju morskih zalivov se skrivajo male bele naselbine. Otoki se vrste drug za drugim.
Družba na parobrodu se počasi oživlja, res ni mogoče spati ob tei krasoti. Z nami se vozijo akademiki, ki se vračajo iz raznih vseučiliskih mest. Dalmacija je v prejšn ih stoletjih pošiljala svoje sinove na italijanske univerze, zato se je vsa njena kultura razvijala pod italijanskimi vplivi. Zdravo narodno Jedro pa ie ravno tu po-
gnalo svoj prvi cvet in obrodilo prvi sad: tu je prvi začetek jugoslovenske lepe književnosti. Avstrija je stveda hotela pritegniti mladino nase, zato nas je vzgajala v Gradcu z malini uspehom za svojo stvar.
Danes dalmatinska mladina obiskuje naše in tuje univerze. S teh univerz se vrača mladina tudi z različnimi nazori. Zato se je med našimi potniki že na vse zgodaj v tem lepem jutru razvila — politična debata. Dalmatinci so znani kot temperamentni debaterji. Tako je bila debata zelo Živahna, tu in tam burna. Ko pa je nekdo trdil, da so Srbi popuščali v reškem vprašanju samo zato, da bi oslabili Zagreb (saneta simplicitas), tedaj je nastala kriza in vse stranke so videle, da se na tej podlagi  ne da debatirati.
Da bi torej ne bilo videti tako »strankarsko glupo«, so sklenili, da bodo govorili samo akademsko o prin-cipijalnih vprašanjih in sicer: ali imamo narodno državo? Imamo. Zakaj torej ni enotnosti? Ker je to nemogoče. Zakaj ie nemogoče? Hrvatsko-srbski spor. Torej nismo en narod, a spor ni narodnosten. Spor je radi česa? Nezadovoljnost mas. Ali je ta nezadovoljnost resnična ali narejena? Narejena. Kajti vsaka mlada država potrebu:e časa, da se uredi. Država mora skrbeti za red in mora uveljaviti zakon. Ako se to zahteva rta Hrvatskem, nastane odpor, češ to je nasilie. Tu pridejo fanatiki, huiskači. strankarii itd.
Mladina debatira. Solnce razliva zlate žarke na dalmatinsko obrežje.
torbo, polno čebulo, česna in koruznega kruha haidučili po srbijanskih planinah proti Turkom
Kakor Dositej Obradović pa je tudi kralj Peter visoko cenil omikano ženstvo tor jo želel, da bi b;le Srbijanke najbolje gospodinje. Zato je kralj Peter poživljal srbijanske« učiteljice, naj ne uče srbskih deklic le čitanja, pisanja in računanja, nego tudi umnega gospodinjstva.
>Učite kmetice dobro pripravljati navadno jedi, pokažite jim, kako treba, da so postilja in popravlja, kako se krojijo in šivajo obleke ter izvršujejo druga ženska ročna dela!« je govoril kralj Peter učiteljicam na nekem zborovanju. >Le tako se razvije srečno obiteljsko življenje, ki mora biti naša najvažnejša skrb! Od ženstva je odvisno vzdrževanje našega rodu in ublaženie narave. Učiteljica bodi narodu majka in domačica!<
Hiša ne stoji na zemlji, nes^o na ženi, ki vrši pravilno domačo in družabno vlogo. Zato pa je uživala ženska pri kralju P^tru največje spoštovanje, saj s*o je izkazala vedno junakinjo in vzorno mater. Srbijansko ženstvo, zbrano v >Kolu srbskih sestara«, jo imelo in ima ugled, kakršnega uživa le še srbsko častništvo. In ta ugled si je to ženstvo po inicijativi kralja Petra s svojim kulturnim in blagotvornim delovanjem zaslužilo v zvrhani meri. Srbijansko ž'enstvo Je zares cvet Srbstva. Majka Jugovićev in Kosovka devojka je bila v vseh vojnah potisočerjena in lakho rečemo, da bi Srbija brez >Kola srbskih seetura« nikdar no prestala vseh nesreč in vojn s toliko živlionsko energijo, kakor fih jo prenesla na strmenje vsega sveta.
Srbiianski kmet in vojak sta silen, neporušljiv steber Srbije; a če kje, velja v Srbiji izrek, da podpira žena) ostale tri vogale hiše!
Kra?J Peter po snet. oojnl.
Strašne muko, na begu preko Albanije, so nad T0!etnec:a kralja seveda telesno zelo oslabile. Ze leta 1871. si je s skokom v ledeno Ix)iro na Francoskem nakopal revmatično bolesti; z životarjenjem po bosanskih hribih pozimi leta 1876. v snegu, burji in ledu so se mu revmatične bolečine ponovile, a na begu preko albanskih močvirij in ledenikov, peš ob palici ali na vozu z vprež enimi voli so se te bolesti stopnjevalo do vrhunca.
Toda vedno znova jih jo premagal, okreval je, a zapadal znova v bolesti.
Živeč na otoku Krfu in razmišlja-joč o kruti usodi svoje domovine, ki je ječala pod jarmom Nemcev, Madžarov in raznih slovanskih poturic, jo kralj Peter sklenil, da so ne obrlja več, dokler ne postane Srbija zopet svobodna. In pustil je, da mu je zrasla dolga brada. Njegovi vojaki, stari in mladi, so ga posnemali: nihče več se ni obril. Šclo leta 1918.,, ko so presto« pili mejo osvobojene domovine, so so obrili vsi drugi Srbi, a kralj si je dal brado le prirezati in modernizirati. Brade pa ni odložil popolnoma nikdaa več.
Poslabšal se mu je vid in sluh, zato je poveril prestolonasledniku Aleksandru regentstvo. Zaupal je svojemv modremu, treznemu in junaškemu si^ nu docela, toda vedeti \o hotel vse, ka} se godi, kaj se ukrepa ter so je o vsaki važnejši zadevi posvetoval s sinom regentom. Ministrskega predsednika Pa-šića in razne ministre je sprejemal do zadnjih tednov. A živel je mirno v svojem lepem dvorcu na zelenem, vinorodnem Topčideru nad Beogradom.
Pred par me.«eci je z>>olel 771etni kralj na vnetju pljuč. Visel jo dolgo med življenjem in smrtjo. nie* gova jeklena narava io vzlie visoki starosti in vzlic vsemu presta nemu trpljenju zmagala znova. — posledniič. V petek pa se mu je nljučniea nepričakovano ponovila z največjo akutnost-jo. Kralj se jo onesveščal, srce mu je začfelo omahovati in v nedeljo se je bilo bati, da izdihne. Toda znova *i je opomogel. Brzojavke, ki so došle v ponedeljek, so govorile,    da je kralj
Krasno jutro. Jutro naroda. On pa se bije še za sence pretekle noči. Naši študenti so razdeljeni na tri stranke: eden je demokrat, drugi je radičevec ostali so posredovalec. Dve uri traja ves prepir — snov je neizčrpna . . .
Med tem smo zavili proti obrežju, kajti tam izza otokov se je pokazal ponosni šibeniški grad. Mesto prikriva Se zeleno otočje. Vozimo mimo krepko zidane trdnjavice in nato se nam odpre vhod v Šibenik.
Pogled na Šibenik ie impozanten. Ko bi se še danes gradile nadzemell-ske morske trdnjave, bi bil Šibenik največja morska trdnjava Jugoslavije. V ozadju se dviga na skalnem grebenu dolgo trdnjavsko obzidje — tik nad mestom pa ponosen grad. ki gleda z nenavadno samozavestjo preko otokov in zalivov okoli sebe, kakor da bi se zavedal, da čuva vse to svoje kraljestvo. To kraljestvo je lepo: ako ga pogledaš z gradu doli. občutiš nekaj tistega ponosa, ki se izraža v gradu samem. Tudi Šibenik sam ie lepo in prijazno mesto. Narava ga je lepo zavarovala od vseh strani, in za ozadje mu je dala Krko z njenimi slapovi.
Mesto leži v strmem bregu pod gradom: njegove ozke ulice hranijc mnogo starodavnega: cerkve in oala-Če, portali, oboki, stebri, kipi Itd. \ vsem se kaže zgodovina preteklih sto letij.
Ko stopiš iz pristanišča, zavije! nehote v lepi park. ki te vabi k sebi pri vhodu stoii spomenik. Visok mož j veliko učeno brado: greš, čitaš: Toma
/
183. štev.
.at-u v timoru wakuu', nuc 18 avgusta Imci«
stran 3.
zopet iz nevarnosti". Bila pa je prevara: plamen je že dogoreval in je le še poskakoval v poslednjem mučnem utripanju.
Včeraj zvečer se je raznesla hipoma tužna vest, da je najslavnejši jugo-slovenski junak, starec nečuvene energije, največjih življenskih načrtov in uspehov mirno izdihnil.
Ko se je leta 1903. kralj Peter vrv čal kot svobodno izvoljeni vladar v Srbijo, ga je pričakovala na dunajskem južnem kolodvoru truma srbskih, hrvatskih in slovenskih akademikov. Pozdravili so ga prvič z vzklikom: >2ivio jugoslovenski kralj!« Prvič je takrat jugoslovenska omladina vpričo sveta na glas povedala željo vseh Jugoslovanov.
Ta želja se nam Je po težkih ln strašnih 15 letih izpolnila. Kralj Peter je postal leta 1918. prvi jugoslovenski kralj. Le tri leta nam je kraljeval. Ostavil nam je svobodno, uedinjeno Jugoslavijo in idealnega naslednika, ostavil pa nam je tudi spomin nase, orjaka energije, nepodajnosti. poleta in uspeha, junaka, mučenika, modernega heroja. In iz dna svoje prehvale žne duše kličemo:
Večna slava prvemu jugoslovanskemu junaku kralju Petru L Osvoboditelju I
Rodoonlca dinastije Kara-diordleolćeu.
Peter, padel v bojih s Turki 17£3—1784, njegova žena Marica, umrla 1811.
Sin: KaradjordjeJuri Petrovič, rojen leta 1752 v Viševcu. umorjen v noči 12.—13. junija 1817 v Radovanju pri Smederevu, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do setembra 1813; — žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanovića iz Masloševa, rojema leta 1765., umrla 11. februarja 1842 v Beosradu.
Tega sin: Aleksander K a -radjordjevič, rojen 29. septembra 1S06 v Topoli. Njegov prvi učitelj je bil Do s i rej Obrado vi 6. Leta 1814. fe šel z očetom v Avstrijo, odkoder je v Jeseni istega leta odšel v Rusijo, kjer se je izobrazil. Leta 1839. se je vrnil v Srbijo, leta 1840. je postal član beogradske okrožne sodnlje, leta 1841. ad-jutant kneza Mihajla, leta 1842. pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 1858. je po zaključku Narodno skupščine odstopil, šel v Avstrijo in živel do smrti 22. aprila 1885 v Temešvaru. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, lici Jevrema Nenadovića, rojena 1813. v Valjevem, umrla 29. marca 1873 na Dunaju.
Njegov sin: Peter, rojen 29. junija 1&44 v Beogradu, od 2. junija 1903 kralj Srbije, od 1. decembra 1918 krali Srbov, Hrvatov in Slovencev, umrl 16. t. m. Njegova žena Zorka, hči črnogorskega kneza Nikole I., rojena 11. decembra 1864 na Cetinju, umrla 4. marca 1890 ravnotam.
Otroci: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovi-ćom Romanovim, umorjenim leta 1918. od boljševikov, sin Vsevolod Jovano-vič, rojen 1914 v Petrogradu.
Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887, se odpovedal prestolonaslcdstvu 27. marca 1909.
Aleksander, rojen 4. decembra 18S8 na Cetinju, prestolonaslednik od 27. marca 1909, regent od 11. Julija 1914.
Jelena, žena bivšega srbskega poslanika na Dunaju Gjorgja Simiča,
Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvaru, poročen z Auroro, kneginjo Pemidovo di S. Donato, razporočena 1896. umrla 1904. Sin, princ Pavel, rojen 15. aprila 1893 v Petrogradu.
Pristopajte k „Jugo-slouenshl matici"!
seo . . . Stara Dalmacija je dala tudi »materi« Italiji mnogo svojih sinov — zato ponavljajo sedaj ital. zastopniki, da je njih glavna skrb, da zavarujejo italijansko kulturo v Dalmaciji. Spomenik stoji kot spomin.
Na trgu pred stolno cerkvijo Je ital. konzulat. To je vse, kar je ostalo na videz od nepozvanih gostov, ki so pred dobrim mesecem zapustili Šibenik.
Še danes, se ti zdi, odmeva vse mesto od veselega trenutka, ko so vkorakale naše Čete. Po izložbah vidimo še slike, kako je 13. lipnja Šibenik sprejel našo posadko. Na slavoloku je bil napis: »Napokon« (»končno«). Kaj je povedala ta beseda, vedeli so najbolje Sibeničani. Svečano je sprejel Šibenik svoje osvoboditelje. Polkovnik Damjanovič je pozdravil narod — narod je pozdravil vo:sko. dr. Smolčič je pozdravil oblasti. 17. polk je dobil lepo zastavo, težak Beg Je v verzih pozdravljal svobodo, sprevod se je valil po Šibeniku. Bil je zgodovinski, nepo-zabljiv dan, ki je prinesel osvobojenje za vselej. Šibenik je ponosen in težko je ponosnim klanjati se.
Zato si moremo misliti današnjo srečo Šibenika, ko gleda v svol luki jugoslov. brodove in sanja o bodočnosti našega pomorskega kraljestva. V tem kraljestvu bo Šibenik vselej svetel biser po svoji svetlosti, po svojem ponosu in po svoji naravni krasoti.
Da veličastno lep je naš jugoslovenski Šibenik.
Smrt kralja Petra L
Podrobnosti
Uradno poročilo.
— Beograd, 16. avgusta. (PB) Njegovo Veličanstvo kralj Peter L je danes ob 17. uri 30 min. umrl.
Zadnji bnlletinl prod smrtjo
— Beograd, 16. avgusta. (Pres-biro) Zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja od 16. t m. ob 8. Nj. Vel. kralj ie prebil noč Še precej mirno. Večji del noči ie spal. 2ila 140, temperatura 38.3, dihanje 80. — Danes se je kralj nekoliko oznojil in temperatura je padla na 37.3. žila 128, dihanje 72. V dolnjem delu levega pljučnega krila se Čujejo suhi šumi. Proces v desnem pljučnem krilu se ie povečal. Dihan;e je površno. Cianoza obstaja še dalje. Splošno stanje ie še nadalje resno.
— Beograd, 16. avgusta. (Presbi-ro) Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. ob eni popoldne. Stanje se naglo slabša. Žila bije nad 140 zelo slabo. Dihanje le zelo otežkočeno In hitro, nad 80 v minuti. Srce ie vedno slabše. Stanje zelo kritično. Katastrofa neizogibna.
minister PncelJ o i~ nostlh smrti.
— Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Poljedelski minister g. I. PucelJ je bil tako ljubezniv, da je podal vašemu tel. dopisniku podrobno poročilo o kraljevi smrti takoj, ko se je povrnil s kraljevega dvorca na Topčideru.
»Ob tričetrt na štiri sem bil v svojem kabinetu pozvan, naj odidem na kraljevi dvor na Topčideru zaradi zelo opasnega zdravja Nj. Veličanstva. Tam sem dobil ministrskega predsednika g. Nikolo Pašiča, ki je vidno gi-njen stal ob bolnikovi postelji. Razun Pašiča je bil navzoč tudi vojni minister, general Žečević in prvi adjutant Nj. Veličanstva. Pokojni kralj je ležal visoko podprt z blazinami in je težko hropel, kot bolniki, bolehujoči v prsih. Deset minut po 5. je začelo dihanje po-nehavati in 25 minut no 5. se je že dozdevalo, da je nastopila smrt. A še enkrat je kralj okrenil glavo in začel po-lahko dihati.
Ob 5. 30 minut se je telo kral?a dvakrat streslo in iz ust se je zaslišal tih. bolesten vzdih. Bil je poslednji vzdihljaj. Navzoči kraljevi zdravniki so ugotovili smrt. Pašić. zelo ginjen in pretresen, je vzdihnil: »Krali je umro! Ziveo kralj!« Ministrski predsednik se je naslonil k postelji in začel dolgo, toplo plakati. Razun Pašiča in mene so bili navzoči pri kraljevi smrti nrnister pravde dr. Gurišič, minister notranjih del Pribičević, minister pošte in brzojava Kosta Milic, vojni minister ZeČe-vič, minister financ dr. Kumanudi in minister Uzunovič. Vsi navzoči ministri so takoj podpisali zapisnik o kraljevi smrti. Nato je bila odrejena seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o kraljevi smrti in nje posledicah.
Tekom jutrišnjega dne dopoldne pričakujemo povratka regenta Aleksandra. Novi krali Aleksander izda tekom jutrišnjega dneva proglas na narod. Tudi vojska se iutri zapriseže na zvestobo novemu kralju.
Poslednji hralteol frenofM.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Vse mesto je tekom današnjega dneva živelo v nestrpnosti, kajti vsi so pričakovali usodnega trenotka, ko se jim javi smrt kralja, ki je bil med narodom tako popularen, priljubljen in oboževan.
Ob 13. popoldne se je že zvedelo, da kraljevo srce v utripanju zelo po-nehuje. Ob dveh je bil konzilij vseh kraljevih prisotnih zdravnikov, ki so ugotovili, da se kralju bliža smrt. Ob polu 15. popoldne je krali zapadel agoniji. Ostal je v nezavesti ves čas do polu 18. zvečer. Tcdai je po^lednjikrat okrenil glavo in mirno izdihnil. Vsi navzoči, princ Gjorgje in ministri so plakali.
Provizorno je bil postavljen mrtvaški oder, okoli katerega straži 16 vojnih aakdemikov, Srbov. Hrvatov in Slovencev. Danes preneso truplo v cerkev v Topoli, katero je dal sezidati sam kralj Peter.
Utls kralleoe smrti.
— Ljubljana, 17. avgusta. Vest o kraljevi smrti, ki je v Ljubljano dospela okoli 19. ure. je vzbudila v vseh slojih prebivalstva, posebno med meščanstvom globoko žalost in takoj so bile na glavnih javnih in zasebnih poslopjih izobešene žalne, črne zastave. Na ljubljanskem Gradu je mal zvon zvonil oo-smrtnico. Vest se je hitro raznesla. Kino in druge prireditve so izostale. Tudi javni lokali so bili kmalu zaprti.
— Zagreb, 17. avgusta. (Izv.) Vest o kraljevi smrti je uradno dospela v Zagreb okoli 19. Vse mesto ie takoj v znak žalosti in žalja izobesilo črne zastave. Odpovedane so bile javne prireditve. Javni lokali, zlasti kavarne so bili okoli 22. zvečer že vsi zaprti.
— Sarajevo, 17 vgusta. (Izv.) Semkaj je vest o kraMevi smrti dospela takoj po 18. uri. Vse mesto je v žaliu.
— Beograd, 16. avgusta Vest o kraljevi smrti sc je bltskovito razširila po vsem mestu in zavila vse prebivalstvo v na globjo žalost. — Vse prireditve in zabave so bile odpovedane. , .Vse mesto ie v črnih zastavah. 1
Hlehsander naš kralj.
PROGLAS NARODU.
— Beograd, 17. avgusta. (Izvir.) Ministrski svet je na snočni seji raz. pravi j al tudi o vsebini proglasa na* rodu. Redakcija tega proglasa ie bi-la končana in rokopis takoj oddan »Službenim novinam«, katere proglas danes priobčujejo na uvodnem mestu. Proglas slove:
Narodu Srbov, Hrvatov in " o-vencev!
Njegovo Veličanstvo krali Pe. tar I. je danes, 16. avgusta ob 17.30 umrl v svoji prestolnici v Beogradu obkrožen od Članov kraljevske vlas de.
Po členu 56. ustave ie stopil na prestol Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander.
Do povratka Ni. Vel. kralja Aleksandra vrši kraljevsko oblast m podlagi člena 59. ustave ministr* ski svet.
NAROD JE HVALEŽEN KRALJU,
Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je brez razlike imena in vere hvaležen velikemu kralju, ki ?e s svojim strogo ustavnim in r la* mentirnim vladanjem zf ~ ; vil narodno svobodo in tako 't varil možnost polnega razvoja r rodne sile za izvršitev velikih nacionalnih ciljev in namenov. Pod niegovo vlado je postala kralievina Srbija a svojimi svobodnimi napravami in 6 svojo jasno nacionalno politiko privlačna sila za ves naš narod, ki ie živel in trpel pod tu i o oblastjo in je pričakoval od Srbije svoje osvo* bojenje. Nikdar v vsem času svoje* ga s slavo ovenčanega živlienia nI kralj eter izgubil iz vida na i večjega narodnega ideala: Osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko nacionalno dr* žavo.«
Proglas dalje našteva vse vrli* ne in junaštva velikega boritelia za svobodo, demoratskega kralja, ka* teremu je bila volja naroda vedno sveta in velika. Proglas zaključuje:
»Velikemu kralju, ki ie z brez* primerno ljubeznijo ljubil ves na« rod, se oddolžimo dostojno s tem, da se zberemo vsi okoli njegovega prestola na katerega je sedaj stonil njegov sin, vzgojen v idejah svoje* ga voditelja in utrjen v velikem bo* ju za osvobojenje kot nie^ov prvi boritel j in vrhovni poveljnik naše hrabre vojske.«
Živel kralj Aleksander!
Beograd, 16. avgusta 1921.
Podpisi ministrov.
— Beograd, 16. avgusta ob 18.35. Na podlagi ustave je prevzel kraljevsko oblast, ker Je prestolonaslednik Aleksander odsoten, ministrski svet.
PRVI SESTANEK PARLAMEN-TA. — PRISEGA KRALJA ALEK, SADRA.
— Beograd, 17. avgusta. (Izvir.) Tekom včerajšnjega dneva ie pi* sarna zakonodajne skupščine obve* stila vse odsotne poslance o smrti kraljevi. Predsednik skunščine se ie takoj povrnil v Beograd. Obveščc* ni so bili tudi odsotni ministri. Mi* nister dr. Kukovec. kakor t"<*\ mini* ster za agrarno reformo dr. Krizman ki je bil na dopustu v Novem v Dal* maciii, sta se povrnila.
Prvi sestanek skupšč?-»e se do* loči v najkrajšem času. Na sveča« nem sesatnku bo kralj Aleksander prisegel na ustavo. Poslanci pa bo* do prisegli v njegove roke.
KRALJ ALEKSANDER.
— LJubljana 17. avgusta. Kakor smo izVfedeli na merodajnem mestu, s e naš kralj Aleksander še ni povrnil iz Parisa v Beograd Njegovega povratka pričakujejo tekom današnjega, oziroma jutrišnjega dneva. Krni j Aleksander se vrač/t v domovino povsem inkognito. Vesti zagrebških listov, da se je kralj Aleksander že povrnil, so brez vsake podlage.
POGREBNE SVEČANOSTI.
— Beograd, 16. avgusta. Ob kraljevi smrtni postelji je stal orinc Gjorgje. Vse popoldne so bili pri kralju zdravniki dr. Vladisavlievič, dr. Nikolaievič. dr. Tuačanin in drugi. Telo kralja bo jutri dopoldne položeno v saborni cerkvi na mrtva* ški oder. Program pogrebnih sveča* nosti se določi takoi, ko dospe krali Aleksander v Beograd. Govori se, da bo romunski krali osebno priSel k pogrebu, sicer pa se bo dal zasro* pati po svoiem sinu. Angleški krali I bo tudi poslal k posrebu odposlan« 1 ca. Program pogrebu in pogrebnih svečanosti bo tekom jutrišnjega i dne sestavil patriarh Dimitrije. 1
llooa zaprisega nradntltua In oolshe.
— Beograd. 17. avgusta, (izv.) Takoj po kraljevi smrti je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o smrti in nadaljnih ukrepih. Ministrski svet je sklenil, da se še tekom današnjega dneva zapriseže vlada novemu kralju, kakor tudi vse ostalo uradni-štvo. Zapriseže se tudi vsa vojska.
Udelelba tnjlh oladarieo pri pogrebu.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.J Dan pogreba in ura še nista določena. Kakor je zvedel vaš dopisnik, se pogreba najbrže udeleži romunski kralj, gotovo pa rum. prestolonaslednik, dalje grški prestolonaslednik in odposlanci vseh evropskih in drugih velesiL
Dr. Ivan Tavčar:
S F* S u češkoslouašks
senatu.
Z največjim zanimanjem opa* zujemo dogodke v Češkoslov. re-publiki. Veliko se govori o tem, da se ti novi državi slabo godi, in raz* kričana je po svetu ta republika še bolj nego je naša kraljevina SHS, Nova država na severu ima ta po* ložaj zahvaliti v prvi vrsti zastop* nikom nemškega naroda, katerega del — okrog 3 milijone duš — živi v češkoslovaški republiki. Ta nem* ški narod, druzega utiša iz dalje ne moremo dobiti, je še vedno tako podivjan, kakor je bil pod Avstrijo, in svetovna vojna ga ni v prav ni* čem izpremenila; še vedno misli, da je svet zategadelj tukaj, da ga vla* da nemška volja.
Kar počenjajo češki Nemci in predvsem njihovi zastopniki v dr* žavni zbornici in tudi v senatu, to ie nekaj takega, kar bi se nikjer dru> god, izvzeta je prejšnja Avstrija, ne moglo goditi.
Pri tem pa zapišem: če bi se bil v prejšnjem našem deželnem zboru predrznil kak nemški zastopnik ta* ko govoriti o Slovencih, o sloven* skih poslancih, kakor to govore nemški poslanci brez izjeme o če* škem narodu, in o čeških poslan-cih, katerim brusijo v obraz psovko »Schandgesellschaft«, potem bi ga mi v slovenskem deželnem zboru, ne rečem ubili, toda izbili bi mu bi* li čisto gotovo vsaj 20 zob, da bi bil nosil do groba spomin s seboj, da Slovenci ne dajo pljuvati na se.
Kar počenja nemška opozicija v praških zbornicah, je samo pljuva* vanje na češki narod in sedaj so pri« šli že tako daleč, da pljujejo tudi že na Masarvka, ki bi ostal vendar ča* stitljiva oseba in naj bi stal tudi na čelu ruske sovjetske republike. Ali zastopniki češkega naroda osta* jajo mirni. Najhujše in najumaza-ne j še provokacije jih ne spravi i o iz ravnotežja in nemški kričači uživa* vajo imuniteto, dasi negirajo drža* vo in dasi so se javno v zbornici iz* rekli, da države ne morejo in noče* jo priznati. Na ti mirnosti češkim poslancem čestitamo, ker ž njo do* kazuje jo, da so mnogo olikane i ši nego nemški kričači.
Čudno je, da se Nemci, kakor preganjajo s sovraštvom češkoslo* vaško republiko, z enakim sovra-štvom zaganjajo v našo kraljevino. To se je pred vsem jasno pokazalo v praškem senatu, kjer ie 5. avgu* sta na dnevnem redu bila razprava o trgovinski pogodbi s kraljevino SHS. Pri tej točki se je imelo raz* pravi jati o pogodbi, ki je važna za obe državi, ki je pa pomeni j ive j ša za češkoslovaško republiko, nego za našo kraljevino. Pri tej razpravi je nastopil nemški socijalni de* mokrat senator Polach ter govoril med drugim takole:
»Tukaj gre za trgovsko pogod* bo, ki se je sklenila med našo dr* žavo in pa med državo, ki je posta* la zavetišče najhujših srednjeev* ropskih reakcij, in katera, kar se je posebno pokazalo v teh dneh, ima častihlepnost postavljati v senco še celo grozne razmere, kakor so v Hor thovi Ogrski. Pod pretvezo, da gre proti komunizmu, se delavcem ka* kor tudi kmečkemu ljudstvu v Judo-slaviji odvzemajo vse meščanske pravice. Tudi komunistom se ne sme vzeti pravica in postava, in znamenje posebne nespameti dr* /avne politike je misliti, da se more komunizem zatirati s tem, da se razvitek naravnih razmer zadržuje. V Jugoslaviji ni mogoč niti najmanj ši shod za delavca in za kmeta. Za delavca in kmeta ni niti enega časopisa in ondotni oosl. ne morejo priti v položaj, da bi stopili v zvezo s svojimi volilci. — Med tem o a je tudi — in to je, kar nas tukai po* sebno zanima — naiuglednejši kon-servativni časopis pred nekoliko dnevi priobčil vest, da je vlada, da bi si pridobila večino za svojo sra* motno zakonsko predlogo, podku« pila slovensko samostojno kmečko stranko 8 50 milijoni dinarjev, nje* nega voditelja dr. Vošnfnka pa s tem, da mu je obljubila poslan i ško mesto v Pragi.«
Toliko iz kleoets-iia tega sena« torja, ki je kon&v) predlagal, da naj se trcov^ka noeodba z našo dr* žavo odkloni. Cllovon! in kvasal je še veliko, da pri nas štrajki niso mogoči, da pri nas če koga zapro, preganiaio njegovo rodbino do čc* trtega kolena in druge take budalo* •ti. s katerimi se resen človak *** mo-
re pečati, saj jih vsakdo, če ni slu* čajno nemški socijalni senator v Pragi, prvi hip pozna, da so lažnji* ve in da ne zaslužijo niti najmanjše vere.
Kaj je dalo povod temu surove* mu izbruhu sirovega nemškega se* natorja? Pri nas se je dokazalo, da se je zasnovala po vsej državi ob* sežna komunistična zarota, ki si ho* če pomagati z umori. 2e se je vr* gla na prestolonaslednika bomba, ki jc ranila nekoliko oseb, ki še da* nes leže po bolnišnicah. Pa smo do* živeli še drugi atentat, pri katerem je komunist ustrelil ministra Draš* kovica sredi njegovih otrok ter ga umoril. Senator Polach prej kot no obžaluje, da dotična svinčenka nI zadela Še par ministrovih otrok, da bi bil atentat še uspešnejši! Zato se je naša vlada odločila, v položa* ju silobrana uporabiti vsa postav* na sredstva, da brani obstoj države in da zatre komunistično zaroto, Sklenil se je zakon po vzorcu švi* carskega zakona, in če se ne motim tudi zakona, ki je v veljavi v Zcdi* njenih državah. Nato se io pričelo sodnijsko postopanje proti hudo* delcem. To bi se bilo zgodilo v vsaki drugi državi. Sodnija je odtirala v svoje zapore precejšnje število osumljenih komunistov, in kar je najhuje, zaprla je še celo Draškovi* čevega morilca, kateremu bi g. Po* lach bržčas najrajši postavil sijaicn spominek, ali pa mu pustil votirati bogato dosmrtno pokojnino.
Kakor vidimo, se do sedaj v Jugoslaviji ni pripetilo ničesar drugega, kar bi se ne bilo pripetilo pri vsaki drugi kulturni državi. Ti Po* lachi so jako čudni ljudje. Na Ogr* skem so komunisti morili, in ko se je ojačila državna oblast, so Pola* chi vsega sveta zatulili in kričali, da se na Ogrskem obeša. Ko pa je Bela Kun kazal svoje židovsko ka* nibalstvo ter se kopal v krščanski krvi, takrat je g. Polach molčal ka* kor zid in niti besedice ni črhnU k umorom, ki so služili v sramoto kultiviranemu svetu. In ali ste že kdaj čuli, da bi bil ta Polach trgal svoj goltanec zavoljo masa* krov v Rusiji, kjer živi g. Ljenin zgolj le od človeške krvi? Nikdar ga nismo čuli in zatorej sklepamo upravičeno, da ie ta rdeči pošte« njak mnenja, da smejo pobijati, ubijati, moriti in obešati samo ko* munisti, da pa mora država mirno in prijazno gledati, da teče kri nje* nih vernih podanikov.
Za to teorijo se mi v Jugosla* viji ne bomo nikdar ogreli. Če kdo strelja na nas, bomo streljali nazaj, in če kdo misli, da sme ubi* jati, si mora biti v svesti, da so ve* šala edino darilo, ki ga čaka za ta* ko barbarstvo. Pa kakor rečeno, do sedaj se ni v naši državi še nič zgodilo, kar bi dajalo praškemu se* natorju Polachu priliko, da je smel proti naši državi tako gobezdati, kakor je gobezdal na seji senata dne 5. avgusta. Vse, kar je navedel ta rdeči čvekač, nosi na sebi pečat neresnice, in sicer take neresnice, katero bi moral na prvi hip spo« znati kot tako ne samo kak sena* tor, temveč tudi vsak le na pol razvit gosji nastir na jugoČeških ravninah! Mi ne verujemo, da bi bil dobil Polach informacije, ki so, kar se neumnosti tiče, naravnost otročje, prej kot ne si je vse sam izmislil. Kako naj pameten človek veruje trditvam, da so komunisti v Jugoslaviji postavlieni izven vsake pravice in postave? Proti njim se postopa na podlagi veljavnega za* kona, proti njim se vrši sodnijsko postopanje in komunistični po* slanci so bili sodišču izročeni šele potem, ko je naša zbornica privo* lila v to. Tako privoljenje pa po* vsod zadošča, da se sme dotičnega poslanca poklicati pred sodišče in odgnati tudi v zapor, ker gre za hudodelstvo umora in veleizdaje, za katero hudodelstvo tudi v Če* hoslovaški republiki kakor tudi v nemški republiki usumljence takoj zapro.
In sedaj pride nova bedarija, katero moramo vendar, dasi je pre* naivna, pribiti na steno. Senator Polach namreč trdi, da pri nas nima delavstvo in da nima tudi kmečko ljudstvo niti najmanjše možnosti sklicevati javne shode, da nima to ljudstvo niti najmanjšega časopisa in da njihovi poslanci ne mo* reio prih&i*ti v stike s svojimi vo»
I^HHBIHHH^^aVH^H^IH^^^HiJ^BII^^^HK^HHi!
4
stran. 4.
.dLUVtUNSrv! INAKUU", dne 18. avgusta i^J.
siev. 183.
lilci. Take budalosti razobeša g. Polach v praškem senatu, ko mora vendar vedeti, da so poslanci delavstva in kmečkega ljudstva v več* nih stikih s svojimi volilci in da vlada mirno gleda, da imajo ti sti* ki samo namen nečloveško hujska* ti proti državi in proti njeni dinastiji. Kje pa imate državo, v kate« ri bi klerikalni ali pa radičevi hr* vatski poslanci tako sramotili državo, kakor so jo doslej sramotili, in v kateri bi bil vladar najbolj opljuvana oseba, kakor je bil pri nns kralj Peter še pred kratkim ča* som? Šele ko so bombe začele peti in so začeli revolverji pokati, se je odločila vendar enkrat naša država, da je sterila korake v varstvo svoje časti, v varstvo svojega ugleda, ker je bila do tedaj država podobna nekakemu strašilu v ko? razi, za katero se niti najmanjša vrana ni zmenila.
In da nimajo ti hujskači svojih časopisov, to je laž, katere oče je gotovo g. Polach sam. Koliko časo; pisov ima klerikalno kmečko ljud* stvo, koliko jih ima delavstvo, to jc vendar znano in znano mora tudi biti senatorju Polachu, ki se v svo* jem govoru sam sklicuje na to časopisje. Kakšno svobodo uživajo ti časopisi, je pa tudi znano, ker njihova glavna naloga je psovati in psovati Srbe, ki so našo državo ustvarili, katero bodo tudi vzor-zavali, in naj se g. Polach na deset smrdljivih koscev razpoči!
In končno najbolje! G. Polach je posnel po najuglednejšem kon* sei , a ti vnem listu v naši državi, ne vem, ali je to kak organ dr. Korošca ali pa kako glasilo Stjepana Ra* đićja, da je vlada, če je hotela imeti večino za svoj zakon za zaščito države, morala deset slovenskih samostojnih kmečkih poslancev podkupiti s 50 milijoni dinarji. L j~il fe torej vsak teh poslancev pet milijonov dinarjev oziroma 20 milijonov kron. Pri tem pa se je moralo še dr. Vošnjaku zajamčiti poslaniško mesto v Pragi! Taka tr* C bv že ni več navadna budalost, to je že prava naga oslarija, in če bi človek z njo nastopil v blaznici, je gotovo, da bi ga norci pretepli. Ali g. Polach jo veruje! Tega mo* ža sicer ne poznamo. Po imenu soditi, bo gotovo židovskega no* kolen j a. Tudi ne moremo misliti, da bi bi! mož res tako neinteligenten, ker kravjih pastirjev tudi v češki senat ne bodo pošiljali! Pač pa sodimo, da ie ta nesrečni in lažnivi govor zložila hudobija, ki ž i * vi v vsakem nemškem po* litiku na Češkem, naj je že nemški nacijonalec, nemški socijal= ni demokrat ali pa nemški !:omu= nist. Ta čudna družba nas, ki smo germanstvu za vedno zaprli pot v Orijent, po živalsko sovraži. In za* torej nam ne želi druge prihodnjo*
sti, da nas za barbare, g. Polach t umnejše ve.s skoval, ali si tepec v Juge
sti, kakor da bi nas postreljali ali pa da bi nam vsaj vrate prerezali jugoslovanski komunisti, tako da bi se končno Žida Trockij in Ljenin lahko preselila iz Moskve v Beo* grad.
Nekdanji avstrijski Nemci, naj so pripadali ti ali oni politični stranki, so nas zatirali in še danes se jim srce krči, ker nas ne morejo več zatirati. Zato si pa ne žele dru* gega nego r in naše mlade drža* ve, o kateri   "      po svetu take ve*
vsa zemlja imeti ie postopal tudi »žil na kup na i ne* itere je morda sam je pa izmislil kak ifil To bi samo na sebi ne pomenialo veliko, posebno ne pri bratili Čehih, ki nas dobro poznajo in ki dobro vedo, da smo mnogo bolj?5 kakor misli g. senator Polach. . ar pa zaide daleko po nemški barski or^anizaeiji med nar< q ker nas Francozi, posebno r 3 Angleži p v nič ne poznajo, p ;cm tudi med temi narodi prihajamo počasi na glas, da zremo še človeško meso in da smo izgubljeni za vsako oliko.
Zatorej bi bilo nešpam t io, če bi kvasanje malega Polacha vzeli na lahko ramo ter menili, nam čenčarije takega človeka ič ne škodijo. Treba pa je tudi odkrito priznati, da so v naši državi sami globoki tolmuni, iz katerih lahko zajemajo take ničle, kakršna je g. Polach, svoje laži. Ti tolmuni se nikdar ne posuše, so temveč vsak hip do vrha napolnjeni s kalnimi lažmi, po katerih prav radi hlastajo vsi sovražniki naše države. Tisti, ki polnijo te tolmune, so naši ne» zadovoljneži, ki so v naši državi tako organizirani kakor nikier dru* god. Tudi drugod bi jih država ne gledala mirno, ker so podobni mi« ši, ki gloda najnežnejše koreninice mladim telescem ter jih tako ugonobi. Ali pri nas je to nezadovolj= stvo organizirano v vsaki pivnici, v vsaki kavarni, v vsakem uradu od univerze zgoraj pa doli do najnižs je davkarije! Povsod se družijo ta* ki nezadovoljneži, ki menijo, da imajo najsvetejšo nalogo, psovati državo ter za sramovati glavni njen steber, naše Srbe, ki so to državo ustanovili.
Vsi ti hujskači žive od države; ta jim je napravila globoko skledo in pripravila mehko posteljo, oni pa samo zabavljajo čez svoio največjo dobrotnico, ker tolmrčijo izrek »do ut des« tako, da ima Kraljevina SHS njim dati vse, oni pa tej kraljevini prav ničesar. Tuka i bo treba nanraviti enkrat red! Kdor služi državi, naj živi od drs zave, in kdor živi od države, nal služi državi!
Za danes dosti o tenV
— Medsebojni poseti vladarjev male aniante. Beograd, 15. avg. V poučenih krogih trdijo, da se med. državami malo anfcante vodijo pogajanja o medsebojnih poletih zavezniških vladarjev. Tako bi najprej prišel v Beograd prodscdr.ik češkoslovaške republiko Mass "k, zntem bi regent pre-gtolonalednik Aleksander poselil v Bukarešti romunskega kralja Ferdinanda, ki bi pozneje vrnil obisk v Beogradu. Ti poseti bi so izvršili v jeseni.
— Občinske volitve. Beograd, 16. avgusta (Izv.) V vseli onih občinah, kjer so bili v občinskih svetih komunisti'ni odborniki, se ?»odo vršile nadomestne volitve dne 20. septembra t. 1. Izvršeno so žo vse predpriprave. (To jfce nas list poročal že pretekli ted'en! Ured.)
= Nov separatistični list. Osijek,
16. av<rusta (Izv.) Mesto ustavljenega >Hrvatskega lista« je pričel tu izhajati »Hrvatski £las<, strogo separatistično glasilo. Duhovnik Segvič je priobčil v tem listu hujsknjoc članek proti sedanjemu ustroju države in napoveduje bol, sličan, kot ga izvajajo Irci na Angleškem.
— Pogajanja mod demokrati in radikale!. Beograd. 15. avg. Tekom da-naSnjega dneva so pogajanja med ra-dik:ilei in demokrati radi določitve delovnega programa koalicijske vlade Nikole Paši ča niso vršila. Dopoldne so imeli rad. delegati sestanek s svojimi ministri v svrho sporazuma glede posameznih vprašanj, ki bi mogla priti v razpravo na posvetovanju delegatov. Včeraj so imeli sestanek demokratski delegati z ministri demokratskega kluba ter so istotako razpravljali o glavnih vprašanjih, ki bi morrla priti v prcrrrrm vlado Nikole Pasiča. Ugotovili so da je tr'eba najprej izdelati načrt o delavski zakonodaji, s katero bi se uredila delavska vprašanja^ kakor tudi načrt o kmetijski zakonodaji, s katero bi so rešita agrarna vprašanja, ki se tičejo vse države. O svojih sklepih bodo poročali demokratski delegati iv likalnim zastopnikom na prihodnjem posvetovanju, ki se bo bržkone vršilo rekom jutrišnjega dneva.
= Klerikalizem povsod enak. Zagreb, 16. avgusta. (Izv.) Včeraj bil v Zagrebu eiiod tretjerednic. Na shodu fe bila velika množica žensk. Pod Pjet-
vezo, da je to verska prireditev, se za ta kongres splošno ni nikdo zanimal. Toda na tem shodu religijoznega značaja so razni duhovniki in govorniki hujskali proti državi in vladi, posebno so napadali vlado zaradi kancelpara-erafa in govorili, da naša vlada zatira in preganja katolike. Ta shod jarno dokazuje, da jo v dobro organizirani zvezi z mednarodno črno internatiio-nalo, posebno s kongresom v Gradcu, kfer se napoveduje zelo oster boj proti naši versko tolerantni državi.
— Rogaška Slatina in Rimske toplice. Beograd, 16. avgusta (Tzv.) Po-ga?ka Slatina in Rimske toplice sta postali važni mesti za politične sestanke. Tam se shajajo Stoj. P r o t i 6, dr. T r u m b i č, Radič in še druge manj pomembne politične osebnosti. Dr. Lorkovič je tudi imel sestanek v Rimskih toplicah s Proti^em v imenu hrvatske za Jadnice. V Rogaški Slatini je imel političen razgovor s Protičem tudi dr. Trumbič.
= Politični sestanki v Pogašfri S!atJni. »Jutarnij list« poroča: Poslanci eg. Stoian Proti č, dr. Trumbič in Radič so se dne 14. t. m. posvetovali v Rogaški Slatini okoli dve url ter v popolnem medsebojnem zaupanju pretresali vsa narodna in državna vprašanja. Razgovor je končal s tem, da bo skupna se:a nlenuma hrvatskih ooslancev v najkralšsm času precizirala hrvatsko stališče za izhod Iz sedanje težke politične situacije.
= Zakon o zaščiti države delnie-S Cetinia poročalo, da Je te dni pobegnilo v Italiio kakih 20 črnogorskih pristašev pokojnega razkralia Nikole, ki so se skozi tri leta skrival v Črni gori. V Italiji so izjavili, da niso mogli veČ ostati v Črni gori, ker iih kmetie nočejo več skrivati in varovati, odkar je sprejet zakon o zaščiti države.
— Dr. Snšteršič in črna interna-rijonala. Gradec, 16. avgusta (Izv.) Kokor javlja dunajska >Reichspost< je na mednarodnem katoliškemu kongresu v Gradcu govoril tudi dr. Snšter-3ič o takozvanem slovenskem vprašanju. Ostro je napadal heoiradsko vlado, češ da zatira katoličanstvo in katoliške Slovenije. Kongres razpravlja v esperantu.
— Albanski princ Gika v Beograda. Beograd' 15. avav. S anočnUm eks-
; presnim vlakom jto prišel iz Rima eden
izmed najdejavnejših albanskih politikov princ Gika, ki je delal za vzpostar i vitev svobodne in neodvisne Albanije. Princa Giko smatrajo za velikega prijatelja našega naroda. Njegovemu prihodu pripisujejo političen značaj.
= Giolitti zopet na vidiku? Italijanski parlament je odgođen do jeseni. Bonomijeva vlada ga je poslala na počitnice na račun začasne pogodbe med fašisti in socijalisti, kar pa je le navidezen vzrok odgoditve parlamenta. Pravi in glavni vzrok je proučavanje italijanske zunanje politike Bonomija kabinet stoji namreč na slabih nogah. Stališče Italije v gornječlezijskem vprašanju, razmerje Italije do Francije, italijanska politika v orijentu in za sedanje razpoloženje najbolj važno vprašanje luke Baroš — to so tla, na katerih stoji Bonom!, Ui bo moral v jesenskem zasedanju parlamenta podati pozitivne izjave o uspehih italijanske zunanje politike. Ker pa tega najbrž ne bo mogel storiti, bo moral odstopiti in prepustiti svoje mesto novemu državniki, ki ga vidi italijansko časopisje v osebi starega Giolittija.
Švicarski gi'as o našem senom Primorju. >Neuo Zurieher Ztg.<, katere ravnateljstvo je pred kratkim sporočilo nekemu našemu politiku, da ne potrebuje nobenih poročil z jugoslo-vensko strani, piše o nažein neodreš> nem Primorju o težkih gospodarskih in političnih razmerah, ki vladajo v Julijski Benečiji. List pravi, da tudi neslo-vansko prebivalstvo v teb krajih hrepeni po poštenem miru z Jugoslavijo, od katerega je odvisna bodočnost Trsta. Samo Jugoslavija more oživeti kolodvor pri Sv. Andreju, kjer so pljuč* tržaškega mesta.
sr Angleški socijalist o Češkoslovaški. Angleški socijalist H. M. Hynd-man. ki se fe urleležil zadnje delavske olimpijade v Pragi, piše v listu >Ju-eiice<, da ima Češkoslovaška v osehi predsednika Masarvka najzmožnejšega, najbolj požrtvovalnega in najpametnejšega voditelja naše dobe. Tudi nierovi sodelavci zaslužijo vso pohvalo. Češkoslovaška je vodila od vsega začetka politiko pravičnosti, ki je imela vedno uspeh.
= Papež za pomoč Rusiji. Iz Rima
javljajo, da je papež naprosil diploma-tičn'e zastopnike v Vatikanu, naj zastopajo pri svojih vladah njegovo željo, pomagati Rusiji. Podobna navodila ie izdal papež tudi vatikanskim zastopnikom v inozemstvu.
Iz naše kraljevine.
— Regentov povratek. Iz Beo*= grada poročajo, da se vrne presto« lonaslednik regent Aleksander oko; li 20. t. m. iz nozemstva in da bo šel na letovišče v kako domače ko* pališče.
— Izključeni   klerikalni novinarji.
»Jugoslavenski List« poroča, da se je vršil 13. t. m. občni zbor sarajevske sekcije JNU, na katerem sta bila soglasno izključena jz novinarskega udruženja glavni urednik »Hrvatske Sloge« g. Anton Krespi in sotrudnik g. Milenko Vidović, ki sta neresnično in tendenci ozno poročala o kongresu jugoslovenskih novinarjev v Sarajevu.
— Boi^ proti tihotapcem na Jadranskem morju. Zagrebška »Riječ« poroča, da sta vono in finančno ministrstvo ukrenili vse potrebne preventivne korake na Jadranskem morju proti tihotapcem.
— Prepovedana »Arbeiter Zei= tun£». Notranje ministrstvo jc pre* povedalo za našo državo list »Ar* beiter Zcitun^«, ki zhaja na Dunaju ker piše proti naši državi i nnjenim interesom.
— Češka kopsb'šča v Dalma* ciji. Češko kopališko in hotelsko društvo v Dubrovniku je kurulo morski zaliv Srebrno in Kupari, poldrugo uro hoda od Dubrovnika. Čehi nameravajo tu zgraditi slovan* sko rcviiero s hoteli, parki, vilami, sanatoriji itd. Čehi so tudi kupili tovarno za opeko in porušeno V©* jašnico, ki so jo popravili in otvo* rili v njej penzijonat.
— Spo i med z^rehškim državs nim in južnim kolodvorom. Pro? metno ministrstvo je odredilo, da mora državna železnica uvesti zve? zo med državnim in južnim kolo* dvorom v svrho prevažanja pot? nikov.
— Najvišje ameriško odlikovanje za srb-kega vojaka. Ameriški vojaški delegat je naprosil naše vojno ministrstvo za ime najbolj zaslužnega srbskega vojaka v svetovni vojni, ki bo odlikovan z najvišjim vojnim odlikovanjem Zed i njenih držav.
— Preiskava na državnem posestvu BeSje. Iz Beograda poročajo, da se fe konstituirala parlament, komisija za preiskavo znane upravne afere na državnem posestvu Belje. Za predsednika 13 komisije je izovljen Sima S'ević, kaspijsko sodišče pa zastopa Sotir Aran-gjelović. Komisija se sestane 29. t. m. v Belju, da na licu mesta izvrši preiskavo.
— Na notovanju po Srbiji. Po*
ročali smo že, da ie odšlo več naših profesorjev na potovanje v Srbijo. Eden izmed teh nam niše: Devet profesorjev in dve učiteljici tehn. sr. šole potujemo že od 2. t. m. po Srbiji. Prišli smo do Niša in ob* iščemo še nekatere kra;e v Voivo* dini. Če tudi ne spadamo k liudcm. ki ponavljajo za drugimi prazne fraze o Srbih, vendar moram reči, - i da so se na*i pojmi o Srbih totalno
spremenili, in sicer njim v prid. Pri* šli smo v stik z inteligenco in pre* prostim ljudstvom in imeli priliko spoznavati in ceniti srbsko dušo. Pred vsem smo spoznali in uvideli, kako cenijo Srbi nas Slovence.....
RAZMEJITEV V PREK- IN MED-MURJU.
— d Zagreb. 16. avgusta. Včeraj
ob desetih je zapustila Zagreb medza-vezniška komisija in odšla v Varaždin, kjer bo nadaljevala delo za določitev j meje med Jugoslavijo in Madžarsko.
NOVE ITALIJANSKE ZAHTEVE. —d Zagreb, 16. avgv ta. >Jutarn:i List« poroča iz Beogra . Doznava se, da Italifa pripravi*; nove aahteve. s katerimi bo eahtev;•' od naše države, da luka Ban da posebnemu ktonaareifa '-kupno z Reka v eksploatacijo za 00 let. Proti temu predlogu in radi prekinjanja pogajanj je naša vlada vložila pri italijanski vladi protest.
Baranja — republika
Predsednik KaroIyL
— Beograd. 17. avgusta. Kakor •miio že javili, so je PeČuj z Baranjo in bajskim trikoiom proglasil za svobodno republiko pod pokroviteljstvom kraljestva SHS in pod zašfito male antaiite. Proglasitev republike se je naznanila naži vladi.
— Beojgrad, 17. avgusta. Predsednik izvršilnega odbora novoproglaSe-ne baranjske republike slikar Petar Dobrović in član odlx>ra dr. Schwarz sta ministrskemu predsedniku Pašieu in notranjemu ministru Pribičeviču javila sklepe Baranje. Prosita, da se sme v Bajranio povrniti grof Karolvi, ki naj bi postal predsednik republike.
— d Budimpešta, 16. avgusta. Predsednik anUntne komisije za iz-praznfenje Gosset jo odšel v Budimpešto, da poroča o dogodkih zadnjih dni in dobi nova navodila. Generalni komisarji za ozemlja, ki se morajo iz-prazniti, so snoči odpotovali v Kapos* var, kjer sta jih sprejela zborni poveljnik feldmaršallaltnant Soos in vladni komisar Kiszelv.
— d Budimpešta, 16. avgusta. Kakor se poroča iz Pečuja, 6o se nekateri častniki, ki spadajo k antantni komisiji, javno izrazili, da so vsi poizkusi komunistov (!) preprečiti Izročitev Baranje, zastonj, ker se mora izročitev brezpogojno izvršiti ob določanem roku.
HeodreSena domovina.
— Tihotapstvo na Kanalskem.
Na mejah med Italijo in Jugoslavi* jo se je ravilo živahno tihotapstvo s tobakom. Kupčiie so dobre, ker v Jugoslaviji ga kupujejo po kronah, prodajajo doma pa po lirah. Popra* sevanje po dobrem jugoslovenskem tobaku je mnogo, zato se tihotap» stvo vedno bolj širi. Obmejne stra* že sicer vršijo svojo dolžnost, toda tihotapstva ne morejo udušitL V Kambreškem sta dva stražnika na* letela na dva tihotapca s tobakom. Enega sta aretirala, drugi pa je vr* gel svojo vrečo stran in zbežal Stražnika sta se prepričala, da je v zaplenjenih vrečah tobaka in ciga* ret za okoli 60 kg. Potem sta šla z aretirancem proti Kanalu. Na poti pa sta bila nenadoma napadena od ljudi, ki so prihiteli iz nekega goz* diča. Bila sta vržena na tla in pre» tepena do krvi. Na to so zbežali in ž njimi tudi aretiranec. Ranjena stražnika sta bila prepeljana v vo* jaško bolnico. Nekaj tihotapcev so baje aretirali.
— Tolovaji. Na zasedenem ozemlju jo tolovajstvo se silno razvito in vedno več jo žrtev. V Vipavski dolini so prišli v samotno gostilno vdove Marije Kanove štirje mladi precej elegantno napravljeni možje. Vkazali so krčmarici in hčerki, ki sta bili sami doma, naj jim prineseta jedi in pijače. Ko se je to zgodilo, so vprašali, kedaj odide vlak proti Prvačini. Nato so 6e pogovarjali, plačali in odšli. Čez nekaj časa pa so se vrnili in povedali, da morajo čakati, ker vlak odide sele zvečer. Naročili so zopet pijače ter Se začeli pogovarjati s krčmarice in hčerjo. Bili so z njima prav uljudni, ko pa so izvedeli, kar so hoteli vedeti, so planili na obe ženski in zahtevali dfcnar. Nabrali so v hiši denarj«!, dragocenosti, obleke in drugih reči za okoli 9000 lir. Ženski sta trepetali v strahu v krčmi, nista pa se smeli zganiti. Po cesti je prišel proti krčmi kmet Andrej Vrabec. Eden izmed tolovajev ie ekočil proti njemu in ga ustrelil. Potem 60 tolovaji zbežali. Ponoči je n^kdo prišel mimo, zadel na VrabČevo truplo, napravil luč. nato pa šel do bližnje orož-niške postaje in povedal, kaj ie videl. Prišli so orožniki, ki so sli tudi v gostilno, kjer sta ležali gopodinja in h*l zvezani. Orožniki iščejo tolovafe. Iz Skopega na Krasu poročajo, da so prišli v krčmo >na 2ingarci< Štirje mestno oblečeni mladi ljudje, ao pili vino in jedli sir ter se prav po domače pogovarjali s krčmarieo. Po cesti sta prišla dva orožnika. Stopila sta v gorilno in te erospode uljudno vprašala no l<*gi-timaeiiah. Ker se niso mogli legitimirati, jib jo eden orožnikov telesno nre-i^kal. Pri enem je otipal samokres. Vprašal je, kaj je to nakar četrti za-kričl in ustreli z revolverjem. Ed>en izmed lopovov obleži v boiu mrtev ped
mizo. Eden orožnikov Je bil težko ranjen in preveden v tržaško bolnlimioo, kj«*r jfe umrl. Trem tolovajem se Je posrečilo zbežati. Poročajo nadalje, da je bil neki kmet z Vipavskega, ko ja žei v Trst z vozom, 2krat napaden, poročajo pa dalje se, da so v Brjah nekdga kmeta ubili tolovaji.
— Hrvatska ljudska šola v Pa« rinu v nevarnosti. Pripravlja se nov atentat na naše Šolstvo v Istri. Ho« čejo odstraniti hrvatsko ljudsko So» lo v Pazinu. Klopi in vse šolske po« trebščine so izvlekli na hodnik obč. doma in »pazinska občina« je Že napravila prošnjo, da se ukine hr# vatska ljudska šola v Pazinu, češ, ta je nepotrebna. Odpravili so našo gimnazijo in žensko učiteljišče v Pazinu, sedaj hočejo odpraviti še ljudsko šolo. To v občini, ki štej© nad 20.000 Hrvatov in niti 2000 Italijanov po narodnostil Komenda* tor Salata kaj delate?
— »Planinsko društvo« v Tr* stu. Zaradi izpremenjenih držav* nfh mej se je osnovalo samostojno planinsko društvo za vse jugoslo* vensko ozemlje, priključeno Italiji. Tržaška podružnica SPD le na vojem občnem zboru izpremenila svoja pravila tako, da je postala samostojno planinsko društvo. Občni zbor, ki se ie vršil v Narod* nem domu pri Sv. Ivanu, te bil do* bro obiskan. Društvene imovine je lir 690.95 poleg vloge v Ljubljani v znesku K 5480. Vpisanih članov je 115. Predsednik društva je dr. Pret# ner. Dosedanje podružnice SPD postanejo podružnice »Planinske* ga društva« v Trstu.
Ustaua Kralfeulne Srbov, HruatoD In Slovencev.
XL ODDELEK. Vojska Člen 119.
Vojaška obveznost le splošna po določilih zakona. Ustroj is velikost vojske In mornarice se predpisujeta t zakonom. Formiranje enot v zakonito določenem obsegu predpisuje kralj z uredbo na predlog ministra za vojno In mornarico. Koliko vojske se drž! pod zastavo, se določi vsako leto s proračunom.
Člen 120.
Vojaška sodišča so nezavisna. Pri Izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih.
Sodniki vojaško - tpelaclhkerm sodišča so stalni, stalnost sodnikov prvostopnih vojaških sodišč pa sa credl z rak onom.
Sodnik prvostopnega vojaškega sodišča ne sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez privolitve vojaško - apelacijskoga sodišča. *pelad|t»d sodnik pa ne brez privolitve kasacilskega sodišča. Sodnik vojaško - apelacllskega sodišča se srna premestiti samo s svojim pristankom m če napreduje v višje službeno mesto, sodnik prvostopnega vojaškega sodišča pa po določilih zakona.
Razsodbe vojaških sodišč pretresa v poslednji stopnji kasacljsko sodišče.
Člen 121.
Kazniva dejanja, kf Jih učml civilist v družbi z vojakom, sodijo civilna sodišča, v vojnem času pa volaška sodišča.
Cleen 122. Po dovršenem 20. letu ne sme nihče dobiti državne službe ali ostati v nje), ako nI po določilih vojaškega zakona odslužil svojega roka ali nI oproščen vojaška službe.
člen 123.
Za vzdrževanje   notranjega   reda sc
sme vojska uporabljat! samo na zahtevo pristojnega civilnega oblastva.
Člen 124.
Tuja vojska se ne srna lemati v s!nl-bo naše države, a tudi vojska naše država
se ne sme postavljati v službo tuje država brez predhodne odobritve narodne skupščine.
XIL ODDELEK.
Izpretnembe ▼ ustati. Člen 125.
O izpremembah v ustavi sklepe narodna skupščina s kraljem.
Člen 12*.
Predlog, da se v ustavi kaj lzpremerd ali dopolni, sme podati kralj   in narodna
skupščina.
V takem predloga se moralo Izrecno imenovati vse točke ustave, ki naj se tz-premene ali dopolnijo.
Ako Je podal predlog krilj. se priobči narodni slcupščlnl, nato pa se narodna skupščina takoj razpusti In skliče nova najkasneje v štirih mesecih.
Ako Je tak predlog Izšel iz narodna skupščine se sklepa o nJem na način, ki Je določen za sklepanje o zakonsKlJi predlogih, z večino treh petin skupnega števila članov.
Ako se ta predlog na ta način osvoji,
se narodna skupščina razpusti, nova pa se skliče najkasneje v roku Štirih mesecev od dne. ko le bil predlog usvoien.
Tako v enem kakor v drugem primera sme narodna skupščina sklepati samo o onih izpremembah m dopolnitvah ustave, ki jih obseea predlog, na katerega podstavi Je sklicana.
Narodna skupščina odloča z asdpofo-vlčno večino skupnega Števila s volih članov.
ura. srev.
BLUVCNKSi NAKUU9 dne I a. avgusta 1921.
stran 5.
t Kralj Peter Karadjordfeulc.
Umrl je Junak:
presekal je vozel smrtne skrivnosti, smelo stopil pred vesoljstva sfingo, saj rešil je uganko  naroda  z besedo
eno: Svoboda!
Umrl je vladar, kralj Jugoslavije: ni se boril za žezlo in za slavo, saj če tov al pod vs taško je zastavo za tlačeni svoj rod.
A narod sam mu žezlo je podal, ker slutil je, da baklo bo zažgal, ki bo kazala novih smotrov pot —*
In — oče je umrl:
Tisoči ihte,
ki so v njegovih vrstah" se borili,
ki zmagali so ž njim, se veselili.
prenašali ž njim glad in mraz, krepil jih je njegov preroški glas:
>Ia ieh naših krvavih valov se sila svobode rodi, in naša kri je krst prerojenja, je pesem moči!
Krvava sled je naša kri, po nji zmagovalci se vrnemo, v novi zavesti se strnemo, v narod nov!<
Slava spominu kralja — junaka, slava spominu kralja — očeta, delo njegovo naj večno živi, in večno bomo živeli mi svobodni Jugoslovani!
Gustav Strniša,
Dneune uesfi.
V Ljubljani. 17. avgusta 1921.
—- Iz komisije za Izdelavo univerzitetnega zakona. Kakor vsak dan, tako je bila tudi z torek. 17. t m. ob 8. odrejena seja označene komisije, ki pregledava že od 3. t m. na univerzi v Ljubljani fakultetske uredbe, da jih izjednači z zakonom in medsebojno, ne da bi pri tem kaj izpreminjalo na strokovni vsebini uredb. Z ozirom na tužno vest o kraljevi smrti izprejrovoril je predsednik komisije, jr. beograjski univerz, rektor dr. Boirdan Gavrilo v ič po prečitanem zapisniku prejš-ne seje sledeče spomen-besede:
»Gospoda! Njegovo Veličanstvo kralj Petar je umrl. Njegov veliki duh plava v nebeških višinah, med nami biva le še njegovo mrtvo telo. Mi vsi vemo, kaj je naš veliki pokojni kralj izvršil za svojo domovino in svoj narod. 0 tem naj izreče zgodovina svoio sodbo in odloči mu brez dvoma tisto visoko mesto, ki si ga je svojim delom izvojeval. Tiste velike zasluge njegovega dela so zapopadene: V brezpri-merni vezi z Bogom, v brezprimernem spoštovanju in vršenju božjih zakonov, v brezprimernem junaštvu, v brezprimernem patrijotizmu in v trdni veri v moč in historijsko-kulturno misijo svojega naroda. Štejem si v osobito dolžnost povdariti to tukaj med nami ujedinjenimi sinovi enega naroda in baš v tem domu, ki je v prvi vrsti pozvan, da gre po potih, ki jih je tako jasno pokazal naš veliki pokojni kralj. Prosim vas, gospoda, da v tihi molitvi vzdahnemo: Bog da mu dušu prosti, mir pepelu Njegovu. Slava Mu!c Komisijski člani so se odzvali pozivu svojega predsednika, a seja se je v znak žalovanja takoj odgodila-
— Konferenca delegatov industrijskih zbornic na Bledu. »Pravda« javlja, da se vrši na Bledu konferenca delegatov vseh industrijskih zbornic v naši kraljevini. Na konferenci se razpravlja o ustanovitvi trsrovskoindu-strijske centrale v Beogradu, ki bi zastopala interese vseh naših zbornic.
— Uradniško mesto pri Zvezi narodov. Presbiro poroča: Mednarodna delavska pisarna pri zvezi narodov namerava meseca septembra 1921 otvoriti v Beogradu natečaj za mesto uradnika, ki je sedaj prazno. Kandidati, ki bodo položili izpit, se bodo pozvali v službo v Ženevi. Natečaja se lahko udeležijo osebe obeh spolov od 21. do vštetega 35. leta. Kandidati moralo biti državljani kraljevine SHS, morajo imeti dobro splošno izobrazbo in popolnoma znati angleški ali francoski jezik. Oziralo se bo posebno na ^ vse-učiliščno izobrazbo, znanje administracije in drugih jezikov razen angleškega ali francoskega. V programu za konkurz so oismena dela, iz katerih se bo lahko sklepalo na sposobnost kandidatov v konceptu in poznavanju socialnih in gospodarskih vprašanj.
— Blagajna na juž. kolodvoru. Da se pred odhodi vlakov naval potnikov pri osebnih blagajnah na južnem kolodvoru v Ljubljani gl. k., Mariboru gk k. in Zagrebu j. k. kolikor mogoče oraili, je južna železnica odredila, da ie do nadaljnega ena izmed osebnih blagajn od 7. do 19. vedno odprta Ob-
činstvo si torej vedno lahko kupi vozne karte naprej za vse vlake, ki odhajajo do 24. dotičnega dne, razen za dunajske D brzovlake št. 4 in 50S. — Obratno ravnateljstvo južne železnice Ljubljana.
— Ali je res? Pod naslovom »Dr. Šusteršič se vrne v Ljubljano« poroča »Avtonomist« v svoji zads nji številki iz Zagreba: »Kakor po* ročaj o iz Beograda, je vlada dovoli* la dr. Šusteršiču povratek in biva* nje v Jugoslaviji pod pogojem, da se nastani začasno v Zagrebu.« Ne vemo, koliko je ta vest resnična, pri pominjamo samo, da smo že pre* tekli teden zabeležili vest iz Grad* ca, da se dr. Šusteršič vdeležuie kongresa katoliške internacionale in da hoče to priliko porabiti v to, da pridobi svoje somišljenike iz Jugoslavije zato, da mu izposlujejo povratek v domovino. Nam se zdi nemogoče, da bi kakeršnakoli iu* goslovenska vlada mogla dovoliti dr. Šusteršiču povratek v Jugoslavi* jo, najmanj pa sedaj, ko ie stopil v veljavo zakon o zaščiti države. Se* daj, ko se stopa na vrat komunisti* škim prevratnikom, puščati v do* movino dr. Šusteršiča in slične ele* mente, pomenja toliko, da je »Av* tonomistova« vest o dr. Šusteršiče* vem povratku samo njegova pobož; na želja. Verjamemo, da je Šusterši mnogo ležeče na tem, da bi se smel vrniti, takisto pa smo tudi uverieni. da je naša vlada na vsako tozadev* no intervencijo odgovorila s kate* goričnim »ne«. V tem prepričanju nas predvsem utrjuje vest, da ie baš te dni dr. Šusteršič na kongresu ka* toliške internacionale v Gradcu ve*
Kraljeu pogreb.
— BEOGRAD, 17. avgusta, - Po-gTeb kralja Petra bo v .ponedeljek. Truplo prepeljejo v Mladenovac in od tam v cerkev na Tepolu.
Gospodarske vesti.
BORZE.
— d Zagreb, 16. avgusta. Devize. Dunaj i 7-17.^0, Berlin 200.50—202, Italija 73.S—755, London 625—6.30, New York (kabel) 169.25—172, Ne\v York (ček) 168 50—169, Pariz 1325—1350, Praga 207.25—208. Švica 2900—2925. Valute. Ameriški dolarji 167—0, avstrijske krone 18.50—19, češkoslovaške krone 0—220, francoski franki 1300—0, nemške marke 205—206. italijanske lire 728—738.
LlnbliansKI ozorčni semeni
— Ugodnosti za obiskovalce »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani od 3. do 12. septembra 1. 1921.   Upoštevajoč   velik pomen »Ljubljanskega   velikega semnja« za naše narodno gospodarstvo, naše državne oblasti priznale raz-staviteljem in obiskovalcem števil« ne ugodnosti. Obiskovalci, ki sc i< kažejo z legitimacijo in sejmski znakom, plačajo v času od 20. avg. 1921 do 20. sept 1921 za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih
j vseh potniških vlakov vseh železnic j v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo* i vencev polovično vožnjo. Ako pa ! imajo razen tega potrdilo ministr> stva trgovine in industrije, da po setijo »Ljubljanski veliki semenj«, so v času   od 3. do 12. septembra i 1921 upravičeni uporabiti na progi j Beograd Ljubljana tudi   brzovlake \ proti polovični voznini.   Ta ugod* nost bo prišla zlasti posetnikom iz vzhodnih delov naše države v pri; log. Za prevoz razstavnega blaga v . Ljubljano in nazaj se plača polovic; t no železniško voznino, in sicer na ta način, da se zaračuna za pot od izhodišča do Ljubljane celo tovor* nino, dočim se blago na povratku brez- i iz Ljubljane nazaj brezplačno od-
elementi ste s klerikalci in komunisti vred! G.
— Natečaj za mesta inspektor* jev in komisarjev pri inšpekcijah rada (obrtniških nadzorništvih) pri* občen v št. 78, 79 in 80 Uradnega li* sta, letnik 1921, se podaljša do 31. avgusta L L — Kompetenti se opo* zarjajo, da lahko zaprosijo tudi me* sta razpisana za druge pokrajine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo* vencev. S potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je poslati na po* krajinsko upravo za Slovenijo za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo.
— Zaveden narodnjak je g. Ivan Mi-helčič, elektrotehnik v Ljubljani, Hrenova ulica. Gospodarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj je za njegovo veselico šentjakobski semenj lani in letos brezplačno napeljal električno razsvetljavo. G. MihelčiČu se društvo najlepše zahvaljuje za njegovo naklonjenost, obenem pa priporoča občinstvu, da ga podpira s čim največ naročili.
— Vsem železnica,-jem članom ZJŽ! Zveza jugoslovanskih železničarjev je prejela danes od centralnega odbora narodno železničarskih organizacij v Beogradu sledeči brzojav: Zaradi smrti Njegovog Veličanstva kralja Petra zakazani kongres i slet u dane 19., 20. in 21. avgusta u Beogradu i narodno žalosti odlaže se. Snopčite ovo svojim članovima. Predsednik: Jo-c'a Stanojević, sekretar Aca Pavlović. Dneve kongresa in izleta bomo naknadno javili. Predsedstvo ZJ2.
—  Posredovalnica društva »Merfcor«. Sprejmejo se:   3 knjigov., 1 korespondent, 2 kontorista, 2 poslovodji,   6 potnikov, 2 skladiščnika,   4 pomočniki mešane stroke, i 1 pomočnik železninske stroke. 3 pomočni-. ki manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 12 kontoristinj, 3 blagajni-čarke, 11 prodajalk, 5 učencev In 3 učenke. Službe išče: 2 knjigovodja, 2 korespon-denta, 3 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniki, ! 11) skladiščnikov,   27 pomočnikov mešane stroke. 3 pomočnik! železninske. stroke, 7 pomočnikov   manufakturne stroke,   10 po-j močnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 27 konto-] ristinj,   10 blagajničark,   32 prodajalk, 7 I učencev in 5 učenk. Posredovalnica poslu-i je za delodajalce in člane društva
plačno, za druge pa proti mali odškodnini, j premi. Razstavljalno blago, ki doj* j Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavlja- i de iz inozemstva, je uvozne in iz= nju trgovskega in drugega   osobja vedno ' vozne carine prosto, ako se izvozi ' poslužujejo  naše posredovalni   ki   bo j tekom treh mescev po uvozu. Ra* I skušala že'jam kar najhitreje ustreči.        j zen tega je priznalo obratno ravna.
kem svojem dopisu, namenjenem izven Slovenije, našo prireditev 5 kratkim vabilom na poset. V infor* rnacijo naj služi, da se dobe lepiti* macije in sejmski znaki, ki upravi* eujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v Kraljevini Srbov, Ur* vatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj in do prostega vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo ve* lesejma proti predplačilu 25 dinar* jev pri Uradu »Ljubljanskega veli* kega semnja« in pri sejmskih za« stopnikih v vseh večjih mestih. Sejmski urad preskrbi na naročilo tudi stanovanja.
Kultura.
— Prireditev umetniške potovalna rajstave in predavanje Probude po Sloveniji. Društvo >Probuda< priredi i svojo zanimivo umetniško raastave nar šifa domačih in pristnih del dno 17. t, m. v Črnomlju, 20. Novem mestu. 23. v Brežicah, 26. v Celju, 29. in o0. v, Mariboru. Pomen teh razstav in proda-:•"••• i ■ n><> jnvnost po
vsej državi za naso batno umetnost, industrijo in stavbarstvo ter iznodri* 11 i t i vse, kar je tujega in ničvrednega, iz na:o države 1 Natančnejše ho javijo* no potom lepakov v dotirnih krajih.
— Poživljamo vat. ene, ki imafo računo od zadnjo prireditve Sokola I-, naj jih pošljejo br. Turku, Vido-v&aa-
ska c. 3.
Tiirfsfifca m sport.
— VVattcrpolo. Vsled smrti njego* vep<i veličanstva kralja Petra odpade watterj>olo tekma, ki bi se morala vršiti danes ob pol G. uri zvečer na Ljub* lianici.
Društuene uesstl.
— Slov. Dijaške zadruge v Pragi, Brna in na Dunaju obveščajo svoje člane, naj prošnjo za centralno štipendije za prihodnje šolsko leto vpošiljajo direktno (no potom zadrug) na Poverjenih t vo za uk in bocročastje v Ljubljani in sicer do 20. avgusta. Tozadevna na-j redba je bila objavljena v dnevnikih in. v >Uradnem listu* šl 91 od 4. t. m.
— Roparski   umor  v Prekmurju.
V selu Mrtvarjevci v Prekmurju se ie zgodil dne 8. t. m. grozen zločin, čegar žrtev je postal krošnjar Karol Kozina iz Žlebiča pri Ribnici. Kozina je istega dne okrog 10. dopoldne prišel v Mrtvarjevce in se seznanil v ondotni gostilni z dvema vojakoma. Ponudila
teljstvo južne železnice na Dunaju obiskovalcem »Ljubljanskega veli; kega semnja« SOodstotni popust na vseh potniških vlakih avstrijskih prog južne železnice, ako se izka* žejo s sejmsko legitimacijo, ki je v redu kolekovana.   Zajedno je do*
sta se mu, da ga po bližnjici popeljeta I volilo za razstavno blago zgoraj na
hementno napadel našo vlado in.iz* , na ogrsko mejo, kamor je hotel v tri j vedene prevozne ugodnosti. Legiti
lil nanjo golido najbolj smmrdljiv gnojnice, česar bi gotovo ne storil ako bi mu naša vlada izpolnila naj* srčnejšo njegovo željo. Ali pa je morda kulanco naše vlade nasproti njemu kvitiral na prav kavalirski način? Kdor pozna dr. Šusteršiča, ve, da je mogoče tudi to.
— Ali ni res? V sredo, 10. t. m. sem napisal v >Narodu< samo golo dejstvo, da je >Slomškova Zvezac privesek klerikalne stranke. V >Slo-vencuc pa kriči nekdo, da sem zato ^denuncijant«. To mojo trditev potrjuje v ravnoisti številki nadučitelj Silvester, ki piše-: >Nismo pa mogli glasovati« (namreč za resolucijo na učiteljski konferenci v Radovljici), ki pozdravlja sprefeto ustavo in se zahvaljuje poslancem, ki so glasovali za njo, >ker je >Slomškova Zveza« iz načelnih vzrokov glede sedanje ustave za temeljito revizijo, torej na strani ogromne, čeprav zaenkrat prezirane večine slovenskega in hrvatskega ljudstva«, to je na strani klerikalcev, komunistov in Radičevcev. Ali i© tedaj to denuncijantstvo, kar sami priznavate? Ali so člani >Slomškove Zveze« vredni, da se jih imenuje v Ljubljano? Ponavljam Protidržnvni
ure oddaljeni trg na semenj. Ob pol treh popoldne so se napotili vsi trije I iz gostilne in odšli proti gozdu, odda- ! ljenem par strelja:ev od vasi. Se predno so prišli do gozda, se ie eden vojakov vrnil z izgovorom, da je poza- j bil v gostilni cigarete in da takoj pride ! za njima. Kozina in drugi vojak sta šla dalje proti gozdu in zavila z vozne poti na neko stransko stezo. Tu je kmalu Kozina zaostal, in vojak, ki se ie bil vrnil v gostilno, ga ie dohitel. Nekoliko časa sta se pogovarjala. Naenkrat ie vo;ak skočil pred nieea, pomeril in ga ustrelil v glavo pod desno oko. nakar se je Kozina takoj zgrudil. Ko se ie hotel dvigniti s tal. ga je ustrelil še enkrat v čelo. nakar je takoj nastopila smrt. Pri njem so našli vse njegove dokumente, med drugimi tudi potni list za Madžarska in nekaj madžarskega denarja. Zmanjkala ie le ura, katero mu je ropar s silo odtrgal, da je konec verižice ostal v telovniku. Pokojnega so pokopali dne 11. t. m. v Mrtvarev-cih Bil ie blaga duša, dober zakonski mož tn 'inher oče svoiemu desetletnemu c • Poparja so še isti dan zaprli.
macije s sejmskim znakom, ki opravičujejo imetnikom do vseh navedenih ugodnosti, se dobe za 25 dinariev pri vseh sejmskih za* stopnikih v vseh večjih mestih ali pa neposredno pri uradu »Ljub* [janskega velikega semnja« v Ljub; Ijani.
— Poziv m trgovce, industrij* ce in obrtnike! »Uradu Ljubi j an* skega velikega semnja« vkljub naj s vestne j šemu delu ni mogoče sesta* viti popolnega seznama trgovcev, industri j cev in obrtnikov iz vzhod« nih delov naše države, da bi se jih povabilo na naš semenj. Zato na; prosa »L'rad Ljubljanskega velike? ga semnja« vse industri i cc, trgov* ce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih po* krajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgov* skim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset »Liublian* skega velikega semnia«. Potrebne tiskovine da brezplačno na razpo« lago Urad Ljubljanskega velikega semnia. V interesu stvari ie, da na; ši pridobitni krogi omenijo v vsa-
Darila.
Upravi na&ega lista bo poslali: Za Jugoslovansko Matico:   G. dir.
Tomo Tolazzi. Skopljo 300 K, nabranih v zavedni družbi častnikov z željo, da bi natUi mnogo posnemalcev med tovariši: g. Ant. Kokelj, stražm. Dobravah( Jesenice 129 K. nabral g. Ifatevi Ver-gles, gostilničar na Savi pri Jesenicah pri ponovni svatovščini g. B. Znvorsni* ka in ob priliki baleta pod vodstvom g« Danila nabranih na Rabu 114 K. Skur« paj 543 K.
Srčna hvala!
Poizuedbe.
— V soboto dne 13. avgusta 1971 popoldne od 4. do 5. ure so bilo iz dvorišča Gospodarske zveze oziroma na Rleivreisovi cesti 3 mlade kokoši izvabi jen'e na cesto in odpeljane (1 črna in dve beli). Prosi so, čo kdo kaj ve o tem. da naznani lastniku proti na^rradi strojniku T. Boltezar.
— Oj>ozarJajo se dotičnl> 4 dame, ki so 14. t. m. večerjalo in pilo v mali sobi na desno V gostilni pri >\aoetu« na Martinovi cesti in odšlo brez da bi plačale, da so poznane. Opozarjajo se, da takoj račun poravnajo, drugače se bo proti niim sodnijsko postopalo.
— Nasla se je damska denarnica! s srednjo vsoto denarja. Naslov s*o po* Izve v upravništvu >Slov. Nar.«.
Glavni urednik:
Rasto PustoslemŠek. Odgovorni urednik:
Ivan Podržaj.
SaraoslBi« Kniigovodia
za eno in dvostavno knjigovodstvo Išče za popoldanske ure primernega mesta. Cenj. ponudbe pod .Knjigovodja/5657' na uprav. Slov. Naroda. 5667
Brezplačno oskrbovanje
kake vile aH gradu v Sloveniji bi prev-ze'a učiteljica v pokoju za ttanovanjc — za katero se plača najemnina — d'e sobi s kuhinjo. Ponudbe pod Jesen 5655* na upravniStvo Slovanskega Naroda. 5655
addam blizu Ljubljane onemu, ki mi odstopi stanovanje v Ljubljani z 3 ali več sobami. Ponudbe pod; ,F. M. 22* na uprav. Slov. Naroda. 5643
Proda se generator za vrtilni tok,
/zdelek tvrdke Kolben. Praga, rabljen, toda tako dobro ohranjen, brez hibe in pop< Inoma zmožen za takojšen obrat. z rrizid^no po»zročHno dinamo, 3450 volt, 21 amp., 125 kw, trajno 50 perilo d, sro obratov v minuti, jermenska pošča 700 mm. 450 mm široka. Ponudbe pod ,PV 5665" na upravništvo Slov, Naroda- 6665
Izjava.
Izjavljam,   da  sem neopravičeno rabil v razburjenosti  napram g. FiltDu Šibicu,   ključavničarju v Rožni dolin št 171, gotove žaljive  besede, ki jih obžalujem.
5636 frane •orana.
Išče se gospodična ali
nnena ki bi P°u"eva,a gospoda v (jUSpČJf slovenskem in nemškem jeziku. Ponudbe pod .Ruski 5649" na upravo Slov. Naroda. 5649
Proda se
večje posestvo z vilo (stavbene parcele) v Spodnji Šiški, tik glavne ceste. Natančneja pojasnila daje g. noar Bafnar, Miklošičeva testa 6. 5653
»Ce se
jonski paznik,
samec ali oženjen,
zidarski polir,
samec, svoje stroke popolnoma velč. samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval pod .Premog 5664" na upravo Slov. Naroda. 5661
Proda se hiša
v sredini mesta s takojšnjim stanovanjem. Nas'ov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5642
Kuhinjo prodam.
Realjtva etata 26, pritličje, vaaik
dan od S—5. 5644
Proda se t
Dunaj ka ces'a 5/., od 5
6. 5645
Konloristinlo
samostojna, slovenska fn nemška kn-respondentinja, ter zmožna stenografije in strojepisja se takoj sprejme. Bolob * So., tovarna kem. Izdelkov Ljub Ijsna — Vič. 5633
Trgovshl pomoćnih,
mlajša moč, se sprejme pri tvrdki Ed.  Supp#nz) Pristava«
5651
Trgovshl vajenec
od 12. — 14. let sin naerednih star Šcv, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na: Eudolf ZUiarl, traovec v ŠKofji Loki 56;2
Odda se mesečno sobo.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5640
B fe se družabnik
za dobro vpeljano veletrgovino z mešanim blagom v zelo prometnem obine -nrm kraju. Ponudbe pod .Družabnik 200.000• na upravništvo Slovenskega Naroda. 5641
iHe se stanovanje
s hrano ali pa tudi brez,nje, za dve gimnaztstkl pri boljši družini. Kje, po ve uprav. Slov. Naroda. 5667
Sprejme se
trsovskl prodajalec
v trgovino 1 me'anlm M agom na de želi. Ponudbe na Pa»al Eunstek, ftiarfa »rl a\|dovaelat. JalHaka Sanacija. 565'
Pes
Dbertnann č'stokrvni 12 mesecev star je na prodaj. Dntaa Ooraid, VVolfo-va ul. 12. 5C62
Bančni uradnik išče so-
s hrano ali brez ra takoj, proti UU dobremu plačilu. Ponudbe na upravništvo Sloverskega Naroda poi .Dobro plač.lo 5559'. 5659
Oglas.
Uprava okružne bolnice v Šabcu potrebuje
vrtnarja
stroke vajenega in s prakso, za oskrbo vanje bolniškega p. rka in vrta. Mesečna plača 60 dinarjev ter 14 dinarjev dra-ginjske doklade na dan ter za vsakega člana družine po 5 dinarjev na dan. Poleg tega Ima za sebe tudi hrano v bolilci. ProSnjc s potrebn-ml dokumenti na Urravo bolnico v Sabcn. Služba se lahko nastopi takoj. 5668 Uprava bolnice.
proda se zlata ženska ura z dolgo verižico.
1 Celovška cesta 32. Vil. okraj. 5654
Kuharica
srednjih let se sprejme takoj. Vpraša v uprav. Slov. Naroda. 5661
Remenje
prvorazredno Knochovo za pogon strojeva u dlmenz'jama 30—250 mm prodaje jeftino sa sk!ad<šta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviju Frkovlć 1 drug, Zagreb, Mesnlčka ul. 5. Telefon 4-45. Podružnica Ljubljana, Stritarjeva uL 7« Telefon 4-22. 5387J
Trgovski sotruonik
mnnufakturist *e sprejme pri tvrdki Logar a Kalan v Kranju. 5627
TrlnTštrapeliilElDje in prodaji
na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust. Stelser Anton, Ljubljana. Jeraoora al. 13, Trnovo.
26
Prvovrsten tarifi!)
z dolgoletno prakso pri Schenkerju ln drug išče mesta pri boljši tvrdkL Dopisi pod „Tarifist 5582" na upr. Slov. Narod 5582
Uet M (oil)
v Ljubljani   ugodno   na prodaj.
Pojasnila se dobe v pisarni Prvega draitva hišnih posestnikov v Ljnb janl-Šelenburgeva ulica 5 1. od 4.—6. popold
__5631_]
Proda se
večja množina fotografskega materijala, slikarska omarica z opremo, omara za led, šivalna miza, divan, zavese za okna, vrtni soln-čnik, volnene odeje in razni drugi predmeti. Poizve in ogledaše vsak dan od 1. do 5. pop. t gradu VVindischgratz. Bled. 5534
5
6. stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 18. avgusta 1921.
Me v. 183
Molzne boze
odda
oezremtetvo Taline v D. M. t rcljm. 5638
Kupim
Otočnoj šo sesalko za vodnjak, ft. Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska 26.
Trgovski pomočnik
ltča službe
V večji trgovivi z mešanim blagom, najrajši na deželi. Naslov pove uprav Slov. Naroda. 5450
Kupim oe£ nago-
od 100 meterskih
_____   —---- centov naprej.
Ponudbe na Jan Štadent, Staro - Pe vovoselo, Slavonija. 5496
Onemela kljilaielMa
bi sc iel rad učit 15 let star, močan fant, ki ima 2 mest šoli, iz dobre kmečke hiše. Naslov pri uprav. SI. Nar. 5567
Sestro njegovateljice,
(bolničarke) inteligentinije osobe, koje znadu instrumentirati, dobiju stalno na-miještenje u Sanatoriju u Zaprebn. Ponudbe na ravnateljstvo Sanatorija, Zagreb A ulica 18. 5555
i
( Holzstabge-webe)
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R- Puh,
LJubljana, Gradaška nI. 22. Telefon 513.
Klavirje
uglasit•« in popravila
solidno In točno ter gre tudi na deželo.
MDćs Patle. lfĐ&Qeoa. Tržaška c.45.
20 dobro v vežbanilh čevlj. pomočnikov 1 |V'lraxovalec 1 atepa-Hca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača od para (akord). Nastop takoj.
Maks Pečnlk, tvorn- čevljev
Gameljne nad Ljubljano.
Jogomlr Koschier Pavla plazaik
zaročena.
S,r«taikf v avgnsto 1921.
Prodajalka
dobra moč, špecerijske stroke, veiča korespondence ln strojepisja, se sprejme v trgovino z deželnimi pridelki na deželi. Cenjene ponudbe ie blagovoli po* slati pod .Dobra moč/5663 na uprav. Slov. Naroda. 5663
Slulbe »ie
gospodična
t lepim spričevalom z znanjem glaso-virja, francoskega slov. nema. jezika. Naslov   pove   uprav.   Slov. Naroda. 5666
Taline tlsktretalu-lftne peejatfa lica za čimprej**« vstop
ffakturista
ki je tudi zmožen naprave obračunati (Anlagenabrechnung) in anafaHmarja.
Oba morata biti v stroki veiča ln po možnosti znati slovenski in nemški Ponudbe referencami ln navedbe zahtev pod .Stalna služba" 5558 na upravo.
Prvovrstna trgovina i ofl|em
kupi drva In bukovo oglje.
Pri ugodnih cenah veliki sklepi. Ponudbe pod „Carbone" na anončno biro Hlraobfeld, Trleate, Via Teatro I.
Pozor I
Pozor!
Cenjene konzumente in gostilničarje obveščamo, da bomo prodajali
la. goveje meso
od te sobote dalje v mesnici na Sv. Jakoba nabrežju in na prosti stojnici po
28 in 30 K,
na stojnici Nakupovalne zadruge — za Mahrovim zidom pod kostanjem pa po
22 In 24 K,
P. n. obCinstvo nadalje opozarjamo na naše
la. mesne in klobasne izdelke in suho meso,
kar prodajamo po nizkih cenah na drobno v lastni prodajalni v Stritarjevi ulici oziroma na debelo v tovarni na Zelenem hribu
5673
Centralna Vnovfevalnica.
Marija Miheltč roj. Strniša naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen srčno-ljubljeni, nepozabni, predobri mož, gospod
Josip Miheliž
trgovec
včeraj dne 16. t. m. ob 7*9. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz sanatorija „Leonišče" na pokopališče k sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1921.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
5671
Kot učenec
v kako trgovino z mešanim blagom na deželi želi vstopiti krepak, lo let ster mladenič, ki je dovrši! tri razrede meščanske šole v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod .Učenec b00/5595 na upravn Slov, Naroda. 5595
Kupi se
lepa dobra ohranjena pisarniška oprava. Ponudbe  na anočno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3 5577
Dobro nagrado
dam onemu, katrri mi preskrbi ali odstopi lokal na prometnem kraju v Lju-bllani. eventualno vstopim kot družabnik. Ponudbe rod .dobra nagrada 5610" na upravništvo Slov. Naroda
Sirovooljmmotor
6 HP Waholovsky v dobrem stanju se po ceni proda z vsemi pritiklinami pri Klauonlk 4 Kompara, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor. 5617
Prodajalko
manufakturne stroke, dobro de-tailistinjo, sprejmem takoj. Even-tuelne ponudbe na upravništvo pod .Manufaktura 5611"
ttea se
meseina soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poatnl predal it. 53. 4805
Pohištvo
ea vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste   tapetniških del priporočata BRATA SEVER   L rublja na, Ootpoaverska cesta 13. (Kolizej; 4963
G. F. Jifflek
B|!a>eri!fc s'amtrJEt
v L'ubl9fil Wollova 12.
Izvršujem nglasevaaja ter oopravils gla-sovirjev \n harmonije- specielno strokovno, točno ln ceno
i inn
v ..Narodni tiskarni".
Zsbja pohlStva Kfim Jlttrfit V JtfR.JPM se fe preselila
v Gosposko ulico 20, Firchanova hiši.
Velika zaloga, lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. ■  Ceniki na rasaalago I
Na debelo! Eksport! Na drobno!
Steklo za Izložbe
vseh veličin v zalogi kakor tudi
čolna zrcala
nudi po najnižih cenah.
JOSIP FtiZY
Glavno zastopstvo Hermana Denesa na Dunaju. ZAGREB, Vlaška ulica 89-91.
Pri vprašanjih za ponudbe treba označiti točne mere.
12 vagonov tračnic
za gozdno železnico, težk;h 7 kg pro tekoči meter z drobni
materijalom vred,
25 vagonetov 60 cm širine, 3 motorje na bencin a 4 HP
15.000 kenalsf uiib Is raHljeala brastovia pragov (1-130 m .Dig;
proda in dobavi točno 56!
tvrdka brata Janekovic, Zagreb.
r
lite
SLOVENSKA BANKA
Ponudbe na  Predsadništvo Slovenske banko, LJubljana.
&pedlci?ska firma
Lndovlk Ševar,
vd« na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče po^le, tudi ocartnjsnje. 2535
Pozor, trgovci s Hlobulil!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zaloei; tudi lene veloirne klobuke. Franjo Cerar, tovarnar v Stobn, pošta Domiale. Tovarn.i je oddaljena 7 minut od postaje Domisle Cene primerno nizke, postrežba točna
Zmoten in zanecIi»v
NAĐMONTER.
ki je tudi akvizitončno uporabljiv in slovenskega in nemškega jezika zmo?en, se takoj srrelme. Ponudbe rod „Ele <-tropodjetje 5559** na upravo lista. 5559
Iščeta se
.i
Zenitna ponudba.
Gospodična srednje starosti, zdrava, priletne zunanjosti, vehke in lepe postave, izobražena, iz ugledne rodbine ter vesele narave se želi poročiti z gospodom od 55 — 50 let starim, veleposestnikom ali vele'rgovcem. Le resne ro-nudbe pod Srečna bodočnost št. 5564 na upr. Slov. Nar. 5564
fift se sttnovonle
za dva dijaka pri boljši rodbini Kie v bližini gimnnzije na Poljanah. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5609
€nonaOstropna hiša
pripravna   za   vsako  obrt, se proda.
Kupcu stanovanje nn ra^po'ago. Gllnce 67 pri Ljubljani. 5574
VRTNAR ISCE
s prvim novembrom zelenjadni in cve-i'iĆni vrt v najem v Ljubljani. V slučaju, da ni cvetličnjaka sem ga sam pripravljen napraviti. Ponudbe na npr, SI. Nar. pod „ Cvetlični vrt" .W0
dobro Izvežbana uradnika
za likvidaturo in knjigovodstvo. — Reflektira se le na prvovrstni sile. — Ponudbe z označbo plače na SLOVENSKO BANKO
Ljubljane.
Pozor I      Reklamna ponudba! Pozor!
Veljavno samo 20 dot t
Radi opustitve moje zaloge up pošiljam skozi 20 dni vsakemu, kdor ml pošlje izrezek tega oglasa, krasno remontoir uro (za gospode), preizkušeno, 30 ur idočo, s 3 letnim pismenim jamstvom za reklamno ceno od 40 din, mesto 85 din. franko za vnaprej poslani znesek v priporočenem pismu. Ure se odpošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošilja edino proti naplačilu 10 din.
Skiad'iče nr AdelI Mithos Zagreb, Samostanska ul. 4
I
Oglas.
Nabavka mesa od 1. septembra de 31. decembra 191 £ za garnizone Dravske divizijske oblaatf.
Interesenti naj stavijo pismene ponudbe kolekovane sa dverr dinarom divizijski intendanturi u Ljubljani, vojnom okrugu Maribo. in Celju ter komandama mesta u Slovenski Bstrici in Ptuju dru 24. augusta tega leta predpoldne, ko se bodo zaključivale direktne pogodbe.
Dnevna potreba: Ljubljana okoli 1200 k£. Maribor okoli 1000 kp. Celje okoli 400 kg. Ptuj okoli 300 kg. Slovenska Bistrica okoli 60 kg mesa. Kaucija 5%. Uslovi v omenjenih uradih.
Komanda Dravsko divizijske obla.ti E štev. 12.169. ed 13. sasuta 1921. leta.
LJUBLJANSKA KREDITNA
> *w^>i^c^a>^
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Boro vije, Ptuj, Brežice.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodala srečke razredne loterije.
Tclef. štev. 261 in 413.
Brzojavni naslov: wBanka*\ Ljubljana*
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni zakladi K 45,000.000
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Za inseratni del odgovoren Valentin K o d i t a r.
8
45
54
77
27
74