Štev. 250 MttiHflMi mwW(IHamt»f topcti) V Trstu, v trtdo 26. OKtoDra mi Posamezna številka 20 stonnk Letnik XLV1 Iz L. c iz vzemi- vsak daa zjmraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka Aslikeg* itev. 'JO, L nadstropje. —* Dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. — Ne fran k irsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — tdajateij in odgovorni urednik Štefan O od I na. — Lastnik tiskarna Edinost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotiuk. — Oglasi se računajo » Širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovsev in obrtnikov mm pa 43 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanice in v*J>iU p® L 1.—, ojjlisi de.ia.ii i zivolsv, mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot bes=ia, najmanj pa L 2. — Oglas-naročnica in reklamacije se oošillitn izkliuSoo uoravi Edinosti, v Trstu, ulica s/ Frančiška Asiškega štev. 20, t naasirupjc. — Teieion uredništva in uprave 11-57. S p amenlk padlim Letos slavi Italija spomin vojakov, padlih v boju za našo deželo. Častniki, generali, vsa italijanska armada s kraljem na čelu se pokloni mrtvim sinovom Italije. Vsa mesta te države bodo razsvetljena, po se trga človeku ▼ prsih, ko vidi pred seboj štiriletnega slovenskega dečka, ki bo moral v italijansko sirotišnico, kjer mu zastrupijo srce, da bo morda nekoč pljuval na grob očeta, ki počiva na dobetdobski planoti ulicah bodo odmevale himne neštevilnih Zakaj to? Dosedaj nismo zadostno poskr-godb, tisočglave množice bodo vzklikale beli za to, da bi podprli edini naš kanta-mJadim možem, ki spe pod kraškimi grob-!tivni zavod da bi omogočili, da bodo vsaj ljami. ;: najubožnejše med slovenskimi sirotami o- Jugosloveni, priklopljeni k Italiji, imamo skrbljene s hrano, stanovanjem in obleko, tudi svoje mrtve. Ob Sanu ležijo, sibirske Najmanjšim, najbolj zapuščenim in ogrože-vihre buče nad njihovimi grobovi, pod av-inim naj pride ves narod na pomoč, strijskimi vislicami so pokopani... največ tfa vseh mrtvih dan« dva dm ^ predno pa je naših mrtvih bratov zakopanih v bre- proslavi Italija spomin svojih padlih ▼oja-govih in pečinah nad Sočo in v Tirolski kov, naj hiti naša misel k slovenskim deč-zemlji. Njih ne bo nihče slavil, nobena ar- kom in deklicam, katerih očetje so padH ▼ mada ne bo povešala praporov nad njiho-, vojni. Na ta dan naj vsi naši ljudje žrtvu-vimi grobovi, nobena bojna pesen ne velja jejo majhen dar za slovenske sirote — in njim; le pridušeni jok kmetskih mater in tako postavimo našim mrtvim živ spome-žena bo klical nazaj sinove naše zemlje. nik ljubezni do zapuščenih sirot. Ne bomo pa klonili duhom marveč rav-| g |q žrtvijo nc bomo samo odprli stotini no na ta dan se bomo zavedali, kaj mi dol- I slovenske dcce noVega prijaznega doma, gujemo svojim mrtvim Nimamo ne srebra samo rcSiU tc dece pred potujče- ne zlata, da bi jim gradili spomenike; nima- mnogo več. Če po-, Divsega Kralja se razdori,o m prou njim se mo čet, ki bi v spoštljivem molku korakale v zgodovino narodov, vidimo, dalfc bo postopalo. 4. Kral, se mora za vse- mimo grobov, v katerih počivajo primorski ^ velika dela vzklila iz neznatnih po-|}*J odpovedati prestolu. 5. Bivši kral, bo Jugosloveni Imamo pa v svoji sredi žive, so Judi ustanova Slovenskega aro- interniran na Ogrskem^ dokler se vsa za- nad vse dragocene spomine, ki so nam jih . . ' zdidanes šc majhna. Beda, ti vla- deva končno ne reši. 6. Mesto stalnega *eSti s pogajanji ^ I kakršne nimajo njihovi tovariši po poklicu BUDIMPEŠTA, 24. Včeraj zvečer je pri- v nobeni drugi državi Kljub temu pa se izšel pogajalec Karlove stranke in je predla- vozna trgovina ni popravila in brezposel-gal vladi, naj se sovražnosti .ustavijo. Da-|nost je naraščala dalje z vznemirljivo na-nes zjutraj so prišli Karlovi pogajalci v Toe- glico. Po besedah Lloyda Georgea samega roekdalint, kjer so se začela pogajanja. Od- znaša skupno število vseh brezposelnih na poslanca vlade sta hita ministra Kanya in I Angleškem že nad 1,750.000 oseb, ki jim admiral Sarczanyk. Kraljevima odposlancema dr. Gratzu in baronu Leharju sta naznanila pogoje Hoi thyjeve vlade. Kraljeva odposlanca sta vzela te pogoje na znanje ter sta obljubila, da bosta dala čim prej odgovor. Ogrski dopisni urad odločno zanikuje vesti, ki pravijo, da se je en del vladnih čet pridružil bivšemu kralju.' Med pogajanji pa ae je pokazalo, da so zahteve upornikov nesprejemljive in vladne čete so nadaljevale svoj pohod proti karlovcem DUNAJ, 24. Ogrski dopisni urad javlja: Zastopnik ogrske vlade je sporočil danes predpoldne bivšemu kralju pogoje ogrske vlade, ki so sledeči: 1. Brezpogojna odložitev orožja. 2. Vojaški svetovalci' bivšega kralja pridejo pred vojno sodišče. 3. Čete ustih nasi bratje: Otroci mrtvih so med da vaseh ^slovenskega Primorja, nas iiami, vojne sirote! Ko drugi v hvalevred- ^ k vsc vctjim nai0gam. Naši invalidi nem spoštovanju gradijo spomenike mrt- sq brcz žaščitC( izseljenci brez informacij vim, hočemo mi reševati žive, hočemo po- ^ varstva( na stotine siromakov je brez inagati ubogim malim, ki so jih padli pri- ^ najpotrebnejšega, — tu mora velika mnreli liirfnclrtvpfil' 7Žini1CTlll nam VSClIi, . * « _ . _____pO- morski Jugosloveni zapustili nam vseic. Nismo povsem pozabili nanje. Že pred vojno so požrtvovalni ljudje zgradili Slovensko sirotišče« v Gorici, kjer je na^o zi-vctje lepo število slovenskih sirot. Tu so bile zavarovane pred nravno propast jo, dobrodelna organizacija sistematično magati. Že se je v Gorici u vil pripravljalni odbor za karitativno organizacijo »Dobrodelnost«. Ta organizacija, ki bo vršila vse vrste dela usmiljena, bo skrbela za slovenske sirote, invalide, izseljence; njen slovenska šola jim je ohranila narodno za- odgek postane tiidi »Slovensko sirotišče.« - _ _ J. »1 . .L M A * ri«n-jor^anizacl,a sko si olište< vz razvalin in v nV-.n jc našlo! Po vsem svetu ležijo trupla naših fantov mož. Po svem svetu bo hitela naša misel bo vračala nazaj otroci nimajo Več vse primorsko ieli v zavod,"ker*dobesedno stradajo kru- ljudstvo; oni nimajo več matere, — naj jim ha so brez obleke, brez varstva. Toda te postane ljubeča mati vsa naša domovina! sirote mora zavod odkloniti, ker nima nika-l Tako bomo mi gradili spomenik padlim kih fondov, ker je brez sredstev ... Srce primorskim Jugoslovenom._ da svoje prste v tej nevarni igri, vendar je Sotovo, da je hotela ogrska vlada izkoristiti ogodke v Burgenlandu v protislovju z mirovnimi pogodbami, vsled česar je vlada sama kriva na tem, da je olajšala Karlovo podjetje. Bene s otfločno obsoja kar liste, ki so v krogih Zveze narodov obtoževali Mali sporazum, da ovira mirni razvoj srednje Evrope. Namen te politike je bil omogočiti restavracijo habsburške dinastije na Ogrskem. Mali sporazum je na to izjavil Zvezi narodov in Zaveznikom, da bodo vsi taki poskusi naperjeni proti mirovnim pogodbam in proti evropskemu miru. Minister je na to izjavil, da je on pravočasno opozoril švicarsko vlado, da Karel pripravlja nov državni udarec. Beneš je naznanil, da so Italija, Francija in Anglija že protestirale v Budimpešti ter da ne obstoji med Čehoslovačko in Italijo nikako nesoglasje radi vprašanja Burgenlanda. Mali sporazum, kakor najbolj prizadet v sedanjih dogodkih na Ogrskem, postopa sporazumno s zavezniki (t. j. z velikim sporazumom. Op. ur.) Treba je v najkrajšem času likvidirati vprašanje, da bo potem mogoče posvetiti mirnemu delu. to se Jugoslavija Bolgarski poslanik v Belgradu Todorov o procesu Radoslavova ZAGREB, 24. »Riječ« piše: Bolgarski poslanik na belgrajskem dvoru Todorov je izjavil med drugim o procesu proti vojnim zločincem, ki se vrši v Sofiji: Ta proces, v katerem se bo zagovarjal celokupm nekdanji Radoslavov kabinet, ker je leta I91d. povzročil, da je Bolgarska sklenUa zvezo z osrednjimi velesilami in napadla Srbijo, bo pokazal natančno zgodovino vstopa Bolgarske v svetovno vojno. Pokazal bo tudi, da so postavili Bolgarsko v službo osred-•v h sil* ljudje, ki niso bili pristojni. Sodišče zločince gotovo kaznovalo. Na ta na-Ch bo dobila Bolgarska zopet zaupanje v inozemstvu. Fizično je bila Bolgarska že kaznovana, resultat tega procesa bo pa pomenil moralno zadoščenje bolgarskemu narodu. Razvoj v Belgradu Letošnje leto se je zgradilo v Belgradu 768 novih hiš, naselilo se pa 19.000 prebivalcev. V nove zgradbe bi se moglo naseliti 12.000 oseb, brez stanovanja pa bi ostalo še 7000 oseb. Za bodoče leto pa je prijavljeno 3843 novih zgradb. iehoslovaSka Slovesen zaključek kongresa ruskih učenjakov v Pragi * PRAGA, 24. 18. t. m. se je slovesno zaključil praški kongres ruskih učenjakov. Slovesnosti so prisostvovali ministrski predsednik dr. Beneš, naučni minister Šro-ber, župan dr. Baxa in vse polno zastopnikov čehoslovaških kulturnih organizacij. Predsednik kongresa prof. Lomšakov se je zahvalil predvsem dr. Benešu za vladno pomoč, v kateri vidi izraz čustvovanja vsega čehoslovaškega naroda. Kongres je sprejel obširno resolucijo, v kateri konstatira, da se je vršil kongres v imenu nad 400 luških učenjakov, raztresenih v 16 državah, ki protestirr *o proti nekulturni politiki sovjetskega režima. Ruski učenjaki preživljajo neverjetne duševne muke, ki grozijo s fizičnim uničenjem. Končno je prof. .Macon pozdravil ruske učenjake v imenu francoskih profesorjev in izrazil upanje, da bo kongres utrdil zvezo med slovanstvoni in zapadom. Važne izjave ministra Beneša. PRAGA, 25. V odseku za vnanje stvari je izjavil ministrski predsednik dr. Beneš, da je absolutno nemogoče dopustiti, da bi se v srednji Evropi ustanovil sistem, ki izziva anarhijo in večne vojne. Pristaši miru morajo vse storiti, da preprečijo povratek takih incidentov in da se kaznujejo krivci. Dr. Beneš je izjavil, da je Cehoslovaška vojaško in diplcanatično pripravljena proti nevarnosti, ki preti srednji BUDIMPEŠTA, 25. Ogrski dopisni urad Evropi. Ukrene se vse potrebno za mirno li- javlja: Šopronjski ustaši se umikajo v do-kvidiranje spora, za končno ureditev vpra- - Czik Zg h vladnih čet v bojih prešanja Habsburzanov m za razorožitev Ogrske. ,„ ... 12: Ji . "I p. Do danes je Čehoslovaška vedno delala tejle nedelje znašajo tn mrtve in 32 ranjena to, da bi se v srednji Evropi ustvarilo mir- "P* Poglavarji gibanja so tudi zapustili no ozračje ter da bi se mirnim potom uredili Karla m so zbežali Bivši kralj je bil na spori. J zelo obziren način izročen v varstvo pol- Beneš noče preiskovati, ali ima ogrska vla-! kovniku Simenfalvy-ju. Mobilizacija v Čehoslovaški PRAGA, 25. Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk je podpisal ukaz za mobilizacijo pehote, topništva, konjice in zrakoplovstva za letnike 1895-1901, za ostala orožja pa za letnike 1890-1901. Kakor prvi dan mobilizacije je določen 27. oktober t. L (Generalnemu čehoslovaškemu konzulatu v Trstu ni od strani njegove vlade dospela do sedaj še nikaka naredba o tem, ali se tiče mobilizacija tudi tistih čeških državljanov, ki živijo v inozemstvu, oziroma ki se v inozemstvu nahajajo na potovanju.) Osrska KONEC KARLOVEGA POSKUSA. BIVŠI CESAR UJET IN ZAPRT V GRADU TOTIS PRI KOMORNU BUDIMPEŠTA, 25. Kralj Karel in kraljica Žita sta bala ujeta blizu Komorna in sta sedaj zaprta v gradu Totis. Stražita ju dve četi vojaštva. Ostenburgove Čete, ki so Ščitile kraljev umik, so se predale in so tudi ujete. BUDIMPEŠTA, 25. Potrjuje se vest, da so se pristaši kralja Karla razpršili na vse strani ter da so prepustile Karla vladnim četam. DUNAJ, 25. Iz Budimpešte javljajo: Vlada je izdala ukaz, naj se grof Andrassy, dr. Gratz, Bakovszky, Lehar in drugi poglavarji legitimističnega gibanja aretirajo. Grof Andrassy je že bil aretiran. — Vodijo se pogajanja med ogrsko vlado in zastopniki zaveznikov in malega sporazuma glede nadaljne usode bivšega kralja. BUDIMPEŠTA, 25. Rakovszky in dr. Gratz sta bila aretirana. prebivanja bivšega kralja in način njegovega odhoda z ogrskega ozemlja bodo določile države sporazuma. 7. Politični svetovalci bivšega kralja pridejo pred civilno sodišče. Dr. Gratzu je bilo poverjeno, da sporoči te pogoje kralju Kralu. Do dveh popoldne ni vlada dobila nikakega odgovora. Sledil je odločen nastop vladnih čet, nakar so se uporniki v neredu umeknili proti Komornu. _ Italija Zadržanje Italije spričo Karlovega puča RIM, 25. Agencija Štefani je objavila uradno noto, v kateri je rečeno, da je italijanska vlada, čim je izvedela za Karlov poskus, poslala svojim zastopnikom v inozemstvu točna navodila glede italijanskega stališča. Obenem je vlada stopila v stik z velikim in malim sporazumom ter je naznanila svoj namen strogo se držati tri-anonske pogodbe. S tem je bilo italijanskemu zastopniku v Budimpešti omogočeno, da je lahko takoj postopal pri ogrski vladi skupno z zastopniki drugih zaveznikov. Medtem pa je bua vlada zraven tega v stalnih stikih z praško, helgrajako in tnikareško vlado. Minister za zunanje zadeve Della Torretta je opozarjal tudi ogrskega zastopnika v Rimu grofa Neznana na absolutno potrebo, da ogrska vlada napravi Karlovemu poskusu čim prej konec. Italijanski minister je izjavil ogrskemu zastopniku, da italijanska vlada ne more drugače kot biti solidarna z malim sporazumom in je dostavil, da se vsi zavezniki strinjajo, da se vzpostavitev Habsburzanov ne sme dopustiti Ansllja Lioyd Georgeva izjava o Karlovem puču LONDON, 25. V odgovoru na neko vprašanje glede novega puča bivšega cesarja Karla je Lloyd George izjavil v doljni zbornici, da so vsi zavezniki trajno nasprotni povratku članov habsburške dinastije na ogrski prestol. Ogrska vlada — je dodal Lloyd George -— je odgovorila na svarilo zaveznikov rekoč, da bivši kralj ne more izvrševati pravice vladarja in da bo moral brez odlašanja zapustiti deželo. V ta namen so že bili ukrenjeni primerni koraki. Vlada in brezposelnost LONDON, v oktobru. Znano vam je, da je Lloyd George predložil pred kratkim doljni zbornici obširen načrt za ublaženje sedanje krize brezposelnosti, ki razsaja na Angleškem v zelo hudi obliki. Brezposelnost, ki jo vidimo v deželi — je rekel Ll?>yd George v svojem govoru, ki ga je imel pri tej priliki — je najbrže najhujša, kar jih je doživela naša država v zadnjih 100 letih. Glede vzrokov tega nevarnega socialnega zla je Lloyd George poudarjal sledeči stavek iz svojega govora: »Vse se da razložiti z eno edino besedo: vojna«. Nato je angleški ministrski predsednik razlagal, kako bi se po njegovem mnenju dalo pomagati. Ni nobenega dvoma — je rekel — da svet potrebuje anleške proizvode. Vse vprašanje je v tem, kako bi se to potrebovanje angleških proizvodov spremenilo v povpraševanje, a povpraševanje samo v plačilo. Tako je postavil Lloyd George vprašanje brezposelnosti na Angleškem. Toda ni ostal samo pri tem teoretičnem razlaganju, temveč je takoj povedal, kako se je treba vprašanja lotiti v čisto praktičnem pogledu. Gre tu za glavne Črte predloga, s katerimi misli vlada priti na pomoč angleški industriji in zunanji trgovini. Kakšne narave bo ta pomoč? Država bo sprejela nase gotove nevarnosti, katerim so izloženi angleški izvozni trgovci in in-dustrialci pri izvažanju v inozemstvo. Angleška vlada je jamčila tudi prej za % vrednosti blaga, ki ga je angleška industrija izvažala v nekatere dežele. Ako bi prišlo res do tega, da dotični izvozni in-dustrialec izgubi svojo tirjatev, tedaj velja določba, da se ta zguba razdeli med prizadetega industrialca in vlado. Pri tem je in-dustrialec obvezan, da povrne državi le 42*53» jamčene cene, d očim trpi vso ostalo razliko država sama. To je bilo za angleške industrijalce in trgovce velika ugodnost, mora vlada dajati običajno podporo za brezposelne. Spričo tega neuspeha dosedanjih ukrepov za povzdigo industrije in izvozne trgovine je vlada sklenila ponuditi industrijalcem in trgovcem nove ugodnosti, ki so predmet novega Lloyd Georgevega načrta za pobijanje brezposelnosti. V tem novem načrtu predlaga Lloyd George, naj bi se dosedanje ugodnosti in olajšave za industrijo in izvozno trgovino znatno razširile. Predvsem bi država od sedaj dalje jamčila za vso ceno izvoženega blaga ter bi v slučaju popolne zgube zahtevala od izvoznika, da ji povrne samo 57*50%. Na drugi strani pa bi ta ugodnost ne veljala samo za izvoz v države s slabo valuto, temveč bi se raztegnila na izvoz v vse države z angleškimi dominioni vred. To pa še ni vse. Vlada bo jamčila tudi za posojila v vsakejm slučaju, ko bo kaka javna ustanova, kaka občina, vlada kakega dominiona ali celo kaka tuja vlada iskala v Angliji posojilo in se bo obvezala da naroči železniški, poštni, brzojavni in drugi materijal pri angleški industriji. Zraven teh korenitih ukrepov predvideva Lloyd Georgev predlog tudi razna blažila v obliki podpor za brezposelne. Vlada bo potrosila Še 10 miljonov šter-lingov za razna javna dela, na katera bi se sprejel dober del brezposelnih; podpore sc bodo zvišale od 15 na 25 šilingov na teden in slednjič misli vlada uvesti posebne davke za brezposelne, katere bodo plačevali podjetniki in delavci, ki imajo delo in zaslužek. To je v glavnih črtah Lloyd Georgev načrt za povzdigo industrije in pobijanje brezposelnosti v deželi. Kakor se vidi, je ta načrt ogromen, kakor je na drugi strani ogromna tudi nevarnost, ki grozi angleški družbi in državi radi stalno napredujoče bede med mnogoštevilnim delavstvom te pretežno industrijske dežele. Amerika Sprejem zavezniških generalov WASHINGTON, 24. Včeraj je predsednik Harding priredil pojedino v čast generalu Diazu, admiralu Beatty-ju in generalu Jacquesu. _ Turčija Neznatni boji pri Eski Sehru CARIGRAD, 24. Neko uradno poročilo iz Angore od 22. t. m. pravi: Pri Eski Sehru delovanje pehote s strojnicami. Na fronti pri Afium Karahisarju se sovražnik utrjuje v bližini mesta. ima tudi vojaško dolžnost, ali vendar ne more nihče govoriti o švicarskem militarizmu. Tip militaristične države je bila pred vojno Pruska, kjer so bili generali oni, ki so neomejeno gospodovali in razpolagali z življenjem prebivalstva. Žaltbog so tudi nekatere države sporazuma krenile po vojni po tej nevarni poti militarizma. Proti takemu militarizmu smo seveda vsi — je vzkliknil govornik — in ga bodemo ob vsaki priliki pobijali. Na koncu svojega govora je dr. Wilfan povdarjal, da je imel on, ko se nasproti ministru Gasparottu ni izjavil proti vojni dolžnosti, pred očmi le praktične politične cilje, ker ni hotel izložiti svojega naroda, da bi mu vlada, kadar od nje zahteva svoje pravice, lahko odvrnila: ako vi ne priznavate vseh vaših dolžnosti, morate biti nekoliko bolj skromni, kadar zahtevate vaše pravice. Vse to naj upoštevajo zborovalci in naj potem doma trezno razsodijo, ali je govornik storil omenjeno izjavo z dobrim namenom ali ne in ali je s svojim postopanjem koristil svojim volilcem ali ne? Zborovalci so stavili na to razna vprašanja, na katera je poslanec dr. Wilfan obširno odgovarjal. Dr. Vilfan o volaibl dolžnosti Na nedeljskem shodu v Prvačini se je dotaknil posl. dr. Wilfan tudi perečega vprašanja vojaške dolžnosti onih slovenskih mladeničev, ki so vsled rapalske pogodbe postali italijanski državljani. Njegov namen je bil objasniti svojo svoječasno tozadevno izjavo v razgovoru z vojnim ministrom Gasparottom, ko se je ta nahajal v Trstu. Radi te izjave — je rekel posl. Wilfan — so ga nekateri po krivici smatrali za pristaša militarizma. Dr. Wilfan je potrdil, da se je on res tako izrazil, kakor je bilo poro-čano v časopisih in sicer, da ne more on v imenu svojih slovenskih volilcev zahtevati, da bi se oni osvobodili vojaške dolžnosti, kateri so podvrženi vsi italijanski državljani in dosledno tudi oni Slovenci, ki so — čeravno proti svoji lastni volji — vsled rapalske pogodbe postali italijanski državljani. Ako hočemo mi zahtevati — je povdarjal govornik — da nam dajo vse ustavno določene pravice, ne moremo zahtevati, da nas osvobode nekaterih dolžnosti. Sicer pa bi nam tako protivljenje tudi nič ne pomagalo, kar nam dokazuje slučaj s tirolskimi Nemci, ki so sedaj ravno tako kakor mi podvrženi vojaški dolžnosti, dasiravno so se njih zastopniki odločno izjavili proti temu. Seveda bi bila za nas dobrodošla taka izjema, toda vprašanje je, ali je tako izjemo mogoče doseči ali ne. Tirolski slučaj nam torej dokazuje, da bi bili mi zaman zahtevali tako izjemo in bi si bili s tem le pokvarili naše stališče nasproti rimski vladi. Ker je priznal samo ob sebi umevno vojaško dolžnost, je bilo govorniku mogoče se potegniti za to, da se našim fantom zagotovijo razne ugodnosti, kakor službovanje v domači deželi in da se nasproti bodočim slov. vojakom vpošteva pravica slovenskega jezika ter da se podredijo načelnikom, ki bodo ž njimi občevali v slovenskem jeziku. In sploh bodo slovenski poslanci pri vsaki priliki lahko povdarjali, da zahtevajo za svoj narod vse ustavne pravice, ker se niso odrekli nobene in tudi ne najtežje dolžnosti, kakor je ravno vojaška dolžnost. Dr. Wilfan je povdarjal, da čeravno se to vprašanje ne tiče njega osebno, je vendar tudi on oče dveh sinov, ki sta italijanska državljana in bosta morala kakor vojaka služiti v italijanski vojski ICar se tiče vprašanja militarizma samega, je omenil govornik, da dati svoje soglasje za vojaško službo še ne pomeni biti pristal militarizma. Vse države, ki imajo umaSlpA ___nil__ 0 Jezikovni robi pri nagih sodiščih Poslanec dr. Wilfan je vprašal justične-ga ministra, ali namerava odrediti, da se pii tržaških sodnih oblastvih (višjem deželnem sodišču, deželnem sodišču, trgovinskem in pomorskem sodišču, okrajnih sodiščih za civilne in kazenske stvari, obrtnem sodišču) vzdrži raba slovanskega (slovenskega in hrvatskega) jezika po še veljavnih določbah in da se v tem nič ne premeni, dokler se stvar ne uredi zakonodajnim potom. Na to vprašanje je dospel te dni odgovor državnega podtajnika v justičnern ministrstvu Sanna Randaccio, ki se glasi: Zagota. vlja se vprašujočemu poslancu, da se ni izdala nobena določi.a, ki bi branila etničnim manjšinam, vključenim v nove meje kraljevine, nabiti pred sodniki svoj jezik po pravilih, ki so prej obstojala in ki se na njih ni prav nič menjalo. Šesti oddelek okrajnega sodišča tržaškega, ki se peča z obravnavanjem pravd v slovanskem jeziku, še vedno deluje in nič se ni odredilo, kar bi moglo dovesti do njegove odprave. Treba je samo poskrbeti, da se nadomesti sodnik, ki je bil na čelu omenjenemu oddelku in je bil premeščen drugam. Tako se glasi odgovor justičnega ministrstva. Ni dvoma, da se že veljavni predpisi o jezikovni rabi pri tržaških kakor tudi pri drugih sodiščih Julijske krajine niso pre-menili. Toliko sramežljivosti in spretnosti se lahko priznava italijanski vladi. Med tem pa ko se niso premenili predpisi o jezikovni rabi, se je pač premenila jezikovna raba sama in poslanec Wilfan zato tudi ni zahteval vzpostave predpisov, nego ohranitev rabe. Z ministrstvenim odgovorom je pribito, da so premembe v jezikovni rabi, ki so se pri naših sodiščih uvedle na škodo našega jezika, vse nezakonite. Pridržujemo te premembe dokazati v posebnem članku. Zares lepo spričevalo je izdalo justično ml*' nistrstvo našim sodiščem in na koncu konca — samemu sebi. Dnevne vesti Boljši stiki med nami so neobhodno potrebni Ne zanašajmo se samo na organizacijo in ne omejujmo se samo na ustno občevanje z njenimi organi. Navadimo se pisati, koliko potov in časa se s tem štedi, koliko hitreje se lahko stvari rešujejo. Predvsem j*e pa v političnih vrašanjih potrebno, da se naši, kadar zvedo kaj zanimivega in važnega, ali si ne znajo sveta v eni ali drugi zadregi, takoj oglasijo, bodisi da stvar sporočijo našim listom, bodisi da vprašajo Pol. društvo »Edinost«. Kako je to potrebno, se je spet pokazalo pri »Picco-lovem« lovu na udanostne izjave za slavnostno številko. Večina županov je čakala navodil, kakor da bi list ali vodstvo morala znati za stvar, tudi če je nihče njima ne sporoči; nekateri so se obrnili za mnenje na napačen naslov. Naj bi to prenehalo, naj bi se v takšnih stvareh navadili, takoj prijeti za pero, naznaniti stvar listom in vprašati politično vodstvo za navodila. Boljših stikov je treba, a pri tem je vsak poklican sodelovati. Zato pišite, poročajte in vprašujte, samo ne zanašajte se vedno na druge! — W. Naslednik grofa Norisa. Pred nekoliko dnevi smo poročali, da je dosedanji tržaški izredni komisar grof Noriš odstopil s svojega dosedanjega mesta. Po vesteh iz Rima je vlada že imenovala njegovega namestnika v osebi kom. Cavallieri-ja. G. Ca-vallieri je bil svoj čas komisar kr. vlade za pomožno akcijo povodom potresa v Avez-zanu. Ime Cavallieri je za Tržačane tuje, kakor je bilo tuje tudi ime Noriš. Značilno je, da vlada ne najde med domačini Tržačanl nobenega zadosti zanesljivega patriota, kateremu bi mogla poveriti mesto občinske^ ga komisarja. Ali so se ji vsi tako hudo zamerili, da niso več za rabo, ali pa misli vlada, da ni nihče drugi sposoben za vril-tev naloge tržaškega župana razen komentatorjev, vitezev in grofov iz starega kraljestva? Kaj pravijo k temu tisti »branitelji tržaških moralnih in gmotnih koristi« Trsta, ki se tako razgrevajo in kričijo, ko kako tudi najneznatnejšo drobtinico . # I___„-.gre_________,_____ vojaško dolžnost, niso militaristične. Švica v prid domačinom slovanske narodnosti? Ali so jim takšne klofute všeč ali pa mora-' jo molčati? Vsekakor se zahtevajo od tr-■ žaških Italijanov malo preveč občutni do-► kazi, da so dobri patrijoti. Ako pojde tako naprej, bomo doživeli J pri prihodnjih občinskih volitvah, da tudi i postavno izvoljeni župan ne bo domačin : Tržačan. «Era Nuova« in «Picc olova« slavnostna ste-t vilka. Včerajšnja *Era Nuova* je objavila prevod našega člančiča pod naslovom «Piccolo-va» slavnostna številka* ki smo ga objavili preteklo soboto in v katerem smo označili svoje stališče glede sodelovanja Slovanov za omenjeno «Piccolovo» številko ter smo.se obenem postavili proti temu, da je uredništvo vPiccola® poklicalo na pomoč Generalni civilni komisarijat, da potom podrejenih komisa-riatov agitira pri županih slovenskih občin za sodelovanje. Svojemu prevodu našega člančiča je «Era* dodala to-Ie pripombo: «Glede tega kar piše <• Edinost« smatramo, da bi bilo prenagljeno dodati kak komentar. Ako bi hoteli komentirati članek slovenskega glasila, bi morali verjeti vsebini dotičnega članka. Priznavamo pa, da se nam stvar zdi preveč neverjetna, preveč gorostasna, da bi jo mogli verjeti, dasi nas z neke strani zagotavljajo, da so zares videli okrožnico, proti kateri se ugovarja.« Nato pravi »Era Nuova», da mora generalni civilni komisarijat na vsak način odrediti preiskavo, da se dožene, ali ni kak podrejen urad na svojo roko postopal in s tem zlorabljal svojo oblast. Z ozirom na nevednost našega laškega tovariša moramo pripomniti, da je «Edinost» pre-resen list, da bi objavil kako takšno trditev, ne da bi bili prepričani o njeni resničnosti. Sicer pa danes radi postrežemo s točnejšimi navodi. Naš poslanec g. dr. Wilfan je imel ▼ svojih rokah eno tako okrožnico. V njej je neki civilni komisar pozival nekega slovenskega župana, naj pošlje «Piccoki» zahtevane izjave, in se je pri tem skliceval na naredbo glavnega civilnega komisariata v Trstu. Ako še ni zadosti, lahko povemo tudi še kaj več. Pomorska trgovina v Trstu. Po statistiki, ki jo objavljajo listi, je znašala tržaška trgovina po morju in po suhem v prvi polovici t. I. 14 in pol milijonov kvintalov, t. j. 1 milijon in 800.000 kvintalov manj nego v j prvi polovici preteklega leta. To zmanjšanje odgovarja splošnemu nazadovanju gospodarskega življenja, ki je zapričelo v drugi polovici 1. 1. in traja še vedno. Kar se tiče posebej pomorske tržaške trgovine, so važni sledeči podatki: Uvoz po morju je znašal v prvi polovici t. 1. 6 miljc-nov kvintalov, t. j. za 200.000 kvintalov manj nego v prvi polovici prošlega leta. Največ blaga se je po morju uvozilo iz Zedinjenih držav Sev. Amer., in sicer: 871.398 kvintalov žita, 646.244 kvintalov premoga, 242.417 kvintalov poluizdelkov iz železa, 134.858 kvint. mineralnega olja, 35.389 kvint. moke, železnih izdelkov, masti in sladkorja. Na drugem mestu po veličini uvoženega blaga stoji Velika Britanija, odkoder se je pripeljalo po morju v Trst 771.366 kvint. premoga in le neznatne količine drugega blaga. Iz stare Italije je prišlo semkaj po morju 214.350 kvint. premoga, 65.817 kvint, vina* 35.799 kvint. lesa, 33.605 kvint. kemičnih izdelkov, 33.463 kvint. žvepla. Precej važen je tudi dovoz blaga iz Kitajske, in sicer žita (363.093 kvint.) in oljnatih semen (134.562 kvint.}. Iz Jugoslavije smo dobili po morju 188.902 kvint. cementa. Uvoz iz ruskih crnomorskih luk se je nasproti uvozu v prvi polovici lanskega leta povečal za 40.274 kvintalov in je obstojal v večini iz mineralnega olja (59.164 kvint.). Jako neznaten je bil v dobi, o kateri govorimo fprva polovica t. 1.), izvoz po morju, ki je znašal le poldrugi miljon kvintalov (nasproti 6 miljoncm kvint. uvoza). Največ blaga se je izvozilo v staro Italijo in sicer: 146.597 kvint. lesa, 57.799 kvint. moke, 31.896 kvint. piva, 26.707 železa in izdelkov iz železa, 25.062 kvint. izdelkov iz lesa, 25.019 kvint. premoga in koksa, 22.301 kvint. žita, 20.886 kv. suhega so-čivja. Izvoz v Jugoslavijo obsega skoraj vse vrste trgovskega blaga; največ pa se je izvozilo lesa: 25.696 kvint., potem sladkorja: 17.290 kvint., kemičnih izdelkov: 16.951 kvint.; 12.031 kvint. kave in 9.729 kvint. riža. Zanimivi so še sledeči podatki izvoza po morju: 133.4i4 kvint. stavbinskega kamenja v Zediiijene države S. A.; 112.413 kvint. lesa na Grško; 39.837 kvint. lesa v Veliko Britanijo; 66.213 kvint. lesa v Malo Azijo; 52.206 kvint. lesa v Egipet; 14.953 je pa odplulo v isti dobi 4994 brodov (2,471.332 ton obsega). Češki narodni praznik, češki konzulat ▼ Trstu nam sporoča, da bodo dne 28. t. m. ob priliki češkega narodnega praznika uradi konzulata zaprti. Poverjenišlvo «Goriške Matico* v Trsta je v ulici S. Francesco 20, I. Uradne ure bodo danes invsoboto od 17—18 ter v nedeljo od II—-12 (zadnji krat!) Gasilna društva« ki se niso odzvala pozivu «Edinosti» od 15. t. m. so naproiena, da čim prej pošljejo svoj naslov in podatke o društvenem delovanju in premoženju Političnemu društvu «Edinost- v Trstu Via S. Francesco štev. 20, da bo mogoče izdelati načrt in pred-privave za eventuelno gasilno zvezo. G las beno-literarni večeri. Pripravljalni odbor kulturnega društva priredi 6. novembra v len čas je Močen 40 min. po prvodošlem. Kontrole bodo pri Mančah in na Ajtevici. Dirkači, ccm so zagotovljena krasna darila in sicer: L se ne bodo upoštevali. Dirkačem zmagoval-kateri se ne zglase pri omenejnih kontrolah, velika zlata svetinja, D. mala zlata, 10. velika srebrna, IV. srebrna, V. srebrna, V maksimalnem času došli dobijo krasne diplome. Pristop k dirki imajo vsi kolesarji (dirkači) pristojni v Julijsko pokrajino- Vstopnina k dirki 10 lir. Sprejema Ture! Abel, v Vrtojbi Zadnji čas vpisovanja je eno uro pred začetkom dirke. Dirkači, kateri misKjo sodelovati, se prosijo, da se čim prej priglase, ker s tem olajšajo delo odboru. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po končani dirki se bo vršil zabavni večer s plesnim venčkom in s srečolovom ob sodelovanju domačega tamburaškega zbora. Darila Skednju velik koncertni in recitacijski večer, s« bodo razdeljevala ob 7. uri zvečer, pri katerem bo sodelovalo: gdč. Avrelija San- Društvo se obrača na cenjene tvrdke in vse cin, ki bo pela Lajovica, Kogoja, Grbca in prijatelje športa s prošnjo, ako bi hoteli pri-Škerjanca; zbor, ki nastopi z Lajovčevimi zbori; pianist Srečko Kumar, ki bo igral dve Mirkovi Jugoslovenski rapsodiji; — in A Širok, ki bo recitiral Župančičeve pesmi. Vse glasbene točke tega večera so slovenske in za Trst popolnoma nove. Dne 13. novembra ob 4. vri popoL bo glasbe no-literarni večer v Cerknem. A. Širok bo recitiral iz Cankarja, M. Peternel in Kumar spevati s kakšnim darovi, pa tudi na lastnike avtomobilov in motornih koles, če je mogoče odstopiti za ta dan vozila brezplačno ali proti primerni odškodnini. Podpirajmo z vsemi močni naše prvo probu-jeno in edino športno društvo na Goriškem. Odbor. Klnb krščanskih socialistov priredi danes v sredo 26« oktobra 1921 1. četrto javno preda- ti osla igrala Beethovnovo sonato, Kumar sam: T Gorici, pri Jelenu, ob 20. uri. Predava pa Beethovna, Chopina in Arnalda GalHerija. Pesnik Bevk France o Goriški v slovenski — Del čistega dobička bo za Cankarjev spo- ""j"* Pisatelj bo citiral tudi vrsto svojih še ne objavljenih pesmi. Rojaki iz mesta in okolice, udeležite se predavanja v obilnem številu. Načelstvo. Iz Štanjela. Naš g. nadučitelj A. Roje je bil med celimi počitnicami v disciplinarni preiskavi. Njegova disciplinarna preiskava je ob-[segala 4 točki. m menik. Dne 27. novembra se ponovi glasbeno-lite-rarni večer z istim programom pri Sv. Luciji, dne 4. decembra pa v Ajdovščini. Pri zadnjih dveh večerih bo sodeloval namesto g. Peterleta violinist Mirko Logar. O priliki triletnice Cankarjeve smrti, t. j. 19. decembra bo v Skednju Cankarjev večer. Občni zbor Konsumnega društva ▼ Ro- V P^V1.0^." mu * očitalo, da m pou- janu se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob 10. čeTraI»lt^,^.me v P^tek^m šolskem letu. ' -___j__r i t - u-t - i V drugi točki se mu je očitalo, da ni prazno- un predpoldne (m ne, kakor je bilo rečeno, val ,p<^bno ^ modnih praznikov. v včerajšnjem oglasu v .Edinosti« ob 5. uri = v tretji točki se mu je očitalo, da je točil in popoldne.) j pil nedacirano vino na dan volitev. * Slovenskim družinam v mesto. Slovenske V četrti točki se mu je očitalo, da se je pre-družine v mestu — kakor tudi vse pocamez- ? malo priklonil pred nekim predstojnikom ob nike — opozarjamo na prelepe knjige -Goriške neki določeni priliki. To se zdi, da je bil naj-Matice®, ki izidejo koncem novembra. Cena večji prestopek. vsem trem knjigam je saau> pet lir. — Naroči- Resultat vsega tega je pa sedaj ta, da so g. la, oz. naročnino sprejema (zadnji teden!!) po- nadučitelja aretirali in se niti ne ve, kje ga verjeništvo « Goriške matice» (S. Francesco [ imajo, d' Assisi 20/1.) v sredo in soboto od 17—18, v; nedeljo pa od 11—12. aadn^ predstava dramatičnega društva v Idriji. Kakor smo pozneje izvedeti, so se igralci do končne prireditve večkrat menjavali, kar gotovo ni bilo v korist predstavi. Opazili smo radi tega tudi, da je bilo naš tu dira nje igre prav bliskovito in nekoliko površno. Uprizorila se je francoska burka »Nadzornik spalnih vozov«. Spisal Aleksander Bisson, poslovenil Fr. Govekar. Vsa igra je modernega francoskega, živahnega in dovtipnega značaja ter zahteva mnogo rednih vaj in tudi dobrega z vnemo nastopajočega osobja. Ne pravimo, da se igralci v splošnem ne bi bila potrudili, podati uloge kar najboljše, vendar smo pogrešali pri vsej igri prave francoske — salonske živahnosti. Pretiho, deloma nerazločno govorjenje, mnogi presledki v posameznih dejanjih, so uplivali na občinstvo večkrat precej mučno, dasi se je še-petalec močno trudil, da bi spravil vse hitrejši tir. Posamezne uloge so bile v rokah več ali manj izurjenih igralcev in začetnikov Dasi nam nekatere maske niso ugajale, sta vendar vladala v dvorani med občinstvom veselost in smeh. Konečno bi želeli, da bi se predstava začela točno po programu, kajti občinstvo le težko prenaša % urne zamude. Salonski orkester je sviral med odmori prav dobro. SPALNE SOBE, svetle, iz bukovega, vega in jesenovega lesa po zmernih Skladišče via Udine 25. / oreho-cenab. 1964 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo. Prodajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3. 1935 SREBRNE KRONE plačam nad 2 Uri komad; zlato, srebro in platin po najviš ih cenah. Tovarna srebmine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi št. 2. 1932 Glasbena Matica. Jutri v četrtek bo ob 7. in pol zvečer odborova seja. Iz tržaškega življenia Izkopano človeško okostje v Penali pri Op- činak. Posestnik Ivan Badalič, lastnik hiše in polja v Ban ali pri Opčanah je obdeloval pred včerajšnjim zjutraj svoje polje, ki leži nedaleč od vasice. Pri kopanju je zadel z lopato Iz Sela na Vipavskem. Selo pod Cavnom je znamenita vas. Od Gorice do Vipave je le eno gasilno društvo in to ravno v Selu, čeravno ni-j mamo ne duhovnika m: učitelja in sploh ne no-j bene inteligence. Leta 1896. smo začeli pošiljati prošnje in parvila za lastno požarno zavarovalnico. Prošnja je šla od glavarstva v Gorici na namestništvo v Trst in na dunajsko ministrstvo. Po dolgem iskanju smo dobili črez tri leta odgovor, da takega društva vlada ne dovoli. Potem smo začeli na svojo roko zbirati člane ICeško okosMe^ ^ * ^^ ^^ » leta ^12. ko smo zbrali'približno 50 članov Okostje je bilo še istega dne--- —: smo si »stanovili prostovoljno gasilno društvo proti večeru prenešeno v mrtvašnico tukajšnje mestne bolnišnice . Okostje bo preiskala preiskovalna komisija. Sklepa se, da je bil Človek, Čigar okostje je odkril posestnik Badalič, pred dobrim letom umorjen in zakopan. Tržaška burja. Burja, ki razsaja že dva dni po našem mestu, je zahtevala včeraj prve žr se: m L 1913 smo si naročili gasilnega inventarja za 1250 K. Gasilno društvo nam prav z uspehom služi, kar se je izkazalo že pri par poža-rjih, pri katerih je dobila požarna bramba pismeno zahvalo. Žal, da v nekem kraju ni bilo takoj vode na razpolago in je bilo gašenje otežk oceno. To je bilo v Črničah. To pa je dalo povod, da so sklenili tam občinarp, da t ve. In teh je devet. Imenujejo se: 11 l€tni [ zgradijo več reservoarjev za vodo, da bo voda Oskar Snideršač, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto v slučaju požara pri rokah. To bi lahko posneta u,- ftf% n^ji tudi v drugih vaseh. Le žal, da se naše gasilno moštvo Št. 155, dobil pri padcu na levi roki; 66 letna Marija Juro, stanujoča v ulici S. Lazzaro št. 3, ranjena na rami; Ivanka Gona, iz ulice Marco Polo št. 4, ranjena na čelu in nosu; Josip Se-rovič, iz ulice D. Guerazzi, ranjen na kolenu; Antonija Sverza, stanujoča na Greti št. 223, več telesnih poškodb; Josip Comec in Aleks C as t c liani, ranjena na kolenu; Ana Santanto-nio in Ivan Machiolli, ranjena na čelu. Vseh devet ranjencev je dobilo prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. ne more zadosti zanimati za gasilife vaje, ker je preveč zaposleno tudi pri drugih društvenih vajah. Mnogo občinarjev pa je še zavarovanih pri drugih zavarovalnicah, nekateri pa sploh nikjer. Mi potrebujemo torej vplivnega predavatelja, ki bi našemu ljudstvu pojasnil velik pomen požarnih bramb! Druge občine v okolici pa bi morale kaj prispevati za našo požarno Samomor. 23 letni kotlar Peter GaJHrini, brambo, ki krvavo potrebuje gmotnih podpor stanujoč v ulici dello Sterpeto št. 4, se je za- za spopolmtev inventarja. strupi] s karbolno kislino. Vzroki, ki so do-vedli Gallizinija do tega koraka, niso znani. Aretacija sleparskega bivšega narednika. Marijan Pazienza, (najbrž ni njegovo pravo ime) bivši narednik je krožil te dni po našem mestu, se izdajal za narednika in je opeharil dve tvrdki na zelo zvit način. Prvo tvrdko Mochovich je opeharil s ponarejenimi listinami za 2600 lir, a drugo tvrdko Roccetti di Jesi, pa za 517 kg usnja. Sleparski bivša narednik je bil pred včerajšnjim zjutraj aretiran. Toda tičku se je posrečilo pozneje pobegniti. Policija ga vnovič zasleduje. Sleparija za 28.000 lir. Kari Zattera, rodom iz Italije je opeharil pred par dnevi trgovca Ambroža Tommasinija za 28.000 lir. Policija zasleduje sleparja. Ustanovitelj Anton Bavčar, v Selu št. 28. Gospodarstvo — Nora tovarna orožja v Kraljevem. Jugoslovenski ministrski svet je dal glavnim delničarjem družbe «Omnium Serbe:> koncesijo, da ustanovijo tovarno orožja v Kraljevem. Tovarna bo morala tekom enega leta začeti z obratom. Kot kavcijo za izvršitev te obveze je položila družba pri državni blagajni 6 miljonov francoskih frankov. Podjetje bo proizvajalo orožje in poljedelske stroje. Država je pri podjetju soudeležena z 51 odstotki. Odprava posilnih sekvestrov. Kakor poročajo, se vrše sedaj pogajanja za odpravo prisilnih sekvestrov avstrijskih premoženjskih vrednot v Jugoslaviji V prvi vrsti prihajajo v poštev žage in naprave za pridobivanje in izdelovanje lesu, ki jih sekve-ster ovira v njihovem razvoju. Belgrajski poslanci namerujejo v prihodnjem zasedanju narodne skupščine izprožiti razgovor o nepriličnostih, ki so se dogajale. Kot prvi uspeh pogajanj je smatrati odpravo posilne sekvestracije premogovnikov v Pliberku. Po zadobitvi prometne svobode je ta obrat kupila neka angleška družba. Trgovska pogajanja Jugoslavije z Nemčijo. Pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo za sklep trgovske pogodbe se imajo skoraj zopet začeti, V vseh načelnih vprašanjih je dogovor že dosežen, vendar so se pogajanja pred podpisom izgotovljenih zapisnikov prekinila, tako, da gre sedaj le za nekatera dopolnilna dela. V gospodarskih krogih Jugoslavije želijo, da bi čim prej prišlo do urejenih odnošajev z Nemčijo. Nov obrtni zakon v Jugoslaviji. Ministrstvo trgovine pripravlja nov obrtni zakon, ki bo veljal za vso državo. Ceuc žita v Bački. Pšenica se kupuje po 1085—1110, rž 880—925, ječmen za knoo 930, oves 800, koruza (nova) 700, moka nularca 1540. Cene rastejo dan na dan. Povpraševanje je veliko. — Lombardiranje obveznic jugoslovanskega investicijskega posojila. Upravni odbor jugoslovenske Narodne banke je sklenil dovoliti, da se 7odstotne obvoznice notranjega investicijskega posjila lombardira-jo. Tudi provizorična potrdila o tem posojilu se sprejemajo. Obveznice notranjega posojila se lombardirajo za 75 odstotkov nominalnega zneska, tečajna vrednost obveznic se obrestuje po 6 odstotkov. TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, men ta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922 POZOR! Srebrne krone in zlato 7*0 najvišjih cenah plačuje edini rfrosist Belieli Vita, Via Madonnina 10, J. 33 ZLATO in srebrne "krone plačam več kot drug? kupci. Albert Pcvb, vcar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 44 Moiiia črta Int - loško - » Urnik od 1. julija 1921 Lir ODHOD [jNazaj Lir Trst (P. Oberdan) ■ Bazovica . • . . . Kozina-Herpelje • Tuble ...... Materija..... Marko vžčina ... Gradišče..... Obrov ..... Hrušica . • • • . Podgrad..... Račice ...... Starad ...... Pasjak...... Sapjanc..... Rupa Permani » • . . . Jurdani . . . . . Jušići ...... Matulje ..... M Mi (Tri imm Trst Podgrad 12.— 28.35 1125 J 25.0i 11.— 22.--5 10.50 J 0 »h 10.40 |i 20 0 10 30 ! 18 70 10.20 10.10 0.05 10.— 9.55 9.45: 9. »5 0.05 8 50 830 8 20 j 8.05 8.— 7.301 17.ES it>»; 16 05 15 85 14.25 13 25 ti 0i 10.— 7 25 6.1-1 5.4 4.' [t r t T.— n _ Lir Tja | 16.30 J 3.80 17.10 G 90 17.35 i 50 17 50 8.75 18.- 9.45 18 10 J 0 20 18.20 11.05 18.25 12.— 18.30 13.— 18.40 ODHOD Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje Tubi je..... Materija .... Markovičina . . Gradišče .... Obrov..... Hrušica .... Y Podgrad .... 7 30 g — Dražba. V nedeljo, dne 6. novembra 1921., ob 1. uri popoldne, se bo prodajala na Javni prostovoljni sadni dražbi na licu mesla v Vel. Zabijah pri Ajdovščini hiša št. 80 in vrt pri hiši, za najmanjši po-nudek 3o.000 L. Hiša je nova, enonadstropna s podstrešjem, s petimi sobami, večjo dvorano, leži tik ob cesti in je primerna za ka-koršnokoli obrt. 870 tim tne, pokvarjeno zobovje kupujem po visokih cenah. Via Mazzini 47, II. Ostanem v Trstu le 4 dni. Vesti z Goriškega Iz Vrtojbe« Kolesarsko društvo * Vrtojba* v Vrtojbi bo priredilo v nedeljo 30. oktobra javno ^ ^ _____kolesarsko dirko. Proga bo dolga 80 km in si- kvint. lesa v Argentinijo in f4!l04 kvint. jccr sledeča: Vrtojba, Bilje, Volčjadraga, lesa na Špansko. Prvačina, Rihemberg, Dolj. Branka, Gor. Bra-| stvar. tj__j t . , .1 niča, Manče, Vipava, Ajdovščina, Crniče, Aj- stvu boljšega sloja prav malo razumevanja Hrodov je Popelo v naso iuko v prvi (ieviCSLt št Peter, Vrtojba. tem pregledu. Ne toliko besedi — za to pa polovici t. L 4fa26 n ,232.417 ton), iz luke i Odhod dirkačev točno ob 12. uri. Maksima- več dejanja 1 In v tem znamenju se je rešila Vesti z Notranjskega Idrija« Po dolgem presledku je stopilo v soboto 15. okt. dramatično društvo v Idriji zopet s svojimi igralci na glediški oder. Sploh je postalo društveno življenje v našem mestu zadnji čas precej živahno. Ker ima vsako izmed premnogih slov, društev v Idriji svoj dramatični odsek, se tudi igre pridno vrste druga za drugo. Pogrešamo pa pri vsem skupnega delovanja — edinosti. Vsaka društvena dramatična prireditev je obiskana skoraj izključno le od društvenih somišljenikov. In na ta način se razcepljejo slovenske moči. Dasi obstoji dramatično društvo v Idriji že dolgo vrsto let ter ima svoj lastni oder v rud. gledišču, se mora vendar, kakor čujemo, v zadnjem času precej boriti z igralnim o-s ob jem. Manjka pač podjetnosti, požrtvovalnosti in pravega složnega delovanja. Če hočemo koristiti slov. stvari, ne zadostuje, da smo Slovani samo po jeziku, ne, treba je tudi malo požrtvovalnosti za dobro slovensko Zalibog, da opazujemo zlasti pri žen- PODLISTEK Reoe Thevenin. Železni malik Gospodar je bil v smrtni nevarnosti vsled razburjanja in ran in nekoliko so morali odvračati njegovo smrt. Sedaj pa je bil rešen po zaslugi negovanja in požrtvovalnosti hčere, energije in znanja tovariša. Spominjal se je strašne žaloigre in je izpraševal hčer in znanstvenika. — Quiterio !e — tako je razlagal Mavricij Tarnier — storil vse. Brez njega bi bila izgubljena vsaka nada v rešitev. Tvegajoč svoje življenje je dokazal svojo vzvišeno udanostL. -— Da — je pridodal Peter Desroches —. V njem je bilo junaštvu priprostih ljudi, ki sc povsem žrtvujejo za tiste, katere ljubijo. Za večno bcm slavil njegov spomin. Njemu se i-mam zahvaliti za srečo, da sem našel svoj zaklad. Za hvaležnost mojo ni izraza! Quiterio! — je šepetala mladenka. Uboga. draga duša, plemenita in velika 1 Rekši to je poveznila obraz in tople solze so blestele v njenih očeh. Potegnil je veter in je pognal megle proti vrfcu gore, vmes so sevali bliski, dečim se je iz odprtine prepada dvigalo globoko tulenje, neprestan ropot. Čeprav je bilo opoludne, M je mračilo. Zemlja, se je tresla. Gospodar je izpregovoril zopet: — AH, kako vendar je Ouiterio poznal skiv-nost železnih »stvari«? In kje si je pridobil to strašno znanost? — On ni poznal nikake skrivnosti — je odgovoril Mavrici j Tarnier. Ali, meni je dal mož-nnost, da sem jo razkril. Ubogi Indijanec je poznal stvari, o katerih si mi nismo nič domnevali Ko sva se povrnil v mesto, me je odvede 1 v neko vrst svetišča, kjer so bili mogočni stroji, a ni bilo znano, čemu se rabijo. Proučil sem jih in razkril njihovo delovanje in s tem sem mogel dati materiji življenje. Med tem je Qvtf krio/tidrl v vrste in Sel proti grom*-dom. Med orjaškim bojem je rešil ujetnico. — AH, kako ste mogli priti v prostor strojev, ne da bi vas bili opazili? — Vrata so čuvale železne »stvari«, ali imeli sva sredstvo, ki jim je preprečilo delovanje. Ljudi se nama ni bilo več bati, kajti, ko sem za Quiterijem vstopil jaz, so bili tam samo mrtvi. i Potegnila je še črnejša sapa, polna plamenov. Zrak je bil dušljiv, ali bilo je kakor da se nobeden treh beguncev ni zavedal tega. Mladenka je prijela Mavricija Tarnierja za roke in je rekla: — Niste mi povedali vsega. Molčite o nevarnostih, ki ste ph vi prestali in premagali zame! — Kaj za to! — je vskliknil profesor. — Glavno je, da se je posrečilo. Za tu bi U dal več, nego svojo kri m vet, nego ivok življenje. pogled Res Njuni pogledi so se srečali v globok ganljiv |led, pota izraza. je bilo. Kaj je pomen jala žalostna mi-nolost, ko se imata združiti za vedno! Nisem se obotavljal — je nadaljeval Mavricij Tarnier — in pripravljen sem bil storiti več. nego žrtvovati samega sebe: nisem se tudi zločina. Vse nesrečnice, ki so bile z vami, sem poslal v smrt, ker nisem mogel rešiti njih in vas. —Uboge tovarišice moje! — je šepetala mladenka žalostno. Pomagale so mi in so pogumno prebijale dolge ure osamljenosti in trpljenja. Počivajo v miru* dočim p-r , Ni mogla nadaljevati, ker jo je dušilo ihte- Ali niso bile posvečene smrti? — je rekel Sospodar. — Vi niste storili nič druzega, nego a ste skrajšali njih mučeništvo. — Jaz si ne očitam ničesar — je rekel Mavricij Tarnier enostavno — čim je šlo za vas in imel nisem nobenega drugega sredstva! In res je njegova energična volja rešila stvar s hladnim dokazovanjem, podprtim kakor kak znanstveni dokaz. Uvažujoč elemente moralnega problema, je njegova- razsodna vest zaključila tako-le: — Življenje kakega ljudstva za življenje e-nega bitja, tisoč ekzistenc za kako ljubljeno eksistenco! Ali je bflo potrebno? Morda... In njegovo žalost in njegovo neskončno se ni vmešavalo nikako kesanie. Borzna ooročila. Tečaji* Trst, dne 25. oktobra 1921. Jadranska banka ..............175 Cosulich.......• .......... 337 Dalmatia.......... ........215 Gerolimich ................J565 Libcra Triestina ......... .... 566 LJoyd .. ...................... Lussino 700 Martinolicb ................. 137 Oceani« 255 Prem uda..................... Tripcovich.................286 Air pel ea..................... Cement Dalmatia................. Cement Spalato •............ 265 Taja valata aa tržalkem trga; Trst, dne 25. oktobra 1921. ogrske krone........... 3.40- 3 60 avstrijsko nemške krone.......—.85--.95 češkoslovaške krone........ 26.75— 27 *0 dinarji.............. 36.50— 37.50 leji.....................18.25— 19.25 marke..............15.50— 16 50 dolarji.............. 25.20— 2n.50 trancoski trankl..........184.85—185^0 švicarski franki..........470.--474.— angleški funti papirnati....... 100.-100.50 angleški funti, zlati........118.-120 — napoleoni............. 96 25— 96.75 Urarna in zSatarna Trst, Via ScaSinata št. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje srebrne krone. Pozor na naslovi Pozor na naslov! MALI OGLASI REPETICIJE v vseh šolskih predmetih, pripravljanje za izpite. Uredništvo «Scientia» Foscolo 2. 1969 BIOLOGIJA, antropologija, astronomija, filozofija, posebni tečaji. Uredništvo «Scientia> Foscolo 2. 1970 ROMUNSKA KORUZA, redeča «CoIariox», po L 95.— kvintal Iranko skladišče Trsi se dobi pri Karoln Wiederwohl v Trstu Via XXX ottobre (Caserma) št. 3, II. nadslr. 1968 ŠVEDSKE KAPLJICE, domaČe zdravilo za želod cc, v lekarni v Sežani. 53 STRUP za lisice, podgane m miši prodaja lekarna v Sežani. 53 TRBOVELJSKI premog za peči in štedilnike L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Danic le PiUin, Coronco štev. 25, telefon 13-06. 1967 srebro in zlato1 kupujem po zulšaniit cenah ter plačujem 5 st. več kot drug) Via Pondares 6, I. desno. j najstarejši MeoM oenargi zavod. Tržaško posojilnico in hranilnica registrovnna zadruga z omejenim poroštvom, nraduje v svoji lasfn! hiš! ulica Torrebianca štev. 19f 1. n. SREBRNE KRONE plačani po L 2 05. Povh Albert, urar, via Mazzini st. 46. 1934 PROSI SE JAKOB STARC, TRGOVEC IZ GORICE, da naznani svoj natančni naslovi-tekom 14 dni Semič« Franca, Slikote 3 pri 11 Ajdovščini. \ 949 \ ^ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račtin in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Oradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.