KATOLJSK CKRKVEN UST.
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za r-etert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 22. rožnika 1888.
List 25.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
XV. Kako se uči v Boskovih zavodih. — Don Bosko pervi vzgojitelj našega stoletja.
Pomoč od zgoraj tedaj — in serčua ljubezen, ktero je gojil Bosko do mladine: to dvoje je storilo, da smemo imenovati Boska pervega vzgojitelja sedanje dpbe, najberž vsega sedanjega stoletja. Tudi drugi možje so imeli serce do mladeži, imeli od Boga lep a redek aar, da lahko vzgojajo mladino, — a kje je učitelj, ki bi štel toliko učencev kakor Bosko? Kje je učitelj, ki bi žertvoval vse, kar ima — za svoje otroke? „ Veliko je učiteljev — a malo očetov." pravi sv. pismo. Bosko ni bil samo oče — bil je ob enem mati, kakor govori slavui ŠKof Dunanloup vsem odgojiteljem: „Bodite očetje! A to še ni zadosti: Bodite matero! Treba, da ste kakor mati fovens filios suos. Potrebno je ljubiti otroke, in jim skazovati, da jih človek ljubi — in ue samo s tem, da se ogibljemo vsake preostrosti in neprevidne strogosti, ki krade otroku dobro voljo, ampak tudi s tem, da mu hočemo vse storiti, kar le moremo; da nas veseli, da smo ž njimi skupaj. Zato je treba matere. Mati ne loči se od njega nikdar, ne zapusti ga nikoli."
Videli smo zdaj, kakova načela je imel Bosko o vzgoji. Po svojih tovariših je skerbel, da so se ta načela zverševala. Poglejmo še, kaka hišna pravila so veljala po Boskovih sirotiščih.
Vstane se ob 5ih. Ce'. pol ure — jutranja molTtev. sv. maša, rožni venec, litanije. Potem zajutrek. Po zajuterku se gojenci molče razidejo v delavnice. Med delom vlada mirna tišina. Govorjenje in smejanje ni dovoljeno. Vsaka pijača prepovedana. Opoldne: kosilo in zopet molitev. Do dveh je prost čas, med kterim se dečki igrajo ali pa vadijo v godbi in petji. Potem zopet delo do večera — do 7. ure. Na to večerja in molitev pred kako podobo MB. Prične se dan s petjem in 8 petjem se kouča.
Na pervi pogled nam je jasno, da v Boskovih oratorijih vedo dobro ceniti stari pregovor: delaj in moli. Molitev je ono blažilno olje, ki lajSa gojencem delo, in privabljuje blagoslov z nebes.
Po vsem tem pa tudi vemo. kakošen je razloček med Boskovimi delavnicami — in delavnicami po mestnih tovarnah: tu molitev — tam kletvina! In kakošen je sad? V Boskove zavode prihajajo anarhisti — in odhajajo pošteni o b e r t u i k i; v (mnoge) druge tovarne prihajajo pošteni ljudje — pa odhajajo anarhisti!
Nauk od vsega tega pa je ta: ali more še kdo Mjiri. da more socijalno vprašanje rešti edino le sveta katoliška Cerkev? Enkrat je to vprašanje že rešila — v pervih časih kerščanstva; tudi zdaj ga še lahko reši — glejte Don Boska!
Drugič. Kakošna naj bo šola? vtaro, a še vedno novo vprašanje! Evo vam — zopet Don-Boska! Vrav-najte jo p oko p i tu. kakoršno je urezalBosko, pervi pedagog našega stoletja — on je dokaz .ad ocuios" — za versko šolo!
XVI. Don Bosko in minister Ratazzi.
Izverstna Boskova vzgojna metoda je bila spiošno pripoznana. V več zavodih so posneli svoja hišna pravila po onih. kakoršna so veljala v Boskovih oratorijih. Če se zahteva od šole, da izreja dobre deržavljano (kakoršen uamen ima moderna šola), se je to gotovo spolnovalo v Boskovi, na verski podlagi osnovani šoli. Celo v višjih krogih so morali priterditi. da Bosko silno koristno deluje za človeško družbo. Sam mini-ter Ratazzi se je jel zanimati za njega. Pogovori, ktere je imel Bosko z Ratazzijem, so bili za vse podjetje posebno pomeuljivi. Razun tega je Bosko ravno .emu ministru, kakor merodajni osebi, jasno pokazal, kako je treba učiti. Dogodba v naslednjem odstavku kaže, kako je znal Bosko v dejanji zverševati svoja načela. Vidi se, da je bilo njegovo vzgojeslovje res nekaj posebnega.
Bilo je neko nedeljo mesca aprila 1. 1854. Maša je končana, orgije so potihnile... Bosko se prikaže na prižnici, da spregovori nekoliko besedi zbrani mladini. Po Laškem je na več krajih navada, da poslušavci potlej poprašujejo govornika, ako ne razumejo kake reči. Tudi Boskovi gojenci so imeli to pravico, da so se obračali do svojega učitelja, kedar je njim bilo kaj nejasno.
Komaj začne Bosko govoriti, ko neutegoma stopi v cerkev visoka imenitna oseba. Nihče je ne pozna — ne Bosko in ne učenci. Vsede se v klop in pazljivo posluša govor.
Razlagal je govornik, kako je cesar Trajan na krivičen način pregnal papeža Klemena. Dokonča Bosko svoje besede, kar vstane eden zunanjih gojencev in vpraša: „Če je cesar Trajan krivično ravnal, da je pregnal papeža Klemena iz Rima, ali ne ravna tudi naša vlada krivično, ker je obsodila in prepodila škofa Fransonija?" — Vprašanje je bilo nepričakovano. Bosko je bil v zadregi — odgovoriti je bilo treba. Ali zavednosti ti zgubil, marveč takoj je mirno rekel: „Ni sicer tn -j krai, da bi govorili o postopanji vlade proti našemu škofu, ali v teku časa se je pogostokrat dogodilo, da so uepriiatelji sv. Cerkve preganjali papeže in škofe, ru pomislivši, da je celo zidovje v nevarnosti, če se spodnje stebrovje podere."
Dečki s petjem dokončajo sv. opravilo. Bosko zapusti Cerkev. Tudi oni nepoznani človek vstane in gre. Videč Boska na dvorišči, stopi k njemu. Bosko ga znprasa, kdo je, in odgovori. „Jaz sem Ratazzi." — »Ratazzi? oni veliki Ratazzi, kteri je bil pred uekolikimi dnevi predsednik in sedaj kraljevi minister? — »Da, oni Ratazzi sem jaz." — O, potem me čakajo škerbci, na rokah in temnica." — rA zakaj, prosim vas?" — »Ker ie vaša prevzvišenost slišala, kaj smo govorili o cerkvenih naših razmerah in o našem škofu." — Temu se ue da nič ugovarjati. Vprašanje dečkovo je bilo več ali manj primerno; kar se vas tiče, ste se dobro i/rezali. Noben minister vam ne more ničesa očitati. Sicer imajo pa mali in veliki pravico, da javno povedo svoje menenje. Kakor ministra vstavne vlade me lahko presoja vsak prosti deržavljan, in tudi vi Bosko. Mislim pa tudi, da bi se pod mojim ministerstvom mileje postopalo zoper Fransonija, dasiravno mi ni po mislih." — -Če je stvar taka, potem me veseli, da me še ne zaprete v mišnico in privoščite še nekaj svežega zraka valdoškega."
Razgovor med Boskom in Ratazzijem, tem znanim sovražnikom sv. Cerkve, ja trajal celo uro. Ratazzi vprašal je mnogo — o namenu Boskovih zavodov, o njegovi vzgoji i. t. d. Boskovi določni odgovori so mu bili po godu. Odsihdob je bil Ratazzi veden zagovornik Salezijancem. dokler je opravljal ministersko službo, in še pozneje
Pri pervem tem razgovoru razlagal je Bosko na drobno svojo vzgojno metodo, rekoč, da je treba vsak uered pri gojencih preprečiti, ne da bi se mnogo kaznovalo. Pripoveduje mu. koliko moč pri odgoji imajo sredstva, ktera podaja sv. vera; govori o katekizmu: o dolžnostih uaših — do Bega — do bližnjega; o veliki potrebi, da gojenci ljubijo čednost, a sovražijo pregrehj. Ob koncu reče: »Učitelj ue sme svojega učenca nikdar zgubiti spred oči. Paziti se mora na-nje v šoli in v delavnici. In slednjič, s pripomočki, ktere uarekuje pamet in liubezen, treba jih je privesti tako daleč, da se varujejo zia; a ne samo radi naravnega nagona, ampak zavoljo tega, ker njim to zapovedujeti vest in sveta vera.
Minister na-to odgovori: »Vidi se, da s tako odgojo se že da kaj opraviti pri poštenih ljudeh; ali kako spačeue ljudi dovesti na pravo pot? — Gotovo tudi vi ne žanjete vedno tacega sadu, kakoršnega si želite?"
»Prevzvišeni! jako se motite. Od sto otrok, ki pridejo v oratorij; sem prepričan, da mi jih bode devetdeset na veselje. Kar se ostalih tiče, moram se sicer od njih ločiti, ali vendar, če so le nekoliko časa v zavodu, se že toliko poboljšajo, da ae ne pogreznejo več v hudobije. Kaj redko se zgodi, da moram odpustiti kacega človeka, ki bi se ne dal nikakor ukrotiti in popraviti. V oratorij, kterega sam jaz opravnik, dovedo nam včasih mladiče, ki so radi svoje razposajenosti
prava nadloga svojim starišem; čez nekoliko tednov niso več taki. Volkovi se spremene v jagnjeta/
r Škoda, da se ne da ta metoda vvesti v jetnišnice; da se red vzderžava, treba je nam ua stotine paznikov, in poleg tega so jetuiki še zmeraj h idobnejši," meni minister.
„Ali kaj ovira vlado, da ne bi mogla vvesti tega vzgojnega sostava v kaznilnice? Ni treba druzega, kaKor da se odmeri kerščanskemu nauku in duhovnim vajam ono mesto, kakoršno zaslužijo. Pustite, da duhovniki občujejo z onimi uesrečneži, da njim bodo govorili na serce besede miru iu ljubezni; — videli bote. da tako poaučevauje nikakor ue bode zastonj. V kratkem času vaši pazniki ne bodo imeli uobenega posla,, ali vsaj tacega ne, kakor do zdaj; vi pa doživite veselje, da se vaši jetniki povernejo nazaj v svet kakor poštenjaki, s kterimi ne bote imeli več sitnosti. Drugač pa trosite denar, ostrite kazni in postavljate paznike: pa vse to ne pomaga nič. Nadzirajte ]ih kolikjr hočete, hudodelci se bodo znali odtegniti vašemu nadzorstvu in ostali bodo taki kakor prej — malomarueži!"
Tako je razvijal Bosko svoje nazore. Ratazziju je bilo vse to, kar je govoril Bosko, prav všeč, in obljubil je, da hoče odsi mal vvesti nov red v kaznilnice. Toda pozabil je na dano besedo. Najberže ui imel poguma, da bi Boskova — sicer krasna, a tedanji čas nenavadna — načela stopal javno pred svetom.
Čez leto dui pa se je Ratazzi lahko osebno prepričal. kako čudui vspehi se dado doseči po Boskovi metodi — tudi v jetnišuicah,
V Torinu bila je kaznilnica od 1. 1845 pod vpravo notranjega ininisterstva. V nji je bilo do 300 mladih ljudi. Nesteri njih bili so „krokarji/ ktere so stariši spodili od sebe; drugi ali niso niti starišev poznali, ali pa 80 imeli stariše malovredne — zaperte po ječah. Po noči so bili razdeljeni pojedini po sobicah, po dnevu so delali skupaj na polju. Največje pazljivosti je bilo treba, da so vsaj večje nerede preprečili. Znatno boljše je postalo v hiši, ko se je kaznilnica izročila v oskerb družbi sv. Petra. Bosko je stanoval blizu tamkaj. Zato je pogosto zahajal k jetnikom, ter jih podučeval v ker-ščanskem nauku.
Leta 1855 je vodil Bosko v kaznilnici duhovne vaje. Njegovi goreči govori so razvneli serca onih, ki še niso bili popolnoma ostrupljeni, in Gospod je blagoslovil njegovo delo. Konečno prejmejo vsi jetniki z veliko pobožnostjo ss. zakramente. Bilo jih je 300. To je tako ganilo Boska, da mu šine v glavo čudna misel, da bi izprosil jetnikom prost dan. da bi se smeli zunaj v naravi nekoliko oddahniti.
Prederzne se k kaznilničnemu vodju in reče: »Nekaj vas prosim. Zapovejte, da se jutri ječam oripro vsa vrata, in dovolite mi, da mlade kaznjence v edem do kraljevske vile, imenovane Stupinigi, na sprehod — za plačilo, ker so bili tako pridni in vstrajni med duhovnimi vajami/
Vodja ni berž s perva razumel, kaj Bosko govori. Nazadnje reče: »Ne vem, sem vas prav razumel, ali ne?" Ali brez zamere, moj oče. se vam li meša, kali?!
»Ne, prijatelj — meša se mi ue. To sem jaz dobro premislil, in prosim vas, nikar mi ne odbite te prošnje!"
»Kaj ste si domislili? To je vsessozi nemogoče. Dovoliti bi smel samo minister notranjih zadev, pa ne bode dovolil, ker je preneumno."
»Če je temu tako, potem grem k ministru; bomo videli/
Vodja strese z rameni in odpusti Boska k Ratazziju. Sprejet je prav prijazno. Minister mirno posluša Boskov nasvet, a konečno sterme zakliče: „Kar vi želite, to je nemogoče!"
„Nikakor ne; to je popolnoma mogoče, in prav nič nevarno. Spolnite mi prošnjo. Mladenči so zdaj dobro razpoloženi; prepričan, da bodo slušali na vsako ojo besedo in da ne bodo nič slabega Htorili."
Minister pomisli: „Da, hočem vam dovoliti. Sprehod kaznjencem ne bode škodoval; ali jaz vam dam petdeset konjikov, ki vas bodo v primerni daljavi brez vojaške obleke spremljevali, da za slučaj sile takoj uporneže primejo in privedejo nazaj v kaznilnico.*
Rafazzi je mislil tem potom vzderžati red in ob enem dopolniti Boskovo željo.
Pa Bosko smehljaje se odgovori: „Ni jeden se ne bode vpiral, gospod minister! Jaz prevzamem vso odgovornost na-se. Kedar se ti nesrečneži malo ogrejejo na solnci iu oarepe život s hladno sapo, vse pripeljem nazaj v temnico; vso odgovornost prevzamem na-se!"
Nekaj dni potem koraka tristo kaznjencev skozi me^tcia vrata — na čelu njim: Don Bosko. Se ve, da je Bosko prej ta dan imel do njih primeren nagovor, io vsi so morali obljubiti, da noče nobeden ubežati. Najkrepkejši so se zarotili. da mu hočejo dobro posvetiti onemu, ki bi nameraval prelomiti obljubo. Bili so mož-be8eda. Kedar so se naigrali iu naveselili, povernili so se nazaj v kaznilnico. Niti eden ni uhežal.
Bosko gre takoj k Ratazziju. Dopove mu natanko, kako se je iz vet šil sprehod.
Minister reče: Priznavam, da vi aposteljni božji imate tajno, moralno moč. ki je večja od vsake materijalne sile. katera je nam na razpolaganje; vi zamorete zapovedovati sercu in pretrestivest človeku; a mi — mi tega ne moremo. To polje je edino vaše!"
Te besede zaslužijo, da jih premišljujemo — besede govorjene od deržavnika, ki je bil načeloma nasprotnik sv. kat. Cerkvi.	(Dalje nasl.)
Iz dijaškega življenja.
(Konec.)
Gospodu katebetu se Peter smili. Pokličejo ga nekega dne malo pred počitnicami k sebi ter mu nekako takole govore: „Škoda za vas, — poznam vas, da ste zmožni učiti se. Iz pervega konca pri?li ste na zadnji. Kaj je temu vzrok, to mi tudi ni popolnoma neznano. Sicer sem od vas spovedne listke redno prejemal, svetujem pa vam kot vaš naj boljši prijatelj edino pomoč za vas, ki vas more rešiti tole: Poišite si dobrega spovednika Ko ste se prav po pravilih za spoved pripravili, prosite ga, da pred njim dolgo spjved opravite, in da naj vam pri tem pomaga. Se ve, da morate vi sami spoznati poprej, da ta pot, po kteri zdaj hodite, vas mora pripeljati v časni in večni pogin. Brez dobro opravljene spovedi se ni še nihče rešil in poboljšal; toraj se tudi vi ne bodete. To je edino zdravilo, pa tudi gotov pomoček, da iz nereda pridete v pravi red. Dobro bi bilo morebiti, ako se preselite na kako drugo gimnazijo in tam začnite iz novega redno življenje. Tako pa, kakor zdaj delate, ne pridete nikamor.
Tako so govorili gospod katehet. Peter se jim zahvali in odide domov, domov na počitnice; a letos z dvojko. Očetu se bo izgovoril, da še lahko popravi, da bo še vse popravil; ali počitnice so mu pokvarjene. Doma so že nekoliko vedeli od slabega Petrovega na-
predka, zato ga nič prav veseli niso; še mati se tako pusto derže, vidi se jim na obrazu, da jim Petrovo slabo vedenje razjeda serce. Oče pa celo nič govoriti nečejo z njim. Pojdi delat, brez dela noben človek živeti ne more. toraj tudi ti ne, to je edina beseda iz očetovih ust za Petra. Peter gre včasi kaj delat, pa vidi se mu, da le prisiljen dela; sicer je pa tudi tako neroden, da se drugi Komaj smeba zderže. Malo manj išče zabave: vendar še uide v druščino, kedar more skriva); tudi malo bolj se letos s knjigami peča, kot drugekrati o počitnicah.
Žalostne počitnice potekajo; Peter se nekoliko osope, ker ima nekaj upauja, da bo tega žalostnega položaja enkrat konec. Oh! da bi bil Peter poslušal in vbogal glas svojega gospoda kateheta; to je bil glas angelja, dobrega varha, ko so uu svetovali, naj opravi dobro spoved. Ko bi bil Peter to storil, tudi ou. kakor vsi drugi, ki dobro svojo spoved opravijo, bi bil dobil novo moč. da bi se bil v bran postavil svojim razvadam. Zvedel bi bil, da prave zadovoljnosti ne dajo lepo pisani spisi kot kača strupena ne. in tudi ne družba, ktera se je nesrečnemu Petru priljubila; teiLveč le dobra vest. Le neke trenutke naj bi se bil premagal, da spoved opravi, pa bilo vse dobro; bil bi novo moč dobil iu vse bi bilo šlo po gladki poti.
Ali Peter ui šel k spovedi ves čas počitnic. Rajši je žalostno životaril in greh v sercu nosil, kakor da bi bil vs;.j s tem utolažil sebe in nekoliko razveselil svoje žalostne starše. Tudi jim nič ni povedal, kaj so mu gospod katehet pri odhodu ua počitnice rekli. Ves čas se ni vedelo, ali pojde še v mesto, ali ne. Ko se počitnice komu bližajo, začnejo mati prigovarjati očetu, da naj ga še pošljejo v šoio. Oče sami vidijo, da Peter delal ue bo, pošljejo ga še v šolo bolj zavoljo tega, da se ga znebe, kot pa z veselim upanjem. Peter spraševanje dobro prestoji in stopi v višji razred. Od začetka se še nekaj uči in odgovarja; ali kmalo ga premaga zopet stara navada; oj zakaj ni vbogal Peter svojega dobrega kateheta! Kmalo ga dobi eden pa drugi profesor nepripravljenega. Stara pesem, konferenčno opo-miojevanje, se z novega začne. Med letom mu se oče umerjo. Ko leto mine, se Peter spričala prestraši, ker zagleda v njem dve dvojki. Nadejal se je le ene: zdaj ste pa dve. Peter potoži svojemu tovaršu to nadlogo, ali ta mu odveroe: „Peter bodi vesel, da še tretje ni." To je bilo sicer za Petra hudo; ali vendar zasluženo; saj se je ves čas rajši pogovarjal od drugih reči, kot od učenja in šolskih nalog. Da je Peter spriden. se ni še moglo reči; da je pa nereden, to je bilo vendar vsakemu znano. Tudi pri Petru vresničil se je pregovor: stara navada železna srajca. Peter ni šel več v šolo; mati vdova niso mogli vsemu kaj; začel se je potikati; dela se ni poprijel nobenega. Zašel je v družbo, kjer so denar ponarejali. Gosposka ga zasači in obsodi ga za več let v hudo ječo. Dobil je na svetu zasluženo kazen, ječe ni prestal, ampak je tam umeri. Upajmo, da se je v ječi večkrat spomuil gospod katehetovih besedi, in da se ga je Bog usmilil.
Ljuba mladina: Začetek modrosti je strah Božji. Večno resnično sv. pismo to pravi. Boj se Boga, spominjaj se ga na vsih svojih potih, in tako najdeš življenja srečen pot, pa dosežeš tudi svoj namen, za kterega si vstvarjena, večno zveličanje. Mnogo mladenčev po posvetni učenosti hrepeni; pa če pri tem pravo luč, sv. vero zgubi, bi vendar mnogo bolje bilo, da bi nikoli čez mestni šolski prag stopil ne bil.
Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? te vpraša zopet sv. pismo. Posvetna modrost brez Boga v sercu vendar za dlako bolja ni,
kakor naravna prikazen na nebu. ki kmalo tako zgine, kakor ae je prikazala. Svet preide in njegovo poželenje; kdor stori voljo Božjo, ta ostane vekomaj; to te uči sv. pismo. Gajgarjev Peter je nesrečen postal, ker se je neredu vdal, nesrečen je ostal, ker reua ui iskal v Bogu po nasvetu katebetovem Red naj bo ena glavnih tvojih skerbi. Če se v mladosti reda navadiš, prijeten iu lahek ti bo ves čas tvojega življenja; brez reda še živeti ue boš mogel. Če se ga pa v mladosti ne privadiš. težKO ti bo pozneje se ga priučiti. Cesar se Janeze« nauči, tega Janez ne opusti; ravno to ti kaže žalostna zgodovina Ga'garjevega Petra.
O določeni uri tudi na počitnicah vstajaj, pervo mesto naj vedno dobi molitev; potem hodi, če ti je le mogoče, k sv. maši. Nič ne de, če ti je pot v cerkev daljša: greš nekohko med poljem iu travniki. Gotovo te veseli lepa rast, iu Božji darovi. Slišal bodeš tudi enega ali druzega ptička popevati. To in dober, svež zjutrauji zrak ti bo gotovo prijetna zabava, ktere mestni prebivalci nimajo vselej. Zraveu milosti, kter.h se pri sv. maši vdeležiš, daješ še drugim lep izgled.
Domov prišedšega čakal te bo že zajutrik Še enkrat bolje ti bo teknil v zavesti, da nisi lenobno polegal. kakor uekdaj Gajgarjev Peter, ampak si bil pri sv. maši. Veselo se boš potlej kakega dela, kar ra\no r.elaš, lahko poprijel, ali pa boš kaj čital; leno posedati *amo zato ue boš hotel, da se gerde iu pregrešne lenobe ue ncvadiš. Ako tako delaš, ti Božji blagoslov, na kterega je nazaduje vendar le vse za-statljeue, izostal ne bo. Odšei boš žalostni osodi Gaj-garjevega Petra.
Prijatelj mladine.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Notranjskega. 17. junija. (Romanje na Tersat.) Ravno danes-teden, o tej uri, ko sem zdaj prejel za pero, zbirali so se po notranjskih postajah romarji, da pobite tje na Tersat in počaste nebeško Kraljico. Reči moram: od kar smo pozdravljali brate Čehe, na naših postajah nismo videli toliko občinstva. Vdeležba je bila v resuici obilua. Vstopilo je ua postaji na Rakeku romarjev 305. na postaji logaški 143. ne glede na druge župljaue, ki so prišli pozdravit romarski vlak.
Ne pripovedujem, kaka je bila vožnja; in ne, kak je bil sprejem; in ne omeujam posameznosti, ki so se veršile v prijetui cerkvi na Tersatu; — le toliko rečem; veličasten je bil sprevod skozi Reko, od kolodvora do romarske cerkve. Samim Rečanom bilo je navdušeno petje, ki je prihajalo iz vnetih in gorečih sere. nenavadna prikazen. Spremljali so romarje prav do stopnjic — do vznožja hriba; v čast njim bodi povedano: vedli so se dostojno.
Tista noč pa, ki smo jo preživeli na Tersatu, priča je bila, da je uaše ljudstvo verno in pobožno. Neprenehoma so odmevale po cerkvi vesele Marijine pesmi, razlivajoče serčne misli in čutila slovenskih romarjev v krilo Marijino.
Prejemši ss. zakramente, klečali so prav z detinsko vdanostjo pred čudodelno podobo. Iu če je bilo Kje še kako merzlo serce, gotovo ga je ostajal izverstni govor č. g. Smrekarja. Videč, Kako Bog časti Marijo, moral je vsak romar, bodisi čverst možak, ali pobožna ženica, s solzami v očeh poklekniti pred altar in klicati: Če-ščena si Marija!
Veselo je serce vtripaio in se širilo, ko smo stopili prej ta večer na sveto mesto; od žalosti kerčilo se
je serce, ko smo opoludne v pondeljek jemali slovo od cerkve in Matere Božje na Tersatu. Le priserčua pesem pevcev slovenskih in romaric slovenskih pesem, ki se je tako ginjivo iu milj glasila:
Za vse bom prosila, Oj, z Bogom! preljubi!
Ta pesem bila je nam v tolažbo, ko smo zadnjikrat pokleknili pred Marijinim altarjem.
Pevajoč zapustili smo dom, pevajoč vernili smo se domov. V resuici prijetno je bilo. ko se na vlaku verstila pesem za pesmijo, vzlasti na postajah, kjer privabilo petje celo množico poslušalcev. In še poznej, ko so nekteri romarji pozno v noč zapustili vlak in se vračali nazaj k svojim domačim, kipele so proti zvezdam gorke pesmi, ki so uaaianjale Mariji v nebesih, da še častimo na zemlji uebeško Kraljico.
Iu kaj vam je ostalo od tega romauja spominkov saboj nismo mnogo prinesli, ker nismo jih mogli dobiti. Ali eo spomiu priuesli smo saboj, ki je še več vreden, kakor papirnate podobice: spomin ua tersatsko Mater Božjo. Pred njenim altarjem so se na novo vnela naša serca — in tersatski romarji vračali so se domu s sercem. napolnjenim z naj blažjimi čutili Matere Božje.
—	Ljudie bili so lačni iu žejni, a bili so veseli. Marsi-kterega sem slišal: da, prijetno je bilo, še bi hotel iti
—	ni mi žal teh deuarjev!
Kaj je ljudi tako navdušilo? Moč ss. zakramentov, lepe pridige v cerkvi, in veselo petje. Če se priredi še kedaj tako romanje, gotovo ne bode brez koristi Pa uikar ne pozabimo petja!
S Krasa. H. b. J. K. (Birmovanje.) Milgsp. vladika teržaško kuperske škofije Dr. Janez Nep. Glavina so delili zakrament sv. birme perve dni rožnika v kraški tomajski dekauiji. Ves čas bilo je krasno spomladansko vreme, od kar so se pripeljali ua Kras — v saboto 2. junija do torka 5. rožuika, ko so po divačko-herpeljski železnici v Terst se povernili.
Primerno se je začelo birmovanje v župni cerkvi (romarski) Matere Božjo na Renentabru; saj je Marija vedno bila io bo „začetek našega veselja." Tudi je po sebno sabotui dan Kraljici uebeški posvečen. Na kamnitem griču, od koder je krasni razgled okoli po Krasu in na jadransko morje in frijulsko planjavo, je bil vsajen pred cerkvenim stolpum velikanski „mlaj.a ki je segal še nekaj metrov više nad verhovuim Križem na stolpu. Saj je pisano: „Kakor ceder ua Libanu sem povikšana, in kakor cipresa na sionski gori. Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla." (Eccl. 24. 17. 18.)
Na razvalinah starega gradu, čigar ostanki se še zdaj vidijo, je vzrastla cerkvica M. B. na Repnem tabru. Kudaj pervikrat, se ue ve določno, da si je vdolbeno na manjših vratih v taborskem zidišču: „Leta 911 je bil Tabor zidan." Se ve, ta slovenski napis je iz uovej-šega časa. Po najdbah iz predzgodovinske dobe, poganskem grobišču, brončeni sulici, sekiri in drugih znamenjih, sklepati je, da je tu bivalo starodavno selišče. Pozneje je bil gradič oglejskih patrijaihov. Znabiti nekaj časa v oblasti vitezev templarjev, kakor kaže templarski križ vzdolben na voglu zadi za cerkvijo. Prišel je potem v roke ^devinakim" gospodom, kakor kaže gerb nad sedaj zazidanim nekdaj glavnim vhodom v Tabor. Patriarh Oglejski Ulrik I. (1. 1085—1121), pred opat Št. Galskega samostana na Švajcarskem, je muogo plemičev pozval iz Nemškega in jim podelil za vžitek (fevd) svoje od nemškega cesarja Henrika IV. mu poterjene gradove in posestva. Devinski gospodov so omenjeni 1. 1139 in so gospodovali po Krasu do 1. 1399. Za njimi so prišli v Devin (Duino grofi Walsee od leta 1399—1472. Na drugem (južnem) voglu zadi za cerkvijo
na Repentabru je vzdolben gerb grofov Walsee. Pod devinsko gosposko je spadala večina Krasa do najnovejših časov, ko so se kmetje odkupili. V duhovskem oziru pa je omeniti, da Repentabor ni imel lastnega tu biva-jočega dušnega pastirja. Iz poldiugo uro oddaljenega Tomaja so morali hoditi župnik in kaplani ob določenih dnevih maševat, posebno ob godovih M. Božje. L. 1750 se je stara cerkvica v večo. kakor je sedaj, prezidala in kmalo potem so dobili Repenci pervega kaplana v osebi domačina Tomajca Jožefa Škerlja (Scherl) 1. 1765. Leta 1856 pa je kapelanija Repentabor bila povišaua v faro ali župnijo. Pervi župuik je bil tudi Tomajec č. g. Frančišk Čerue, sedaj kanonik teržaškega Kapiteljna. Velik shod je na Repentabru vsako leto 15. avgusta na veliko Gospojnico. ker je cerkev posvečena Vnebovzetju M. B., in naslednjega dne, 16 avgusta, sv. Rok, ki je zraven M. B. glavni patron tukajšnji.
Milgsp. škof so jako zadovoljni, pohvalivši ljudstvo, da skerbi za lepoto hiše Božje, poslovili se od Tabra v saboto popoldne ob 5ih ter se odpeljali v Tomaj. Ni mi treba omenjati, da povsod na cestah pri vaseh so bili slavoloki postavljeni 8 primernimi napisi in z bauderci (zastavami) okrašeni. V Tomaji je bilo posebuo veliko slovenskih trobojnic, a v sredi na večem slavoioku in tudi visoko na cerkvenem stolpu je vihrala černorumeoa cesarska zastava. Kraševci smo Sloveuci, pa smo tudi vsigdar zvesti deržavljani avstrijski.
Najstarejša teržaška župuija ua Krasu je Tomaj. Milgsp. vladika Ivan so že kot vrednik škofijskega lista: „Curia episcopalis" pod škofom Jernejem 1. 1886 popisali zgodovino te župnije, kolikor je mogoče jo sostaviti iz ohranjenih spumenikov. Tomajska župna cerkev sv. apost. Petru iu Pavlu posvečena se dviguje ponosno na prijaznem griču, kjer je bil kedaj Tabor, kakor mati v sredi svojih hčera, t. j. poddružnih cerkev, ki jo kakor venec obdajajo. Desetere podružuice so:
1.	Stara cerkev M. B. v „Britofu" (pokopališče) v 1'omaju, kjer je bila do leta 1640 župna cerkev.
2.	Cerkev sv. Notburgo d. v Krepljah iz 1. 1740.
3.	Sv. Jurija v Dutovljah iz 1. 1450. Ima lastnega duhovnika.
4.	Sv. Mihaela arhang. v Skopem, iz leta 1741. Tu je kapelanija sedaj brez duhovna.
5.	Sv. Elija preroka v Koprivi, iz 1. 1802. Ima svojega duhovna.
6.	Sv. Neže d. m. v Kraj ni vasi (pod Skopo), iz 1. 1823.
7.	Sv. Lovrenca v Kazljah, iz 1. 1634. Ima svojega kapelana.
8.	Sv. Justa m. v Utovljah, iz 1. 1632, brez duhovna.
9.	Sv. Antona op. v Šep ulj ah pri sv. Križu, iz 1. 1471 (pod Tomaj).
10.	Sv. Križ v vasi istega imena še pred 1. 1450 (pod Tomaj).	(Konec nasl.)
Bosna. (Desko semenišče v Travniku.) Na očitni gimnaziji v Travuiku prične se s prihodnjim šolskim letom (1. sept.) sedmi razred. Tudi letos se sprejme na novo 12 mladenčev, kteri bodo z vsim oskerbljevani brez plače. Pogoje so te-le:
Mladenči morajo biti rojeni Bošnjaki ali Herce-govci, pravni in vseskozi zdravi, dobrih duhovnih zmožnosti iu toliko podučeni, da morejo dostati sprejemno poskušnjo; znati morajo namreč pravilno brati, pisati,
številiti, imeti nekoliko slovniško znanje in biti podučeni v katekizmu. Tudi morajo imeti voljo posvetiti se duhovskemu stanu, k čemur je potrebno dovoljenje staršev ali oskerbnikov.
Prošnje se pošiljajo do čast. gimnazijstva v Travnik, najkasueje do 10 avgusta t. 1. Priložen n,r>ra biti kerstni list, spričalo zadnjega razreda ljudske šole, ubožni list s poterdilom gosp. župnika, da je mladeneč vreden, da želi biti duhoven itd.; spričalo, da je zdrav.
Sinovi premožnih staršev sprejemajo se tudi nad omenjeno število za plačo, kakor se pogodijo z ravnateljstvom. Ravuateljstvo je veduo pripravljeno odgovoriti na vprašanja o semenišču, gimuaziji itd. To ima nekoliko bolj obširno rVrhbo8na"; podpisan je .Josip, nadbiskup i metropolita."
pr Iz Prage «e piše „Slovencu," da je 27. maja v /itomiru ua Ruskem 15 Cehov iz vasi Olsauskv prestopilo k pravoslavni veri. 3k«>da. da ui povedano.'iz ktere vere so prestopili k razkolstvu? Pa naj si že bode. kakor je; gotovo je to. da odkar so ..mladi- začeli narodnost v pervo versto staviti, jim jo sploh za vero malo mar in na svojo dušo iu na večnost še le takrat začno misliti, kadar se malo več da pomagati. Posebej pa naj so nesrečni odpadi opomin društveuikom bratovščine ss. Cirila in Metoda, da uaj bi se gorečnost te molitve bolj goreče vnela, ker od nekaj časa je začelo nekako tiho biti v tem oziru
Vidi se, koliko opravi molitev Leona XIII po mnozih krajih; tudi molitev naše bratovščiue ue bo zgubljena, — le bolj goreče uaj se v uovo vname.
Razgled po svetu.
Laško. Tako imeuovana laška vlaua je s tim proslavila petdesetletnico Leona XIII. da mu je poslala v dar okove za italijansko Katoliško duhov-81 v o. To je. uov kazuji zakonik, v Kterem postopa zoper katoliške duhovne tako, kakor ue Turk iu ne Kitajec. S tim so framasoni pokazali, da še abecede tega ue poznajo, kar se imenuje spodobnost iu olika. Vesoljni svet časti Leona XIII in skuša se mu spoštovanje svoje skazovati: ti brezobzirni ljudje pa. ki so z lažujivim izgovorom edine Italije poprej Cerkev iu papeža opleuili. pa zdaj na vse žive dni hočejo v ječi trinožiti katoliškega duhovna, kteri bi le malo čerhnil zoper ujih rop in besedic > rekel za ueodjenljive pravice sv. Cerkve in njenega poglavarja.
S tim so se laški framasoni pred vsim svetom prav razodeli iu pokazali za to, kar so v resnici, iu sme se zanašati, da omenjeni zakoniK je kameu, ki bo na rogovilstvo samo padel in ga bode zdrobil.
Predno so omenjene postave prišle na svitlo, so piemonški in ligurski škofje pojasnili njihovo goropad-n08t in so prutestovali zoper taiste; pa zsstonj. kajti rogovilstvo zoper Cerkev je svoje počenjauje hotlo dognati na verhunec! Škofje dokazujejo, da čleuki, ki jih predložeui zakoniK obsega zoper duhovstvo, niso pravični, nimajo pravice za obstanek. Očitno mnenje jih skoz iu skoz ue zahteva. Pogrešajo se dopisi gosposk, ki bi dokazali, da italijansko duhovstvo zlorabi svojo službo; pogrešajo se v ta namen pritožbe srenjskih odborov; pogrešajo se zuemirovanja od strani duhovstva. Ni dosti si.rno terditi. da duhovstvo dela zlorabe, to se mora tudi viditi, če so res zlorabe; to pa oi dokazano. Italijansko duhovstvo živi v miru z narodom, narod
živi v miru z duhovstvom. Nepokoj v deželi in krivice delajo frajmavrarji. ne pa duhovni.
Dalje je očitna reč, da členki, ki merijo na du-hovstvo, vlečejo protislovje v postavodajstvo. Sej sveče niki so kakor drugi deržavljam oklicani za enake pred postavo: novi členki o zlorabi duhovstva pa sami podirajo to ravnopravnost. Ne da bi se duhovni djali pod občno postavo, temuč delajo z njimi čisto izjemno postavo. Duhovnom je uzeta svoboda vesti, svoboda politiška in deržavljanska, ktero drugi deržavljani imajo. Po teh krivičnih čleokih so svečeustvu pogosto šteje v hudobijo, kar drugim deržavljanom ni ne prestopek iu ne hudobija, torej ne kaznjivo.
To so dokazali italijanski škofje in živo prigovarjali poslancem. Ua naj se usmilijo svoje domovine Italije, ktera je že dosti terta in terpinčena, in naj zaveržejo členke nove postave, ki so proti duhovstvu, ki žalijo vero iu toraj tudi narodu ne bojo prizanesli. Škofje pripominjajo, da s to novo postavo se ne namerja druzega kakor duhovstvo strašiti, terorizovati, mu roke zvezati in tako rimsko prašanje udušiti. Toda to veliko, pre-važno in domorodno vprašanje se ne da potlačiti; mora se previdno iu modro rešiti. Papež zahteva popolno prostost. vsestrausKo nezavezanost vspolnovanii svoje apostoljske službe. To imenitno pisanje se končuje z besedami: „Ako te nesrečne postave ne odbijete, kaj bode rekel katoliški svet? To le: vlada italijanska, ločeč se od vlad in narodov, ločeč se pač da od samega svojega italijanskega naroda, pozdravila je mašni jubilej Leona XIII s tem. da mu je poslala v dar okove za duhovstvo.44
Kini. V podobnem pomenu, kakor škofje, so sv. Oče 1. jun. zboru kardinalov (konzistoriju) govorili o novi kaznji postavi. Omenili so, kako se je vesoljni svet poskušal jiui o času jubileja spoštovanje skazovati, pri čimur se je tudi Italija odlikovala; toda o ravno tem času so ge na ueprijatelji še huje zagrizli zoper sv. Cerkev ter skovali nove verige, da bi jo v nje za-kovali. Dalje izpeljujejo, kako osnova nove postave meri naravnost zoper katoliško duhovstvo. posredoma pa zoper apostoljski Sedež Ta osnova govori o prestopkih duhovstva, ne pove pa. kteri so ti prestopki. Preti svečenikom s težkimi kaznimi, ako se dokaže, da so storili kaj proti postavam, svetuitn uaredbam, proti miru domovine Ti členki hočejo z žugaujem zatreti svobodo, zahtevati pravice rimskega papeža. Toda kakošno je to pravo, da eni smejo svojevoljno napadati iu teptati posvečene pravice (papeževe), a drugi pridejo na vse žive dni v ječo, ako te pravice brauijo. Ker pa so cerkvene neprekeršljive, ni dvoma, da se bodo našli na katoliškem svetu pogumni možje, ki bojo branili pravice sv. Cerkve.
Te postave, ki češ. da hočejo brauiti deržavo, pa pletejo sužnjost Cerkvi. Najsvetejša dolžnost Cerkve je, da brez uehauja zapoveduje, kar koli ji je Jezus Kr. zapovedal, in da taisto uči in brani; zato, če je v posvetnih naredbab kar koli. ki se ne zlaga s kerščansko vero, tega duhovstvo ne more ne poterditi in ne molče prezirati, po izgledu api steljnov: „Sami sodite, če je prav, da bi bolj poslušali vas, kakor pa Boga." Kaj bi bilo iz kerščaostva, ako bi se biia Cerkev podvergla vsaki uaredbi posvetne oblasti, naj je dobra ali pa slaba. Clovtški rod bi nikoli ne bil spoznal evangelija. (Tako nam pripovedujejo bukve marternikov, da so slepi pogani velikrat na stotine in tisuče kristjanov v enem hipu pobili, poklali, podavili, posekali: ali so pa zato kerščanstvo zaterli? Tudi novi pogani s svojimi okovi ga ne bodo.)
Sv. Oče prašajo: kdaj in kje se je italijansko duhovstvo toliko pregrešilo zoper rešenje domovine? in ome-
njajo, da tudi drugod so sovražniki kovali postave zoper Cerkev; toda Cerkev se jim nikdar ni udala, pa ko so ee strasti umirile, so se take postave zavergle. Sv. Oče torej glasno in očitno naznanjajo, da tudi ti zakoni so nasprotni pravu in oblasti sv. Cerkve, nasprotoi prostosti svete službe, da so silno žaljivi za dostojanstvo škofov, za vse duhovstvo, in posebno za apostoljski Stol, ter da ni dopuščeno tacih postav delati in poter-jati. Sv. Oče ne tožijo, kakor bi se bali novih napadov. Videla je Cerkev druzih viharjev, pa vse je Cerkev ne samo premagala, temuč je iz njih tudi še lepša in močnejša izhajala. Božja moč jo v vsem varuje. Oui poznajo škofe in duhovstvo ter so prepričaui, ako kdo pride v okoliščine, da bi moral zameriti se ljudem, ali pa imel žaliti kako sveto dolžnost, — da bode vedel, kaj mu je storiti Sv. Oče milujejo, da se ravno v Italiji Kristusovi Cerkvi tako godi in molijo k Bogu, da bi podelil milost italijanskemu narodu, da vedno ohrani nežaljeno sv. katoliško vero, zedinjeuo z ljubeznijo do sv. Stola, ter da ne žali za njo terpeti, če tudi bi še tako hudo bilo.
Bosna. Nadškofijski list „VrbosnaM je 15. rožnika prišel na svitlo močno ozališan zarad prihoda pre-lasnih gostov, cesarjeviča Rudolfa in cesarovičinje Štefanije. Vraduo sprejeta sta bila v Sarajevu na kolodvoru od vradnij. visokih duhovskih dostojanstev raznih ver. od mestnih iu vojaških načelnikov itd. Dospela sta 13. rožn. zjutraj ob 8ih v vladno palačo. Po zajutreku sta ogledala novo cerkev gerških nezedinjen-cev, šla v novo katoliško cerkev, kjer sta bila pričakana od katol. nadškofa io vsega duhovstva, množice katol. prebivalstva, šolske mladeži; potem sta ogledala muzej, španjsko sinagogo, Begovo džamijo itd.
Popoldne o l1/® so prišli k avdiencam: Rimskokatoliški nadškof s kapiteljnom, frančiškanskim P. pro-vincijalom, s predstojnicama vstava božjo ljubezni in usmiljenih sester. — Potem drugi načelniki raznih verstev; oficirski iu kouzulski zbor itd. — Cesarovičinja je odrinila iz Serajeva 17. t. m. skoz Tuzlo, kjer je bila pred odhodom pri sv. maši, iu dalje skoz druge mesta. Povsod je bila sprejemana z velikimi slovesnostmi, po-zdravljana z narodnimi pesmaini, bakljadami itd. Cesar-jevič je pred odhodom obiskal še nekaj sosednjih krajev in se je 17. t. m. z Gorazde čez Pračo vernil v Sarajevo. 18. t. m. so se k poslovu na kolodvoru zbrale načelstva raznih ver, vradnij in vojaštva pa velika množica ljudstva. V sklepnem govoru je naznanil serčno zahvalo za tako slovesni sprejem in povedal, v kratkem utegue tudi Nj Veličanstvo cesar sam mesto < biskati. Z vojvodom Otonom ie odrinil ob 6ih zjutraj iz glavnega mesta čez Janjice in Travnik.
Prusko. Prei malo leti se je iz Prusije razlegalo po svetu : „z m a ga. z m a g a !* Zdaj se razlega: „sinert, smert!" Pred malo tedni je umeri stari cesar Viljem; 15. junija se je že spet razglasilo: ob 1 lih dopoldne je umeri novi, mladi cesar Friderik! Nastopil pa je vlado poslednjega naj starši sin Viljem II, rojen v Berlinu 27. jau. 1859, — z 29. letom tedaj je postal cesar. — Ravno umerli cesar je svojemu očetu pomagal k velikanskim zmagam, kraljestva in dežele in samo cesarsko krono si pridobiti; pa koliko časa je eden in drugi vžival to posvetno slavo? Gotovo je bolje biti zdrav pastirček pri mirni čedi, kakor pa vladar na cesarskem prestolu v takem stanu, kakor je bil Friderik v malo urah svojega gospostva. Kaj pa toliki kupi mer-ličev, toliko prisvojenih dežel in pridobljenih tujih zakladov itd. itd.!
V Berlinn se snide deržavni zbor 25. t. m. Znamenito je, kakor celo protestanški listi pišejo o poče-
njanji laške vlade zoper katoliško Cerkev. Protestaoški angleški „Saturday Reviewu pravi med drugim: „Laški miuisterski predsednik, kakor ie znati, je sklenil, da bo rimsko vprašanje rešil h silo. kajti več členkov je dra-konsko (trinoško) strogih" In nekoliko dalje zopet: „Ako bi se nove postave tudi sprejele in zverševale, ali mar meni Crispi, da bo papežu usta zamašil, ako laške škofe in duhovne pripravi k molčanju? Vstava rimske cerkve sama sili vlade, da obravnavajo naravnost z njenim poglavarjem in ne z uižimi. Tako tudi pruski kancler zarad odprave majnikovih postav ni obravnaval s škofi, ampak s papežem.— Zopet na drugem kraji pravi omenjeni protestauški list: „Nesreča Crispijeva, da povsod le draži, bodi si pri liberalnih, bodi si pri katoličanih."
Tako pišejo tudi drugi protestaoški listi in posebna previdnost Božja je ta, da kolikor bolj je katoliška Cerkev žaljena in zatirana od večine katoliških vlad, toliko bolj se drugove:ci sami za njeue pravice potegujejo in ko je tolikanj hudo žaljena „od svojih," ima pa toliko več tolažbe rod zunanjih." In to je sodba „quia sui Eum non receperunt."
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, 88. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan na ušesi že delj časa, da bi na priprošnje N. lj- G. presv. Serca in lurške M. B. in sv. Antona pomoč dobil. — Dva zelo zgubljena reveža, ki delata veliko pohujšanje, za razsvitljenje, spoznanje in spreobernjenje.
Zahvale.
V neki važni zadevi sem zaupno klicala k presv. Devici Mariji Pomočnici, ter obljubila javno zahvalo, ako se na njeno priprošnjo reč zame vgodno reši. Kakor nikogar, tudi mene nebes Kraljica ni preslišala, in pomogla je. da se mi je izpolnila serčna želja. Zato čast in slava Mariji Pomočnici!
Usmiljena sestra.
Bil sem skoraj dve leti bolan, poldrugo leto posebno hudo; jemal sem od več zdravnikov zdravila, pa je bilo vse zastonj. Slednjič me učen zdravnik pregleda in mi je rekel, da imam serčno hibo, da ne bom nikoli smel težkega dela opravljati. V tej stiski, ker sem edina podpora svojim že priletnim staršem, se zatečem in priporočim v molitev Marije N. lj. Gospe z ooljubo, če ozdravim, na božjo pot iti, in v „Danici" naznaniti. Zdaj pa že lahko težka dela opravljam. Bodi priserčna zahvala Mariji preč. Devici in sv. Jožefu!
Z Dolenjskega.	J. S.
Z Novega mesta. Preserčno prosim, blagovolite natisniti v „Danici," v veči čast Božjo, v čast najsvetejšega Serca Jezusovega, v čast žalostne Matere Božje, sv. Jožefa, sv. Antona Padovanskega, sv. Frančiška Seraf., in sv. Nikolaja.
Velik dar božji so zdrave oči; tega pa ne spozna tisti, ki jih ima zdrave, kakor tuGi jest nisem spoznala, da sem bila že 28 let stara, in zdaj oa enkrat mi začnejo slabeti, to je, pred tremi leti, tako, da če sem
botla brati ali pisati, ali šivati, se mi je kar zmigljalo, solze so mi prišle v oči, in zavoljo tega sem mogla branje in pisanje popolnoma opustiti, ker tega nisem več mogla, in to mi jo bilo prav težko; zakaj branje je bilo moje veliko veselie. Šivati sem zaraogla še nekoliko, pa le takrat, kadar je bilo prav jasno ali svitlo. V tej stiski sem se upuo zatekla k najsvetejšemu £ercu Jezusovemu, k žalostni Materi Božji, in sv. Antonu Pad.; sklenila sem opravljati devetdnevnico, iu v ta namen, če mi bo mogoče, biti vsaki dan pri eni sveti maši in še nekoliko očenašev in češčenamarij in druzih molitev moliti. Tako sem opravljala eno devetdnevuico za drugo več kot pol leta; pa uisem bila uslišana. Ali ni bila božja volja, ali pa moja slaba molitev ni dopadla Bogu. In zato sem razun sv. maše vse opustila, in še sv. maše nisem več vsaki dan darovala v ta namen. Ali to ni pri tem ostalo; zdaj me začnejo oči boleti — posebno eno — t.iko zlo. da sem se bala. da ue bi popolnoma oslepela. Zdaj tedaj sem ponovila svoje molitve, in sem se z vsem zaupanjem zatekla k zaklidu vsih milosti, k uaisvetejšemu Sercu Jezusovemu, k žalostni Materi Božji, sv. Jožefu, sv. Antonu Padov., sv. Frančišku Seraf. in sv. Nikolaju; prosila sem goreče iu enkrat naprosila sem več druzih oseb, naj tudi one z menoj prosijo; obljubila sera, da če bom uslišit.a. naznanim v „Cvetje" ali v ^Danico," ali v obedvoje. To sem opravljala spet več mescev, — eno devetdnevnico za drugo, in pa s takim zaupanjem, da ne ooin popred nehala prositi, da bom uslišana. — se ve, da s pristavkom. če je to Bogu v čast iu pa moji duši v zveličanje iu v blagor oiižujemu S tem terdnim zaupanjem sem prosila in tudi zdravil sem se posluževala; in vselej kidar sem si zdravila vzela, sem zdihovala: O premilo Serce Jezusovo, usmili se me! o, Marija in sv. Jožef, sv. Auton. prosite zame! In res se je Bogu dopadlo, dati mi, kar sem ga prosila, da zdaj že 7 mescev skoraj vsaki dan (ker sem v takih okoliščinah) berem ali pišem po več ur ni dan. včasi celi dopoldan, pa delam to brez vse težave. Popolnoma dobre niso še oči, kot so biie popred; pa sem prav močno zadovoljna, če pri tem ostane; upam pa. če je volja Božja, da mi bo ljubi Jezus že dal še več.
Vsim pa. kteri ste v nadlogah dušnih ali telesnih, kličem: Pojdite, tecite k presvetemu Sercu Jezusovemu s stanovitnim zaupanjem, priporočujte se žalostni Materi Božji, sv. Jožefu, sv. Antonu Pad., sv. Frančišku Seraf. in sv. Nikolaju.
Prosim lepo, kdor bo bral to. uaj vsaj eukrat zdibne: Ljubljeno bodi povsod presveto Serce Jezusovo! — Češčeuo iu hvaljeno uaj vedno bo presveto Serce Jezusovo! Čcščeni bodite: žalostna Mati božja. sv. Jožef, sv. Anton Pad., sv. Frančišk Seraf., iu sv. Nikolaj. — S tem bodi spolojena moja obljuba.
V dan sv. Antona Pad.	J/. J.—r., 1. r.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Deželni zbor kraujski se prične
20. t. m.
Kmetijska družba bo jeseni uapravila razstavo sadja v pcslavljeuje 40letnega cesarjevega vlaOauja. — V odbor kmetijsko družbe je v občnem zboru 14. t. m. izvoljen č. g. škofov kaplan Jož. Šišrfa.
I meri je 14. t. m. gimnaz. prof. dr. Karol Ahn. Hvalijo ga, da je bil miren ter usmiljen do mladine. Tudi njegova gospa soproga veliko dobrega stori
dijakom, ker brezplačno dela v ljudski kuhinji. Imel je 10. t. m prav lep pokop, 17. potem ob lOih pa je imela gimn. mladina s profesorji v stoljni cerkvi zanj sveto maso To je hvale vredno. Bog daj človekoljubnemu pokojniku večni mir.
Bodite pripravljeni! Une dni je strela ubila Matija Mazeljna v Zlatem polji, ko je z voli s polja domu peljal.
Za gomilo ranjega v. g. Andreja Adamiča, ki je po dolgem bolehanji v Zatičini 17. marcija t. 1. v Go spodu zaspal, doveršil je te dni tukajšnji kamnosek g. V. Čamernik dokaj ličen nagrobeu spomenik. Vanj je vdelana ua porcelan posneta ranjega fotografija. Spomenik se bo postavil v kratkem na zatiško pokopališče, kjer si umerlega znanci in prijatelji pri priliki lahko ogledajo in se toliko bolj živo spominjajo v molitvi preblagega g. Andreja.
Iz Št. Marjete na Dolenjskem. Glede bratovščine sv. Jožefa se sporoča na nektera vprašanja iz raznih pokrajin, da se v to lepo bratovščino vpisuje veino tudi po smerti pokoj. preč. g. župnika Volčiča. Kedor želi podobic ali paščekov sv. Jožefa, naj se oberue le do farnega vrada v Šmarjeti.
1 merla sta čč. gg.: Mart. Vodir, župnik v Go-ričah (17. t. m.), in Jan. Luoder, ekspoz. v Ternji. R. I. P.
V Belgiji katoličani precej krepko zmagujejo zoper lažiliberalce.
Mladolaško. O dveh krajih pišejo, kako so laški framasoni preostuduo motili prrcesijo presv. Rešnjega Teles?. Koliko tedaj veljajo mladolaške zagotavljanja za varnost »v. vere V
Iz Padove. (Se. Antin pomaga.) „Kat. Dalmacija" po italijanskem listu „Lega Lninbarda," donaša ta le zanimivi dopis iz Padove:
Na večer pred 22. majem se pripelje v Padovo iz Alana poleg Feltre trinajstletna deklica s svojo materjo. Deklica — Marija Codemo ležala je vsa sključeua na vozu: glavo je imela med rameni, noge sključene, da so se j1 koleua brade dotikala, roke p.« na persih; bila je kot klopčič.
Pred 1* mesci je bila od strahu tako ohromela. V gostilni Croce Bianche se ustavite obe ženski. V Padovo nte prišli — v zaupanji se zateči k sv. Antonu. Vse ste že poskušali, svoje malo premoženje že potrosili; a Mariji ni bilo vendar nič boljše. V gostilni so se norčevali iz njiju, češ, „Svetnik" več ne dela čudežev. Molčali ste nato in molili. Zvečer pozovete zdravnika Borlini-a, ki pregledavši bolnico pravi, da je ozdravljenje nemogoče. — Za rana nese mati svoio hčer na postelji v baziliko čudodelca sv. Antona in jo postavi zraveu njegovega oltarja. Dopisnik je bil sam pričujoč poleg neštevilue množice. Bolnica je prejela med mašo sv. obhajilo. Po masi jo postavijo pod svetnikovo rakev, kamor so nekdaj postavljali obsedence. Med mašama je ondukaj ostala: konec druge se začuje krepak* vsklik. Marija stopi ven cela iu zdrava sramujoč se svoje kratke in neprimerne obleke. Sv. Anton je ni osramotil. Zdrava se je vernila drugi dan proti domu. —
Poterdilo. Iz Ljubljane po pn. kan. L. Jeran-u sem prejel za razširjanje sv. vere 107 gld. Bog plačaj pn. pošiljatelju in darovalcem!
Solnograd 11/6. 1888.	P. Edmund Ilager.
„Fleischmaler.u Nekak mes&n slikar je napravil razstavo nesramožljivih figur. Imenitna gospa pride med
drugimi s svojo 51etno hčerko občudovat fotografije. Nedolžna deklica se vsa zarudeči v obraz in ua glas zakliče: „Mama, sej te podobe so vse nage!" Vsih oči se obernejo na deklico; pač vsak je očutil grajo iz ust nedolžnega otroka, posebno pa mati, ki je hčerko naglo za roko prijela in z njo skoz vrata smuknila s prostora „mesene razstave." — Nahajajo se pa taki „fleisch-malerji" ne le 8 šopkom in barvami, ampak tudi 8 peresom in černilom, ki se ne ustrašijo enacih spotikijivih predmetov pisati in v knjigah za denar pošiljati med svet. „Gorje svetu zarad pohujšanja!"
Molčite rožice.
Molčite divne rožice, molčite; — Ne žvergolite ptice neprestano; — Ne kličite zvezdice mi nad mano: Umejcm vse, umejem, kar velite.
Ve polja, logi, gore ponosite, Nešteta bitja, stvarstvo še neznano, Valovi, reke, morje neugnano — Glasno k ljubezni večni me budite!
Vse pravite, naj ljubim Ga ognjeno, Darujem serce Mu ljubezni žgeče — Velevate zdaj silno, zdaj mileno! —
Saj vender serce moje plameneče Ljubezni druge ne pozna, — le eno, Ki vabi v morje me neskončne sreče! —
S. M. Bonavent.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Šmihela pri Žužemberku 12 gld. — Iz Kostanjevice 21 gld. — Iz Ihana 16 gld. 00 kr. — S Toplic 20 gld. 40 kr. — Iz Sostrega 28 gld. — Iz Zagorja za Savo 20 gld. 80 kr. — Iz Škofje Loke od čč. g s. Uršulink 20 gld.
—	Z Dobovca 4 gld. 03 kr. — Iz Cirknice 31 gld. — Od Stare Cerkve pri Kočevji 14 gld. 40 kr. — Lenka Velkaverh 1 gin. — Iz Suhora na Dolenjskem 16 gld.
—	Z Gcrji udje 5 ald. — Št. Vid pri Vipavi — udje 14 gld. 50 kr. — Zapoge 6 gld. — Vavtavas 7 gld. 45 kr. — Z Doline 10 gld.
Za dijaško mizo: Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld. — Čast. g. župnik Jan. Demšar 1 gld. 50 kr. — Čast. gosp. župnitc \1. Narobe 5 gld. — Prečast. gosp. župnik Kar. ! edeschi 5 gld. — Čast. gosp. kaplan A. Kalan 2 gld. — Brez imena 1 gld. — Čast. gosp. župnik Aut. Hočevar pri sv. Joštu 1 vel. terdnjak za naj boljšega dijaka naše mize.
Za pogorelce na Vinici: Za pogor. cerkev sv. Jožefa B. G. 1 gld.
Za pogorelce v Ratečah: Brez imena l gld. Za Don-Boskov misijon: J. Kotnik 2 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. H—r.: O obiskanji na D. in v R. je „Danica" že imela pred nekaj časom.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.