TRST, nedelja, 31. julija 1966	Leto XXII. - Št. 173 (6460)
OB NAVDUŠENJU 100.000 LJUDI ZAKLJUČEN W0RLD CUP 1966
ANGLIJI
pokal
Jules Rimet
Nemčija šele po podaljških poražena s 4:2
STRELCI — v 12’ Helmut H aller (N) v 18. minuti Hurst (A), v 32’ d.p, Peters (A), v 44’ Weber (N); v 10’ prvega podaljška Hurst (A), v 15’ drugega podaljška Hurst (A).
ANGLIJA — Banks, Cohen, VVilson; Stiles, Jack Charlton, Moore, Bali, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Peters.
NEMČIJA — Tilkowski, Hottges, Weber, Schulz, Schnellin-ger; Haller, Beckenbauer, Overath, Seeler, Helid, Emmerich.
SODNIK — Dienst (Švica). STRANSKA SODNIKA — Gal-ba (CSSR), Bahramov (SZ).
KOTJE — 12:6 za Nemčijo.
S častne tribune je finalni tekmi prisostvovala tudi angleška kraljica Elizabeta II. s soprogom princem Filipom Edimburškim in s premieram britanske vlade Wil-sonom.
LONDON, 30. -r- «Tanks Germa-ny» je kazalo, da se hočejo navijači zahvaliti nemškim nogometašem ob koncu finalne tekme, ki jih je popolnoma zadovoljila. Anglija si je osvojila svetovni naslov, ki je toliko več vreden, ker se je morala spoprijeti z izredno močno in hrabro nemško enajsterice. Staro nogometno svetišče Wembley se je večkrat streslo, vendar je vzdržalo vse pritiske in je izšlo iz boja še z večjimi častmi. Ostalo je kakšno je bilo predvsem s pomočjo občinstva, zaradi izredne volje Ramseyevih ljudi, ki niso nikoli popustili in niti se niso nikoli predali niti tedaj, ko njihov položaj ni bil prav zavidljiv. Vsi angleški igralci brez izjeme so dali svoj delež k zmagi, ki je prvič v zgodovini vpisala Anglijo v zlato knjigo posestnikov pokala Rimet. To je toliko bolj važno, ker je Nemčija pokazala, da ima izredno moštvo, ki je bilo brez dvoma vredno imena tekmeca št. 1 novega svetovnega prvaka.
domačine, ki so se le tu pa tam izmuznili iz stiske s hitrimi proti-napadami. Čeprav je bilo igrišče precej razmočeno, sta obe enajsterici pokazali zelo lep nogomet s hitrimi premiki in zamenjavami mest. V 7’ si je Nemčija izsilila s Seelerjevim strelom prvi kot dneva. Angleži so se takoj oddolžili s hitrim napadom in Tilkowski je moral poseči v igro, pri čemer je obležal potolčen na tleh. Kazalo je, da se je vratarju, ki se je v tekmi s SZ potolkel po rami, zgodilo kaj hujšega, vendar je nemški skrajni branilec po pomoči, ki sta mu nudila zdravnik in maser vstal in zopet prevzel svoje odgovorno mesto. Komaj se je oddahnil in že je moral prestreči silovit strel J. Charltona in takoj zatem Petersov kot.
V 12’ gol Nemčije: Beckenbauer je s središča igrišča začel prodor, ki ga je zaključil z visokim predlo/kom. VVilson je žogo prestregel r glavo in jo prekratko odbil do Hallerja, ki jo je brez oklevanja usmeril proti mreži. Banks jo je poskusil ustaviti, vendar ga je .1. Charlton prevaril s tem, da je žogi spremenil smer. 1:0 za Nemce.
Angleški odgovor je bil precej hladen. Kazalo je, da jih je nemški dosežek zmedel, vendar so se kmalu opomogli in so hoteli stisni, ti tekmece v ozadje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
. '
j
...j

S
				
Sil				
	M			



IJva posnetka prve avto ceste Trst svečano odprl s tem, da se bo začel
— Videm v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki jo je včeraj minister za javna dela po njej promet danes ob (>. uri zjutraj. (dlej poročilo na tržaški strani ter oglas, v katerem so označene tarife-j
Kdor je pričakoval «nanzer» dvoboj Je bil razočaran. Obe reprezentanci sta pokazali zelo moderen In hiter nogomet. In kar je treba še posebej podčrtali, s celo vrsto golov. Pohvaliti pa je treba angleško reprezentanco, ki se ni nikoli, niti proti koncu tekme, zaprla v o-brambo.
Nemce pa Je Hallerjev gol verjetno le... presenetil. Ce je šlo prvič z lahkoto, bo šlo tudi kasneje, so morda mislili. A padli so v past. Sicer so se znali tudi trmasto upreti, a njihov forcing jim ni prinesel sadov. Brez dvoma Je Scpoen preveč žrtvoval Beckenba-Ueria, ki je bil postavljen za stražo Charltonu. Ko se je proti koncu le otresel nehvaležne naloge in se	podal	v napad, pa	Je	bilo že
prepozno.
Za določitev zmagovalca je bi lo	treba	120 minut Hitre	in ras
burljive igre. In na koncu je trofeja pripadla Angliji, ki je v izločilnih tekmah sprožila tudi pri angleških novinarjih precej dvomov in kritik. Danes pa so si Angleži popolnoma zaslužili uspeh. Anglija je zmagala, ker se je po-služila orožja, ki je bilo vedno njeno: atletska priprava in izredna volja do zmage. S tehnične strani se	lahko reče,	da	so bili
Nemci enakovredni tekmecem. To pa	velja	le za prvih	90'	igre. V
nadaljevanju pa so se morali sprijazniti z odpovedjo Hallerja, See lerja in drugih. Poraz je bil tako pred durmi.
Nemčija je začela z obrambno taktiko z Beekenbauerjem pri Charltonu in s Hallerjem, ki je imel nalogo «vezati» posamezne oddelke Za Beekenbauerja je bila naloga prenaporna, Haller pa fal ni našel primernega mesta in tako so se znašli Seeler, Emme-r ch in Held večkrat preveč izolirani in brez podpore. Ta taktika pa je koristila Angležem, ki so prisilili obrambo Nemcev k stalnemu delu in so vrhu tega znali povzročiti vedno večjo razpoko med obrambo in prednjo vrsto belih. In zaradi tega se jč tekma končala z razliko dveh golov, kar si Nemci prav gotovo po prikazani igri in borbenosti niso zaslužili.
Dež je pozdravil igralce, ko so pritekli za sodnijsko trojico na igrišče wemblejskega stadiona, ki je bilo napolnjeno do zadnjega kotička Po igranju angleške himne, ki je pozdravila prihod kraljice in r lenega soremstva ter nemške, je IVenst otvoril finalni spopad svetovnega nrvenstva 1966 Prve poteze so bile angleške znamke, vendar Je bilo takoj jasno, da je nemška obramba na mestu Igralci so proučevali položaj tn Held je brez pomisleka začel s streli na gol Sre-d"iče igrišča je bilo trdno v nem-št-'h rokah in Overath, Beckenbauer in Haller so vzeli vajeti igre v svoje roke in so začeli pritiskati na
*............'»"""""im,...................IIIIIIIIIIIII.Hlini............m..................................................mi
MOŽNOST POGAJANJ OKROG VIETNAMA NA MRTVI TOČKI
U Tani: Vojna bo prekoračila meje Vietnama ZDA priznavajo bombardiranje nevojaških področij
SAJGON, 30. — Predstavnik ameriškega poveljstva je danes izjavil, da so težki ameriški bombniki prvič napadli nevojaško področje med obema Vietr.amoma Ti bombniki so tudi doslej napadali taka področja, toda ameriško poveljstvo se je vedno izgovarjalo, da je šlo za «pomoto pri lokalizaciji ob-
jektov«. Sedaj pa je odkrito sporočilo, da se bombardirajo tudi nevojaška področja, in sicer tokrat pas, širok 10 km z izgovorom, da čez to področje prihajajo severnoviet-namske čete v Južni Vietnam.
V državnem departmaju trdijo, da bombardiranje nevojaškega področja ni spravilo v nevarnost funkcionarjev mednarodne nadzorstvene komisije, ki o tem sploh niso bili obveščeni. Hkrati pa priznavajo, seveda le posredno, da pomeni bombardiranje kršitev ženevskih sporazumov.
Gre vsekakor za nadaljnjo zaostritev vietnamske vojne, ki ji tudi z vidika možnosti pogajanj ni videti konca, kot pričajo novice, ki prihajajo danes iz Moskve in Washingtona.
Genaralni tajnik OZN U Tant, ki je bil ves teden na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je danes zjutraj pred odhodom na tiskovni konferenci, kar na letališču, izjavil med drugim. «Ved-no bolj sem prepričan, da če se bo sedanji razvoj nadaljeval, se bo vietnamska vojna izrodila v tako širok spopad, da bo prekoračil meje Vietnama.« Ko je govoril o svojih razgovorih s Ko-siginom ih Brežnjevom, je dejal, da so bili zelo koristni in plodni, pri tem pa je poudaril, da je govoril o Vietnamu osebno, ne pa kot generalni tajnik OZN. Glede načrta za vietnamski mir, ki ga je predložil, je U Tant dejal. da je bila ((reakcija nekaterih zainteresiranih držav kaj malo pozitivna«. Dodal Je, da so mu sovjetski voditelji obrazložili svoje stališče in rekel: ((Stališče sovjetske vlade glede Vietnama j® dobro znano in mislim, da ga ne morem razčlenjevati ali ocenjevati.« Nato Je dejal, da OZN v bližnji prihodnosti ne morejo
intervenirati: »Spričo načina svojega sedanjega ustroja OZN ne more igrati pomembne vloge v vietnamskem spopadu, vsaj trenutno ne.»
Poleg tega je U Tant povedal, da vlada SZ ni še nič sklenila glede svojih finančnih prispevkov za Združene narode. Glede podaljšanja svojega mandata je U Tant izjavil, da ga sovjetska vlada podpira, on pa se bo odločil dokončno šele konec prihodnjega meseca.
U Tant je prispel danes v prvih popoldanskih urah v Pariz, kjer je novinarjem izjavil, da so njegovi razgovori s sovjetskimi voditelji «potrdili njegovo bojazen glede položaja v Vietnamu«. Tudi v Parizu je ponovil moskovsko izjavo: «Ce bo šlo tako naprej, se bo ta vojna utegnila izroditi v širok spopad. Vedno sem tako mislil, toda moji pogovori so to bojazen potrdili.« Nato je U Tant z letalom odpotoval v New York.
Iz Ottawe, glavnega mesta Kanade, pa poročajo, da je britanski predsednik vlade Harold Wil-son, ki je vodil razgovore s predsednikom kanadske vlade Pear-sonom kar na otavskem letališču, po teh razgovorih izjavil, da šta razpravljala o Vietnamu, Rodeziji ter o obrambi šterlinga. Glede Vietnama je v bistvu dejal, da je svoje kanadske kolege obvestil o včerajšnjih razgovorih v Johnsonom in dejal;
«Moj razgovor z Johnsonom Je bil povsem prisrčen, ker nanj ni vplivalo stališče moje vlade, ki je obsodila bombardiranje Hanoja in Hajfonga. Predsednik Johnson je dejal, da je še vedno pripravljen na pogajanja, če bo našel sogovornike. Zadovoljen sem z zadnjo misijo kanadskega ve-
Doslej so se izgovarjali na cpomotepri lokalizaciji ob j ek -tov» - Wilson: «Ne verjamem na bližnji mir v Vietnamu» De Murville: «Najprej je potreben dogovor o smotrih, ki se morajo uresničiti glede neodvisnosti in nevmešavanja»
leposlanika Ronninga v Hanoju. Zelo važno je namreč ohraniti stik s Hanojem, čeprav ne verujem v bližnji mir v Vietnamu.«
Glede Rodezije Je Wilson izjavil,. da bo to vprašanje verjetno eno izmed tistih, ki ga bodo mo-
li Tant
rali obravnavati predsedniki vlad držav Commonwealtha v letošnjem septembru. V vsakem primeru pa so gospodarske sankcije imele velik učinek na rodezijsko gospodarstvo. V zvezi, s šterlingom in zadnjimi britanskimi finančnimi ukrepi je Wilson izjavil, da ne bodo Imeli v nobenem primeru negativnih posledic na uvoz iz Kanade v Anglijo. Končno je govoril tudi o angleških vojakih v Zahodni Nemčiji, za katere je dejal, da se vodijo pogajanja ter dodal, da bo njegova vlada varčevala predvsem glede števila angleških vojakov vzhodno od Sueza, zlasti pa v Maleziji.
VVilson se je vrnil v London v prvih urah danes popoldne.
O Vietnamu je govoril danes po svojih razgovorih v Budimpešti tudi francoski zunanji minister de Murville, ki je dejal, da bi bilo potrebno doseči preliminarni sporazum o ciljih, ki jih je treba uresničiti, tj.: neodvisnost Vietnama ali dveh Vietnamov, in ne-vmešavanje v njune zadeve. Prav zaradi, tega, ker takega dogovora še ni, niso pogajanja trenutno mogoča. De Murville se je po današnjih razgovorih z Janošem Kadar jem vrnil v Pariz.
Včeraj so ameriški lovski bombniki opravili sto napadov na Severni Vietnam. V Hanoju pa so sporočili, da so sestrelili od 27, do 29. t. m. sedem ameriških letal, tako da znaša skupno število vseh doslej sestreljenih ameriških letal 1.265
Nadaljuje se tudi ameriška operacija «Hastings» Ob 17. vzpo-
redniku in v ameriškem poveljstvu trdijo, da se na tem področju borijo tudi redne severno-vietnamske enote.
Sajgonski vladni tisk poroča, da so našli blizu meje s Kambodžo nekakšne papirje, iz katerih izhaja, da je bil 20. t. m. v pokrajini Tajnlnh sestanek vodstva južno vietnamske osvobodilne fronte. Vest je zanimiva zaradi tega. ker kaže, kako je vodstvo osvobodilne fronte sestavljeno. Omenjeni tisk trdi namreč, da je bil na sestanku navzoč Vo či Kong, kot posebni Kočiminhov predstavnik, dva kitajska svetovalca, prvi tajnik centralnega komiteja osvobodilne fronte Duc Ho, Budistični prvak Tič Kong, kot prestavnik budistov, peter Ngu-jen Kong Tral kot predstavnik katolikov, polkovnik Mot Nang kot predstavnik obrambnega ministrstva Kambodže, polkovnik Cheweland ko predstavnik «Pah-tet Neo Lao Haksat« in general Van Kong, poveljnik divizije prostovoljcev, častni predsednik sestanka pa je bil baje Košiminh.
Precejšnja važnost se pripisuje danes tudi prihodu generala Ha-rolda Johnsona, načelnika glavnega štaba ameriške vojske, ki je prišel na inšpekcijo ameriških oporišč in enot v Južnem Vietnamu.
Predsednik kitajske vlade Cuen-laj je poslal svetovni konferenci proti jedrskemu oboroževanju, ki se je začela danes v Tokiu, poslanico, v kateri ponavlja obtožbe proti Sovjetski zvezi. Podobno poslanico je poslal tudi Hoši-minh, ki se zahvaljuje japonskemu ljudstvu za podporo Severnemu Vietnamu.
Strogi ukrepi laburistične vlade
NAJNOVEJŠI restriktivno-defla-cijski ukrepi, ki jih je laburistična vlada sprejela zato, da bi se okrepil funt šterling, šele stopajo v fazo izvajanja. Vendarle se že čuti «psihološki učinek» teh ukrepov v stabilizaciji funta na mednarodnem monetarnem trgu. Stabilizacijo ocenjujejo v glavnem «samo kot premor», če pa funt in z njim celotno britansko gospodarstvo ne bosta krenila po poti dokončne ozdravitve, tedaj je pričakovati verjetno še to jesen nove in še veliko večje težave.
Ekonomski položaj v Veliki Britaniji je x'sekakor zelo resen in premier Wilson vztrajno opozarja narod, da troši več, kakor pridobiva z delom. Vlada se čedalje bolj čuti odgovorno, da napravi takšnemu stanju konec tudi za ceno nepriljubljenih ukrepov. Od tod prepričanje, da je laburistična vlada vseskozi zaposlena z ekonomskim položajem in delno paralizirana, da bi se resneje spoprijela s katerimkoli drugim problemom.
Vplivni britanski gospodarski dnevnik «Financial Times» je v analizi položaja funta ondan v uvodniku pisal: <tDogodki zadnjih nekaj tednov, odkar je bil parlamentu predložen osnutek zakona prek stavke mornarjev do podpore ameriški politiki v Vietnamu, bolestno opozarjajo na to, kako neogibno omejena je svoboda vsake britanske vlade, če je stabilnost funta odvisna neposredno od pomoči iz tujine».
Znatno je, da so v zvezi s pomočjo funtu od zunaj odločno vztrajali pri zahtevi, da je treba zaustaviti inflacijo in učinkovito uveljaviti «nacionalno politiko dohodka*. Splošna stavka mornarjev je trajala dolgo zato. ker so zahtevali znatno več, kakor je bila vlada pripravljena dati, upoštevaje garancije, ki jih je dala mednarodnim bankirjem, da bo na domačem trgu odločno ščitila funt. In končno, neomejena podpora ameriški politiki v Vietnamu je bržkone v zvezi s podporo Amerike funtu ne glede na formalno dejstvo, da o vodenju vojske v Vietnamu in podpiranju funta ne odločajo isti krogi v Washingtonu.
V reševanju splošnega ekonomskega položaja je Wilsonova vlada. in sicer ne brez razloga, izbrala zelo težavno in trnovo pot, polno težav ne samo v notranji, marveč tudi v zunanji politiki. Pričakovati je bilo, da bo vlada v oktobru 1964 devalvirala funt, za ta ukrep prevalila krivdo na prejšnjo konservativno vlado in se tako ognila mnogim težavam. Da je Wilsonova vlada takrat storila ta ukrep, laburistična vlada na splošnih parlamentarnih volitvah letos spomladi ne samo da ne bi prepričljivo zmagala, marveč bi najbrž podlegla.
S temeljito ureditvijo ekonomskega položaja — za razmere v tej državi z dokaj radikalnimi ukrepi — bi Wilsonova vlada vsekakor rada vzpostavila vsekakor solidno bazo za daljše obdobje laburistične oblasti. Na eni strani bi s tem razbila »mit* o konservativcih kot maravni vladajoči stranki», na drugi pa dala laburističnim koncepcijam možnost, da bi se bolj razmahnile in bolj dokončno usmerile državo na določeno pot.
Katera pot je to, skušajo mnogi uganiti, . ker je Wilson zelo molčeč, vsaj kadar gre za prihodnost. Tisto, kar si neposredno prizadeva storiti, je ozdravljenje gospodarstva. Ukrepi v prvi fazi ozdravljenja gospodarstva so v podrejanju zunanjepolitičnih ambicij ekonomskemu položaju, uveljavljenju restriktivnih ukrepov in v čedalje izrazitejših in neposred-nejših intervecijah države v gospodarstvu.
Ta splošna orientacija zadeva rja mnoge kritike z raznih strani, i« sicer v glavnem zato, ker menijo, da to ne bi mogla biti osnova dolgoročnejše politike razreševanja britanskih problemov. V sami laburistični stranki je slišati največ ugovorov proti prevelikemu povezovanju z Ameriko in pfoti poskusom, da bi prek tnaci-ohalne politike dohodka» omejili svobodo sindikalnega gibanja. Konservativci pa se ne morejo sprijazniti s politiko nacionalizacije in neposredne intervencije v gospodarstvu, ker to pomeni «uve-sti socializem skozi stranska vrata*■ Poslovne kroge zlasti motijo restriktivni ukrepi, pri tem pa gre tudi za vprašanje mesta in vloge državnega aparata.
V vsem povojnem obdobju je za britanske razmere zelo značilno bolj ali manj splošno prevzemanje odgovornosti vlade za splošno ekonomsko politiko in položaj. Če se ozremo na nekaj prejšnjih desetletij, jasno uidimo, da so se takratne vlade in parlamenti u-kvarjali v glavnem s «čisto politiko* in s socialnimi vprašanji. Gospodarstvo so prepuščali največjim poslovnim krogom in takš-
no koncepcijo so zagovarjale konservativne vlade.
Velike spremembe v tem pogledu so nastale po drugi vojni, ko so se začele tudi konsevativne vlade čutiti odgovorne za splošen ekonomski položaj. Nekatere izmed njih so celo poskušale uzakoniti nekaj, kar je bi,o podobno sedanjim laburističnim prealogam o «nacionulni politiki dohodka*, pa so zadele na tako hud odpor sindikatov, da so to opustile. V pojmovanju odgovornosti pa je med konservativci in laburis-ti velika razlika. Konservativci se izrekajo 20 nekakšno posredno dirigiranje gospodarstva, vtem ko laburisti uveljavljajo politiko zelo direktnega in neposrednega vmešavanja v vsa področja gospodarskega življenja.
Laburisti so začeli urejati ekonomske razmere z ustanovitvijo posebnega ministrstva za gospodarstvo, potem pa je sledila ustanovitev več drugih organov in korporacij z različnimi nalogami v gospodarstvu. K temu je treba dodati politiko nacionalizacije in zadnje čase zlasti sporno »nacionalno politiko dohodka*, prek katere bi imela vlada precej na zakonu slonečega vpliva na torišču oblikovanja cen in zaslužkov. Vse to in mnogi drugi ukrepi, zlasti restriktivne narave, pomenijo izrazito vmešavanje državnega aparata v gospodarsko življenje države. «Koncentracija ekonomske moči v Whitehallu», opozarja *Times» u uvodniku, ^dobiva nevarno velik obseg*.
Razlika v pojmovanju mesta in vloge državnega aparata v življenju države, posebej gospodarstva, se močno kaže tudi v zunanjepolitičnih koncepcijah obeh voail-nih britanskih strank. Ta razlika je najbrž najbolj izrazita v pogledu vključitve Britanije i> skupni evropski trg.
Konservativci se dokaj navdušeno zavzemajo za skupni trg, ker menijo, da bi tako britansko gospodarstvo lahko samo urejalo svoje probleme. Z vključitvijo v skupni trg bi se industriji odprl širok trg, velik približno tako kakor domači trg ZDA ali ZSSR. Industrija bi se hkrati znašla v položaju enakopravne konkurence z zahodnimi industrijami, za katerimi po svoji učinkovitosti in po proizvodnih stroških precej zaostaja.
V nasprotju s takšnim glediščem stoje laburisti na stališču — a t® je povsem jasno rečeno tudi t predlogu petletnega načrta gospodarskega razvoja — da razvoja gospodarstva in njegovega funkcioniranja ni mogoče prepustiti samo delovanju tržnih sil. Pri tem je nujno potrebna tudi intervencija države in. kadar gre za vključitez v skupni trg, laburisti menijo, da je treba najprej zaščititi ne sama britanske, ampak tudi interese commonmealtskih partnerjev.
Drug notranji vidik tega 2una-njepolitičnega vprašanja je v tem. da se je laburistična vlada zavzela pred volivci, da bo uveljavljala politiko polne zaposlitve, če bi se britansko gospodarstvo odprl• enakopravnemu vplivu razvitih gospodarstev zahodnih držav, bi te privedlo do brezposelnosti in torej tudi do nezadovoljstva v tistem delu volilnega telesa, od katerega so laburisti, vsaj na dan volitev, najbolj odvisni. To bi nekako pomenilo urejati gospodarske probleme prek hrbta delavskega razreda, za laburistično vlado pa bi bilo to preveč, zlasti če pomislimo, da ljudje tudi na »nacionalno politiko dohodka* gledajo približno enako. Tako notranji gospodarski položaj in način, kako ga skušajo urediti, močno vplivata na vso zunanjo politiko države.
Sodeč po dosedanjih ukrepih in rezultatih, ki so jih prinesli, kaže, da se britansko gospodarstvo, z njim pa tudi vsa politika te države, še vrtita v začaranem krogu. Gospodarstvo še ni resno u-bralo poti ozdravljenja in tudi to je razlog, da je Mbserver* nedavno priporočil devalvacijo funta kot nekaj, čemur se navsezadnje ne bo mogoče ogniti. Nasprotniki «drastičnega zdravila* — med njimi je tudi vlada — mislijo, da bi devalvacija sprožila verižno reakcijo — devalvacijo valute drugih držav, in zato ostane odprto vprašanje, kaj bi s tem pridobili.
Položaj laburistične vlade pač ni lahak. To je pokazala tudi pravkar končana dvodnevna razprava v parlamentu o ekonomskem položaju. Medtem ko močna konservativna opozicija nasprotuje neposrednemu poseganju vladnih organov v gospodarstvo, pa velika skupina laburističnih poslancev z levega krila celo pismeno zahteva od vlade «instrumente neposrednega plana in kontrole*. Vlada deloma upošteva obe gledišči in skuša precej odločno izvajati svojo politiko. Za slednjo mnogi mislijo, da je polna ne samo težav, marveč tudi negotovosti.
g. P.
Pnrnorsfcl Tnevnlk
NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA
Odobren proračun za 1967. leto predvideva deficit 1.164,6 milijarde lir
Prijave 33 županov pokrajine Firence, ker so manifestirali za mir v Vietnamu - Program in načela nove združene socialistične stranke - 4. avgusta se sestane parlament o pomoči Agrigentu
RIM, 30. — Ministrski svet je danes odobril proračun za prihodnje leto, ki predvideva 7786.1 milijarde lir dohodkov (v letu 1966 7121.4 in v letu 1965 6691.3 milijarde lir) in 8950.7 milijarde lir izdatkov (v letu 1966 8013.1 in v letu 1965 7347.9 milijarde lir).
Deficit bo torej v prihodnjem letu dosegel 1164.6 milijarde Mr, medtem ko je znašal lani 891.7 milijarde lir in predlanskim 656.6 milijarde lir.
Ministrski svet je zasedal do-
poldne in popoldne. Na dopoldanskem sestanku so poslušali poročilo zakladnega ministra Colomba o proračunu za prihodnje leto, katerega sta dopolnila proračunski minister Pie-raccmi in finančni minister Preti. Ta del razprave so nadaljevali tudi popoldne. Vlada je o-dobrila na predlog ministra za javno šolstvo zakonski predlog o preureditvi fakultet za politične vede.
Poslanska zbornica se bo sestala 4. avgusta na izrednem zasedanju, ko bo odobrila izredne ukrepe za pomoč Agrigentu.
Prefekt Firenc je z današnjim dekretom za pet dni suspendiral 33 županov pokrajine, ker so včeraj prisostvovali na manifestaciji ■a mir v Vietnamu Prefekt utemeljuje ta svoj ukrep, češ da so župani bili prisotni z uradnim znakom, ker »o imeli Okrog trebuha trobojnico z znakom republike. Istočasno je župane prijavila sodnim oblastem policija, češ da so kršili obstoječe predpise javne varnosti, ker so šli v sprevodu po osrednjih ulicah in niso pravočasno sprevoda prijavili pristojnim oblastem. V obeh primerih gre za nerazumljivo izvajanje zastarelih fašističnih zakonov o javni varno-sti, glede katerih obstajajo vladni spreminjevalni predlogi in je nerazumljivo, zakaj so jih uporabili proti 33 županom, ki niso naredili nič drugega, kot da so javno manifestirali za mir v Vietnamu. Morda ni brez zveze dejstvo, da so župani istočasno odobrili resolucijo, ki so jo kasneje predali ameriškemu konzulatu.
Danes so objavili »izjavo o načelih, o politični akciji in o organizaciji stranke», ki jo je včeraj sprejel paritetni odbor za socialistično združitev. Izjava je dolga 18 tipkanih strani in razdeljena na osem poglavij. V uvodu je rečeno, da »nastaja socialistična stranka i-z združitve PSI in PSDI ter da se pojavlja kot nova politična sila».
V prvem delu je govora o tem, da .stranka nadaljuje s tradicijami italijanskega socialističnega gibanja i.n z njegovimi bogatimi i-deo loški mi izkušnjami od osnov marksizma in političnih izkušenj, ki so nastale v tri četrt stoletja razrednih borb, katere razvija in stalno prilagaja evoluciji časa ter socialnih odnosov.
• Stranka od, svojih članov ne zahteva pripadnosti nekemu filozofskemu ali religioznemu verovanju in sprejema z enako pravico vse miselne struje, ki pristajajo na etične principe in na politična ter socialna načela, ki temeljijo na idealih pravičnosti, enakosti in miru, ki predstavljajo temelj programa stranke.*
Program nato prehaja na cilje in trdi, da ima stranka za cilj ustvaritev družbe, ki se bo osvobodila nasprotij in omejitev, ki izhajajo iz razredne razdelitve kapitalističnega sistema. Socializem je neločljiv od demokracije in vseh svoboščin in je lahko ustvarjen samo v svobodi in demokraciji, kot popolne demokracije ni brez socializma.
Program nato govori o evoluciji kapitalizma, v katerem so stalno prisotne diktatorske težnje ter isto-časno o izkušnjah zadnjega pol stoletja, ko so se proletarske revolucije izrodile v despotizem partije in države: ko je bilo zatrto
svobodno življenje ter osebna in kolektivna demokracija.
V	drugem poglavju je govora o odnosu nove stranke do državljanov, pri čemer vodi stranka borbo proti kapitalističnemu sistemu za ustvaritev nove družbe, ki bo resnično demokratična.
Stranka je nastala pred stoletjem kot izraz protesta in je sedaj poka zavzema za prilagoditev političnega obeležja lokalnih ustanov s splošnimi težnjami. V primerih drugačne odločitve pa bodo upoštevali «nujnost zagotovitve funkcioniranja izvoljenih organov«, memben faktor nacionalnega ter svetovnega političnega položaja. So. cializem je velika stvarnost. Demokratična evolucija kapitalizma k socializmu predvideva prehodno razdobje, ki ima svojo naravno obeležje v demokratični republiki, v demokratičnih republiških institucijah. Stranka se bori za obrambo demokratične republike, ki je izraz odporniškega gibanja in za uveljavitev ■ ustave.
Bistveno današnje vprašanje je borba proti koncentraciji oblasti, ki razpolaga z novimi sredstvi tehnike in razvojem proizvajalnih sredstev. Zato je treba z demokratičnim načrtovanjem izvesti reformo strukture, ki naj ustvarijo pogoje za ustvaritev vrednostne lestvice, ki je lastna socializmu.
V	prihodnjem desetletju bodo vedno bolj izginjale nacionalne meje, ker obstaja »nujnost nacionalne in evropske politike planiranja, s katero bo država vedno bolj prevzemala odgovornosti vodstva gospodarske politike.«
Demokratična politika predvideva trdo borbo proti desnici in konservativnem pritisku, ki predstavljajo še vedno nevarnost za demokracijo. Za zagotovitev stabilnosti bo stranka podpirala sodelovanje z drugimi političnimi demokratičnimi silami na osnovi programa, ki predvideva skupne cilje napredka in utrditve delavskega gibanja. Istočasno pa se ne odpoveduje borbi in kritiki kapitalističnega sistema, ki jo nadaljuje na avtonom-ni način. Levi center je politična oblika sedanjega razdobja takega sodelovanja. Omogočil je uresniči, tev pomembnih reform ter se zavzema za gospodarsko programiranje. Stranca pogojuje , sv§jg sodelovanje v levem centru s popblnim izvajanjem sprejetega programa. Po novih političnih volitvah bo odločila o svojemu prispevku k italijanski politiki ter o ciljih, ki naj se dosežejo v novem razdobju. V izjavi je nato govora o lokalnih ustanovah ter se trdi, da se stran-
Glede odnosov ao komunistov izjava pravi, da obstaja «trdna ideološka in politična meja, ki izhaja iz načela, da ni socializma brez demokratične organizacije stranke, družbe in države«, še vedno obstaja v akciji vodilne skupine Italijanskih komunistov nekritični odnos do držav, kjer ni pluralizma v demokratičnem življenju. V takih pogojih ni možna skupna borba za oblast s socialisti In komunisti. Nova stranka se ustanovi kot sekcija socialistične Internacionale in se sklicuje na in-ternacionalizem: 1. ita solidarnost delavcev svega sveta: 2. na pomoč vsem ljudstvom, ki morajo doseči svojo neodvisnost, ali jo morajo braniti proti tujemu vmešavanju;
3.	na borbo proti imperializmu.
Osnovno pa je vprašanje miru. V tej zvezi se stranka strinja z načeli internacionale: 1. Z napori, da se zagotovi avtoriteto in uni-
•iiiimiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinfiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
SINOČI NA REPENTABNU
Razdelitev nagrad vinogradnikom za najboljši vinski pridelek
Prvo nagrado je prejel Ivan Škabar iz Velikega Repna
Včeraj ob 19. uri je bilo na vrtu restavracije Furlan na Repenta-bru razdeljevanje nagrad vinogradnikom, iz repentaborske občine, ki so se s svojim vinskim pridelkom u-deležili 4. praznika terana in pršuta. Predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija je zastopal deželni odbornik Bazzaro, vladnega komisarja dr. Gelati, predsednika pokrajinske turistične ustanove svetovalec te ustanove Marcello Marcelu, dolinskega župana pa podžupan Bandi. Repentaborski župan Mihael Guštin Je najprej pozdravil prisotne predstavnike oblasti ter nagrajence in čestital razstavljavcem, ki so dosegli nepričakovano velik uspeh, čeprav je bila lanska vinska letina neugodna. Poudaril je, da je razstavljeno vino zadovoljilo vse obiskovalce in da je komisija pač morala določiti lestvico nagrad, toda vsi vinogradniki, ki so sodelovali na razstavi, so imeli odlično vino kar dokazuje dejstvo, da so prodali vse vino na razstavi. Nato se je zahvalil vsem, ki so pripomogli uspehu razstave. Za njim je spregovoril še predstavnik Pokrajinske turistične zveze, ki je poudaril, da omenjena ustanova rada podpira take prireditve, ki valorizirajo domač pridelek in prispevajo k razvoju turizma na našem podeželju, zlasti pa na Krasu.
Sledilo Je razdeljevanje nagrad. Prvo nagrado je prejel Ivan Škabar (Veliki Repen 5fi>, in sicer zlato kolajno vladnega komisarja, pokal predsednika deželnega sveta in
20.000	lir od repentaborske občine.
Drugo nagrado je prejel Emil Pu-rič (Veliki Repen 15), in sicer zlato kolajno pokrajinske uprave, pokal deželnega odbornika za turizem in 15.000 lir od repentaborske občine pokal trgovinske zbornice Emil Škabar (Veliki Repen štev. 5), in sicer zlato kolajno zgoniške občine, pokal. Trgovinske zbornice in 10.000 lir od repentaborske občine. Četrto nagrado je prejel Alojz Milič (Veliki Repen 49), in sicer zlato kolajno tržaške hranilnice, srebrni pečat tržaške občine in
10.000	lir od repentaborske občine.
Pete nagrade z enako oceno pa so prejeli: Josip Bizjak (Col 10), in sicer kolajno vermeille miljske občine, žaboj s kmečkim orodjem od Kmečke federacije; Franc Guštin (Vel. Repen 22), in sicer srebrno kolajno Tržaške hranilnice in
10.000	lir od nabrežinske občine; Stanislav Ravbar (Vel. Repen 2), in sicer kolajno vermeille ustanove Ente Rinascita Agricola in
10.000	lir od repentaborske občine; Ivan Škabar (Vel. Repen 1), in sicer kolajno vermeille ustanove Ente Rinascita ter škropilnico kmečkega konzorcija. Po razdelitvi nagrada je sledila zakuska v restavraciji Furlan.
S Občinski odbornik za šolstvo Egldio Babille je sprejel na županstvu tržaški študentki Eleno But-tazzoni in Mariso Padovan, ki sta zmagali na natečaju za štipedijo «American Field Service« za šolsko leto 1966-67. Odbornik je poudaril važnost te ustanove ter je študentkama voščil čimveč uspeha pri nju-
verzalnost OZN, ki je potrebna za pogodbena reševanja nasprotij med narodi In za prekinitev sovražnosti v lokalnih vojnah, ki groze, da bodo Svet potegnile v katastrofo nuklearnih vojn. 2. Podpira politiko pomirjenja, razorožitve in ne-razširjanja atomske oborožitve. 3. Se zaveda nevarnosti, ki izhajajo iz enostranskega spreminjanja ravnovesja, na katerem temelji mir.
4.	Išče vedno boljše odnose med Vzhodom in Zahodom. 5. Podpira nevtralne in nevezane države pri njih političnem in gospodarskem preporodu in mirnem sodelovanju.
V	tem okviru nova stranka »sprejema obveze in omejitve, ki izhajajo iz italijanske pripadnosti atlantskemu paktu in njegove obrambne razlage ter geografske o-mejitve.« Ostaja pa stalni višji cilj prepovedi vojne, premostitve blokov ter premostitve nacionalnih suverenosti, s čimer se lahko ustvari racionalnejša organizacija miru, združitev Evrope z vključitvijo Anglije in razširitvijo področja svobodne izmenjave.
V	zadnjem delu govori izjava o notranjih vprašanjih stranke. Tako pravi, da bo stranka demokratično organizirana, da bo obstajala svobodna razprava, podprli bodo vzporedne organizacije, ki'naj zaščitijo vse kategorije, pri čemer «ne bodo vplivali na avtonomno življenje sindikatov«.
Sindikalnemu vprašanju je posvečen poseben odstavek, ki govori, da so socialisti PSI vpisani v CGIL, socialisti PSDI pa v UIL in da bo v bližnji p.rihodnjosti nova stranka ohranila to sanje. Obvezuje pa vse socialistične delavce, da se trudijo za sindikalno e-notnost v eni sami organizaciji, ki bo neodvisna od delodajalcev, od vlade in od strank ter za aktivno sodelovanje sindikata pri programiranju in končno za stalno sodelovanje Italijanskih sindikatov s sindikati držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Ukrepi vlade SFRJ o deviznem poslovanju
BEOGRAD, 30. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel vrsto ukrepov v zvezi z izvajanjem zakona o deviznem poslo-
vanju in zakona o blagovnem prometu. Novi ukrepi so pomemben korak v smeri vzpostavitve širšega in svobodnejšega režima na področju uvoza opreme in rezervnih delov,
Po enem iamed sprejetih odlokov se delovnim organizacijam daje možnost, da lahko od deviznih sredstev, ki jih ustvarjajo z izvozom blaga oziroma uslug, izkoristijo najmanj 7 odst., v določenih primerih celo do 20 odst., kar je odvisno od blaga oziroma uslug za plačanje opreme za lastne potrebe, oziroma za odplačilo kreditov oziroma, da jih prodajo drugim podjetjem.
Zvezni izvršni svet je proučil tudi informacije družbenega knjigovodstva o investicijah, iz katerih je razvidno, da se nekateri investitorji in banke ne držijo sklepov zvezne skupščine o omejitvi investicijske potrošnje. Zvezni izvršni svet je pooblastil družbeno knjigovodstvo, da z zakonskimi sredstvi zagotovi spoštovanje predpisov in določil gospodarske politike glede omejitve investicijske potrošnje.
KINSHASA, 30. — Oblasti so izjavile, da je belgijski generalni konzul v Lubumbashoju «nezažele-na oseba« in so mu dali rok 24 ur, da odide. Konzula obtožujejo, da je poklical letalo, ki bi moralo evakuirati 27 ranjenih katan-ških vojakov in dva belgijska najemnika.
PO IMENOVANJU NOVE VLADE V DŽAKARTI
Indonezija se vrne v OZN? Končna pomiritev z Malezijo
Tudi glede lega vlada med Sukarnom in Suharlom spor
DŽAKARTA, 30. — Zunanji minister Mali,k je danes izjavil, da Indonezija čaka ugodno priložnost za ponovni vstop v OZN. Dejal je, da je pri tem najbolj važno vedeti ali bo to koristilo indonezijskemu ljudstvu.
Kot je znano, sta zunanja ministra Indonezije in Malezije prejšnji mesec dosegla v Bangkoku sporazum za rešitev spora med obema državama V zvezi s tem so indonezijski vojaški poveljniki, ki sestavljajo poveljstvo za o-peracijo proti Maleziji in ki se imenuje rna kratko «Kogam», sklenili, da bodo v treh tednih poslali v Malezijo odposlanstvo miru. «Kogam» se je sestal v palači Bo-gor, kjer je poletna rezidenca predsednika Sukanna, ki je prejšnji. četrtek izjavil, da spor z Malezijo še vedno traja. Zaradi tega se v Džakarti ugotavlja, da vlada tudi glede tega spor med Sukarnom im novo vlado, ki je bila sestavljena v ponedelejek pod vodstvom generala Suharta, katerega podpirata minister Malik in glavni itab vojske, ki so sklenili, da bodo triletno vojno z Malezijo, ki ni bila nikoli napovedana, končali, ker je oslabila indonezijsko gospodarstvo in finance. Predstavnik vlade je danes izjavil, da bo to koristilo ne samo obema državama, temveč vsej jugovzhodni Aziji.
Hkrati je pomorski poveljnik v Džakarti danes izjavil, da bo <raor. narica_ jz severnega Kalimantana* razpuščena. Njene enote, sestavljene iz majhnih čolnov, so služile Malezijcem s Severnega Bornea, ki so bili nasprotni Maleziji. Isti poveljnik je izjavil, da so to mornarico «do preteklega oktobra u-
..............................................iiinilllllllii,i„„imiliillllimi
Vojaški upor v Nigeriji
LAGOS, 30. — Vojaški upor v Nigeriji je povzročil okrog 50 smrtnih žrtev. Pričel je v vojašnicah v kraju Abeokuta, ki je okrog 100 km od Lagosa in v Ikeji, ki je okrog 20 km od prestolnice. Vojaški oddelki so zasedli rezidenco predsednika vlade generala Iron-sija.
Njegova usoda ni znana. Videli so ga, ko je šel iz vladne palače obkrožen z vojaki, po vsej verjetnosti uporniške strani.
O tem pričajo pogajanja, ki so jih pričeli predstavniki sedanjega i Iškimi od-1
delki na letališču v Lagosu, kjer so bili včeraj ogorčeni boji in' ki je še vedno zaprto za promet.
Kosijjin obišče Irak
BAGDAD, 30. — Radio Bagdad je sporočil, da bo sovjetski predsednik Kosigin obiskal Irak na vabilo iraškega ministrskega predsednika Al Bazzaza, ki je sedaj v Moskvi. Iraški tisk piše, da je Bazzaz zaprosil za vojaško pomoč SZ in da je pristal na revizijo gospodarske pogodbe.
porabljali komunisti in njihovi so. mišljeniki v borbi proti indonezijski državi*.
Našli so «U-2»
LA PAZ, 30. — V kraju Langue-ra. približno 270 km od bolivijske prestolnice, so našli razbite ostanke ameriškega letala «U-2». Letalo je popolnoma uničeno in je motor pol km od ostalih ostankov. Truplo razmesarjenega pilota so identificirali samo po osebnih dokumentih.
SFRJ-Japonska
BEOGRAD, 30. — Zastopniki Jugoslavije in Japonske so danes v Beogradu podpisali sporazum, po ika-terem bo Japonska dodelila Jugoslaviji sedemletni kredit v znesku 1.8 milijarde jenov, to je o-krog 5 milijonov dolarjev z obrestno mero 5.5 odst. Sporazum bo prispeval ne le k utrditvi gospodarskega sodelovanja, temveč tudi h krepitvi prijateljskih stikov med obema državama. V gospodarskih krogih Jugoslavije prevladuj« mišljenje, da ‘bodo po u-porabi tega kredita pričeli razgovori med obema Vladama za dodelitev novega kredita. Kredit bo Jugoslavija porabila za aakup reprodukcijskega materiala.
Donava narašča
BEOGRAD, 30. — Zaradi naglega naraščanja Donave v Avstriji in na Madžarskem bodo te dni v Vojvodini podvzeli obrambne u-ikrepe vzdolž Donave, in sicer od madžarske meje do Bogojeva. Jutri bodo podvzeti obrambni ukrepi na področju Bačke Palankp. čez dva dni pa tudi na področju Novega Sada. Jugoslovanski strokovnjaki so v stalnem stiku z madžarskimi strokovnjaki, ki s svoje strani sodelujejo z avstrijskimi in češkoslovaškimi.
Filmski festival v Puli
PULA, 30; — Nadaljuje se filmski festival, na katerem so predvajali film «Roj» režiserja Miča Popoviča. Predvajanje filma «Vrje-me Ijubavin Vladimirja Petriča in Nikola Rajiča pa so morali zaradi neurja prekiniti in ga bodo predvajali 2. avgusta.
vojaškega režima z uporniškimi
....................................................................................................................................„„„„„„„
120 minut igre z zmago bolj vzdržljivih Angležev
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	18’ izenačenje: to je prišlo nepričakovano. Moore je s središča igrišča poslal s prostim strelom dolg predložek pred vrata Tilkovv-skega. Nanjo je hitro skočil Hurst, ki je z lahkoto usmeril žogo mimo mirnega vratarja do mreže. Zanimivo je, da nemški branilci niso nastopili, ker so smatrali Angleža v off-sideu. 1:1.
Beli so nemudoma ostro odgovorili in Seeler je v 22’ in v 24’ prisilil Banksa k posegu. Sledil je odgovor Charltona in Hunta, katerima se je Tilkowski postavil pravočasno po robu. Tokrat so Nemci presenetili s hitrim protinapadom rdeče, a Banks se je hrabro pognal Seelerju pod noge in rešil. Po napadih in protinapadih je Held izvedel v 36’ oseben prodor in si je s strelom izsilil kot. Overthovo žogo je Banks kratko odbil do Em-mericha, ki pa jo je poslal prav pred noge angleškega vratarja.
Tudi v drugem polčasu je bil tempo zelo hiter z bliskovitimi prodori pred ena ali druga vrata. Angleži so ostreje zaigrali in so bili tudi hitrejši. Zaradi tega se jim je posrečilo večkrat stisniti tekmece v obrambo. V tem obdobju ni bilo ničesar omembe vrednega in po prvih 15 minutah igre je ta postajala vedno počasnejša z bolj kombiniranimi potezami, kar je dokaz, da so vsi igralci začeli čutiti utrujenost. Po posegih Til-kovvskega in tudi Banksa, ki sta morala budno paziti na zelo nevarne strele Charltona na eni in See-lerja na drugi strani, so Angleži povedli v vodstvo.
V	32’ je Bali poslal s kota visoko žogo pred nemška vrata. Neki branilec jo je z glavo kratko odbil do Petersa, ki jo je z razdalje nekaj metrov poslal v voleju neubranljivo do mreže. 2:1 za Angleže.
Angleži so hoteli vztrajati v napadu, vendar so se Nemci kaj kmalu odpovedali obrambni taktiki in se pognali naprej v iskanju izenačenja. Ta je po neuspelih posku-
sih Overatha prišel v 44’.
Emmerich je s prostega strela poslal žogo pred vrata Banksa, kjer so bili na kupu skoraj vsi Angleži in večji del Nemcev. Žoga pa se je nepričakovano znašla pred Weberjem, ki se je ponovno približal vratom Angležev in ta ni zamudil izredne priložnosti, da je Banksa spravil na kolena. 2:2 in takoj zatem konec regularnega časa igre.
Igralci so se kar na igrišču oddahnili kolikor so se pač mogli. Čakala sta ju dva peklenska podaljška, ki sta bila odločilnega pomena. V 3’ bi Charlton kmalu presenetil Tilkowskega, ki pa je žogo s pomočjo vratnice tudi ustavil.
a žoga je šla mimo vrat na drugi so Angleži izvedli še zadnji napad konec, kjer pa ni bilo nobenega 1 Začel ga je in tudi zaključil
Hurst, ki je z močnim strelom'pre-
Nemca.
V	10’ gol za Anglijo: prodor Bal-la na desni s predložkom Hurstu, ki je sprožil silovit strel. Žoga je udarila pod prečko in se odbila na tla ter zopet kvišku, kjer je postala last nemškega branilca, ki jo je poslal preko prečke v kot. Gol ali ne. Dicnst ni vedel kaj bi odredil, a ruski stranski sodnik ga je rešil vseh dvomov. 3:2 za Anglijo.
V	drugem podaljšku so Nemci še večkrat poskusili izenačiti, vendar tokrat jim Angleži niso dovolili, da bi se nevarno približali Banksu. Held je sicer pretresel mrežo, a sodnik je gol upravičeno razvelja:
Takoj zatem izredna priložnost za i vil, ker 'si je Nemec pomagal z ro Nemce. Held je silovito streljal,' ko. Po zadnjih poskusih Nemcev
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilll„niri«jjiiiiiiiiiiiiiiiii|lll|„|,„„„„„„„„„„„„„„
fSftSg
PIA VANJE
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Daprettova prva tudi na 100 m hrbtno
Nov rekord Grossa na 100 m prsno
TURIN, 30. — Tudi v drugem dnevu italijanskega plavalnega pr. venstva so zabeležili nov državni rekord. Dosegel ga je Gianni Gross, ki je izboljšal za dve desetinki sekunde lastni najboljši čas na 100 m prsno. Drugi rekord, tokrat prvenstva, pa je dosegla članica tržaške Edere Cecchijeva na 100 m metulj-
ček.
Luciana Daprettova, ki je včeraj zmagala na 200 m hrbtno s časom novega rekorda, je danes osvojila naslov tudi na 100 m dolgi progi.
Izidi današnjih finalnih, tekem so naslednji:
100 m hrbtno moški
1.	DELLA SVAVIA (CS Fiat) 1’05”5
2.	Chino (RN Patavium) 1’05”5
3.	Pagni (RN Napoli) 1’06”5
4.	Del Čampo (US Triestina) 1’07”4 400 m prosto ženske
1.	BENECK (SS Lazio) 4’58”5
2.	Tomassini (RN Bologna) 5’09”2
3.	Cassera (Libertas Bergamo) 5’10”3
100 m hrbtno ženske
1.	DAPRETTO (AS Edera) 1’12”7
2.	Golser (RN Trento) 1’15”5
3.	Barone (Can. Napoli) 1’16”5 400 m prosto moški
1.	SINISCALOO (Can. Napoli) 4’31”5
ZLATA KNJIGA ZMAGOVALCEV
1930 — URUGVAJ (v Montevideu Urugvaj - Argentina 4:2)
1934 — ITALIJA (v Rimu Italija - Češkoslovaška 4:2 p. p.)
1938 — ITALIJA (v Parizu Italija . Madžarska 4:2)
1950 — URUGVAJ (v Riu de Janeiru Urugvaj - Brazilija 2:1) 1954 — NEMČIJA (v Bernu Nemčija - Madžarska 3:2)
1958 — BRAZILIJA (v Stockholmu Brazilija - švedska 5:2)
1962 — BRAZILIJA (v Santiagu Brazilija - CSSR 3:1)
1966 — ANGLIJA (v Londonu Anglija . Nemčija 4:2 p. p.)
2.	La Monica (RN Napoli) 4’33’’l
3.	Bozzacci (RN Florentia) 4’34”4 100 m prsno ženske
1.	BOSIO (CS Fiat) 1’21”1
2.	Schiezzari (CS Fiat) 1’22”6
3.	Scarsanella (RN Tatavium)
1’23”4
100 m prsno moški
1.	GROSS (RN Florentia) 1’11”1 (nov ital. rekord.)
2.	Scacchi (NC Milano) 1’15”3
3.	Giovannini (SS Lazio) 1’15”5 100 m metuljček ženske
1.	CECCHI (AS Edera) 1’12”6 (rek. prvenstva)
2.	Tomassini (CR Bologna) 1’14”1
3.	Pasgualetti (SS Lazio) 1’14”7
V LOS ANGELESU
Nova svetovna rekorda Pokey Watsonovc in Dona Sdlollanderja
LOS ANGELES, 30. — Američan Don Schollander je sinoči izboljšal s časom 1’57”2 lastni svetovni rekord na 200 m prosto. Novi rekord je za 4 desetinke sekunde boljši od prejšnjega. Prvih 100 m je svetovni rekorder preplaval v 56”5.
16-letna Američanka Pokey Wat-son pa je izenačila svetovni' rekord izredne Avstralke Dawn Fraserjeve nana 200 m prosto. Avstralka je svetovni rekord dosegla s časom 2’11”6 že februarja davnega 1960. leta. Američanka, ki je zabeležila isti čas, je prvih 100 m preplavala v 1’03”4.
senetil Tilkowskega. 4:2 in konec.
Utrujeni Angleži so se podali do tribune, kjer je kraljica izročila kapetanu Mooreju zlato trofejo, angleškim igralcem zlate, nemškim pa srebrne kolajne. Domačini so imeli še toliko moči, da so pretekli častni krog s pokalom, katerega pa sta varovala tudi dva krepka policaja.
Tako se je zaključil veliki finale svetovnega prvenstva 1966. Za prihodnjič pa nasvidenje v Mehiki 1970. leta.
* * *
BONN, 30. — Predsednik nemške republike Luebke je poslal nemškim igralcem telegram s čestitka-mi in jim najavil, da jih je za njihovo drugo mesto na World Cu pu 1966 odlikoval z najvišjim nemškim športnim odlikovanjem s ((srebrnim lovorovim listom«.
NAJBOLJŠI STRELCI
9 golov — EUSEBIO (Portugalska).
6 golov — Haller (Nemčija).
4 gole — Bene (Madž.), Becken-bauer (Nem.), Porkujan (SZ).
3 gole — Augusto in Torres (Port.), Artime (Argentina), Hunt, B Charlton in Hurst (Anglija).
2 gola — Seeler (Nem.), Marcos (Čile), Baniševski, Malafejev in Ci-slenko (SZ), Meszoli (Madž.), Pak Seuhg Zin (S. Koreja).
1 gol — Borja (Nem.), Bausser in De Bourgoins (Fr.), Emmerich in Held (Nem.), Pelč, Testao, Gar-rincha in Rildo (Braz.), Simoes (Port.), Farkaš (Madž.), Rocha in Cortes (Urug.), Pak Do Ik, Li Dong Woon, Yang Sung Kook (S. Koreja), Quentin (Švica), Sanchis, Pirri, Amancio in Puste (šp.), Hurst (Angl.), Asparukov (Bolg.), Onega (Arg.), Mazzola in Barison (Italija), Weber (Nemčija).
Avtogoli — Vucov in Davidov (Bolgarija).
Enajstmetrovke — 4 Eusebio (Port.), 1 Haller (Nem.), De Bour-going (Francija) in Marcos (Čile).
Izključitve — Albrecht in Rattin (Arg.), Troch in Silva (Urug.), Ci-slenko (SZ).
1. redni občni zbor Brega
Potrebna je telovadnica vendar zanjo ni sredstev
Sinoči je bil v kino dvorani v Bol juncu 1. redni občni zbor šport nega društva Breg, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, posebno pa mladine.
Zaradi pozne ure ne moremo objaviti izčrpnejšega poročila občnega zbora, ki pa ga bomo objavili v eni izmed številk sredi tedna. Omeniti moramo še, da je društvo izdalo ob tej priložnosti lično brošuro z vsemi podatki o udejstvovanju Brega. Vsekakor hvale vredna pobuda.
s. v.
NEDEUA, 31. JULIJA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 S pravljico okrog sveta; «Carovnik Vevo»;
11.45	Ringaraja za naše malčke;
12.00	Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 11.45 S pesmijo po svetu;
15.30	»Stiska«, radijska drama;
16.25	Orkestri; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Prokofjev: Simfonija št. 5; 18.40 Motivi za razpoloženje;
19.15	Nedeljski vestnik; 19.30 Počitnice v Italiji; 20.00 šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Kromatič-na fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Paccagnini: Tretji koncert za sopran in orkester; 22.30 Cavallaro in njegov ansambel;
22.45	Antologija jazza.
9.30	Kmetijska oddaja; 9.45 Nabožna oddaja; 12.00 Plošče.
Koper
8.30,	12.30, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Glasbeni zmenek; 12.05 in
13.05	Glasba po željah; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.40 Gregorčeva Vaška suita; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba;
23.35	športna. nedelja.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Ital. plošče;
11.25	Koncert na trgu; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisana glasba; 14.30 Nedeljski orkestri; 15.15 Oddajali smo; 17.00 Simfonični koncert, sodelujejo sopranistka A. Giebel, mezzosopranistka M. Hoeffgen, tenorist G. Jelden in basist Frederick Guth-rie; 18.30 Glasbeni spored za mladino; 19.15 športna nedelja; 20.25 ((Zemlja 70»; 21.00 Koncert Kvarteta Smetana; 22.00 N. Rotondo in njegov ansambel; 22.30 Plesna glasba.
It. program
8.30,	10.30, 13.30, 19.30, 21.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; .9.35 Pisan spored; 11.00 Zbori z vsega sveta;
11.35	Pevci; 12.00 športna prognoza; 13.00 Zmenek ob trinajstih;
13.45	Pisan spored; 15.00 Slavni ameriški orkestri; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Oddaja za avtomobiliste; 17.15 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Dirigira Ar-turo Toscanini; 21.00 Glasbeno-go-vorni spored; 21.40 Plesna glasba.
///. program
18.30	Straussove skladbe; 19.00 Indijska kultura; 19.15 Koncert;
20.50	Revija revij; 21.20 Bizetova »Carmen«.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 ((Veseli tobogan«; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 še pomnite, tovariši... — S. Okentski: V istih vrstah proti istemu sovražniku; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Glasbena medigra;
15.00	Slavni pevci — znamenite arije; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska tega tedna — S. Orr: Divji povratek domov; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Tri simfonične pesnitve;
21.50	športna poročila; 22.00 Kličemo letovišče; 23.10 Nočni zabavni zvoki: Zabavni orkester N. Paramor, pevec Perry Como, ansambel Atija Sossa; pevka Gloria Lasse; plesni orkester Les Brown;
24.05	Komorna glasba, inspirira-na po jazzu.
Ital. televizija
10.15	Kmetijska oddaja; 10.00 Nabožna oddaja; 16.30 Mednarodne tekme v veslanju; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Ital. prvenstvo v plavanju; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. Eger: «Una ceneren-tola alla moda«; 22.25 Nasveti za poletje: Ob morju; 22.45 Športna nedelja, kronike in rezultati, ob koncu dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbeno-govorni spored: Tovarna pesmi;
22.15	TV zgodba »Dietro la fac-ciata«.
PONEDELJEK, L AVGUSTA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Trije ansambli; 12.15 Počitniška srečanja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Franca Rus-sa; 17.20 Glasbeni kalejdoskop;
18.00	Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 'F. G. Richter: Simfonija v g-molu; 18.50 Primož Ramovš: Sonata za klarinet in klavir; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.30 V. Bellini: ((Puritanci«; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba.
12.25	Tretja stran; 13.15 Jazz;
13.35	Folklorna glasba; 13.50 ((Jadransko potovanje«; 14.20 Furlanska kultura po drugi svetovni vojni; 14.40 Dun Russo-Safred.
Koper
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za, dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15' Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Vesela glasba;
10.30	Nove plošče; 11.00 Uspšli motivi; 11.15 Plošče Durium; 1-1.80 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri; 14.40 Prodajalna plošč; 15.00' Jug., pesmi in plesi; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Odmevi iz dvoran glasbenih šol; 17.00 Iz. športnega življenja na Primorskem; 17.15 Operna glasba; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Ritmi za mladino;
18.45	Glasba in fantazija; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Zacharias;
23.35	Haydnov koncert za klavi-čembalo.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Zabavna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 9.30 Mozartove skladbe;
10.30	Poletne zgodbe za šolarje na počitnicah; 11.00 Ljudski 'plesi;
11.30	Jazzovska glasba; 13.30 Nove umetniške moči; 13.15 Orkester Safred; 15.45 Pisana glasba; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 H. Fielding: «Tom Jones«, 4. nadaljevanje; 17.50 Orkester p.v. Z. Vukeliča; 18.50 Knjižne novosti; 19.05 Glasbeno potovanje; 20.25 Nove plošče jazzovske glasbe; 21.30 Glasba v večeru.
II. program
7.30,	9.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Adriano Celentano; 9.35 Nove italijanske pesmi; 10.00 Operna glasba; 10.35 Izbrane plošče; 11(35 Vesela glasba; 12.00 Pevski program; 14.00 Nastopajo pevci;
14.45	Glasbena paleta; 15.35 Sopranistka Marcella Pobbe in basist Boris Krištof; 16.38 in 17.35 Glasbeni Spored za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Mascagnijeva opera ((Cavalleria Rusticana«; 21.15 Pianistka Dora Musumeci; 21.40 Plesna glasba.
Ut. program
18.30	Gabrielijeve skladbe; 19.01) Ideja miru v Svetem pismu; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Anton Cehov; ((Češnjev vrt«.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena mati neja; 10.00 Za mlade radovedneže
10.15	Otrokov svet v umetniko vem delu; 10.30 Orkestralna glas ba; 11.15 D. Švara; Concerto groš so dodecafonico; 11.35 Marija Gor še: Kladivce; 12.00 Turistični na potki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 P. I. Čajkovski; Vihar; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Istrske in dal matinske narodne; 14.30 Priporo čajo vam...; 15.05 Iz hrvatske kla virske glasbe; 15.35 Naši poslušal ci čestitajo; 16.20 Zabavni inter mezzo; 16.30 Poje komorni zbor RTV Ljubljana; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu opernih melodij; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zvočni razgledi; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Panorama zabavnih melodij; 21.50 Koncertni večer orkestra RTV Ljubljana; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Literarni nokturno — Ivan Tavčar: Noveleta; 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
18.15	Spored za naimlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik: 21.00 Današnja A-merika: Mladina; 22.00 ((Kitara, ljubezen moli«; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film «Ba-der il pilota«.
SPORED J'!G. TELEVIZIJE OD 31.-VII. DO 6.-VIII.
NEDELJA, 31. julija
10.25	Poročila; 10.30 Narodna glasba; 11.00 Kmetijska oddaja;
11.45	Ventilator — odd. za otroke; 12.15 Nagrada za glavo — film; . 19.30 Državno prvenstvo v plavanju; 19.50 A. Schnitzler; Epizoda — tretja zgodba; 20.20 Princ in berač — glasbena oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.45 Disneyev svet — film; 22.35 Lepa stran resnice — film iz serije Golo mesto; 23.25 Poročila.
PONEDELJEK, 1. avgusta
19.45	Poročila; 19.50 Poklici v kmetijstvu — živinoreja; 20.15 Tedenski športni pregled; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 H. de Balzac: Mercadet — TV drama; 22.30 Na pragu Me-tropolltana — glasbena oddaja;
23.00	Poročila; 23.15 Ekran na ekranu — prenos iz Pulja; 24.45 Poročila.
TOREK, 2. avgusta
20.00	Poročila; 20.05 Homo sa-piens — romunska risanka; 20.15 Zabavno-glasbena oddaja; 20.45 Obzornik; 21.00 Mednarodna folklorna revija; 23.00 Poročila.
SREDA, 3. avgusta 19.40 Poročila; 19.45 Potopisne skice — Kreševo, odd. Sarajevo;
20.00	Iz strani glasbene literature — odd. Sarajevo; 20.15 TV pošta; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik;
21.30	I. A. Gončarov: Oblomov — tretji del romana; 22.30 Pri plemenu Diola — reportaža iz serije S kamero po svetu; 22.50 Poročila.
ČETRTEK, 4. avgusta
18.55 Rdeči signal — oddaja o prometu; 19.30 Rezerviran čas; 19.45 Ventilator — odd. za otroke; 20.15 Na žitnih poljih — reportaža st. Sarajevo; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ekran na ekranu: Puljski pogovori; 22.30 Portret pesnice Vesne Parun; 22.45 Glasbena medigra; 23.05 Enzo Ran-djsi — iz cikla Jazz na Bledu; 23.35 Poročila.
PETEK, 5. avgusta
19.40 Poročila; 19.45 Narodna glasba; 20.05 Reportaža; 20.15 Glasba za vas; 20.45 Obzornik-21.00 Dnevnik; 21.33 Dedinja — ameriški film; 23.00 Poročila.
SOBOTA, 6. avgusta
18.00 Poročila; 18.05 J. Anouilh: Ples tatov — Mladinsko gledališče; 19.45 Glasbena oddaja; 20.25 Vsako soboto; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Strela z jasnega — film iz serije Boj 'za obstanek; 22.00 Folklorni festival v Kopru — posnetek; 23.10 Svetovno smučarsko prvenstvo v Por-tillu (Čile); 23.40 Svetnik — film
24.30	Poročila.
ŠIMEN
■^^W^\,ywV^VWAv
/*7ri(»//ff*ri

GROSS
N/^Nr-
Daleč tam, -na severni strani gora, je bila nekdaj lepa dežela, b bistrih potokih, ob rekah, so se širili zeleni travniki, so se Pasle črede pisanega goveda in iskrih konj. Valujoča, žitna polja, v poletnem soncu zlatorumeno zoreča, so dajala bogato žetev. Temnozeleni gozdovi so se razprostirali od vznožja gora, gor do vrha planin.
V gozdičih sadnega drevja so se skrivale vasi, domovi, hišice bele, z zelenimi polkenčki in rdečimi nageljni v majhnih oknih. V rebri, v Rutah, na Gurah so stale domačije, sive in stare. Kraljevskim dvorcem primerne, ponosne, so gledale v širino do-ino. Na gričkih, na holmih si videl svetišča vernega ljudstva, cerkvice bele.
In ta lepa dežela, ;ki ji nisi našel para, to je bil kdaj slovenski Korotan. Ljudstvo, (ki je tam živelo, je imelo pridne roke in obro srce. In veseli so bili Korotanci. Saij je bila pesem tam Pri njih doma. Iz bogate narave, iz vesele k o ratanske duše se le porodila.
Lepo ibi bilo v slovenskem Korotanu, da bi tako ostalo. Toda kolo časa se vrti, prinaša in odnaša.
Kakor burja, iki trga cvetje na vrtu iin ga vrtinči pred seboj tja dol v brezkončno morje, tako so se zaganjali valovi tujine
Gjekše, slovenska vas ob narodnostni meji na Svinski planini na Koroškem
* 'korotansko deželo Prihajali so tujci, pohlepni, zemljelačni. Kakor kobilic jih je bilo, kakor pijavk v tolmunu. Segali so po dobrinah, prisvajali so si zemljo, polaščali so se oblasti v deželi. Z učeno besedo, z gladkim obrazom so slepili slovenska dekleta, lahkoverne, korotanske fante. Vstajali so izdajalci, »Tresoglavi« ln speljali so sovražnike po skritih rovih domačinom v hrbet.
Med Korotanci se je vnel prepir. Brat je bil proti bratu in vesela pesem je zamirala. Sirila se je tuja govorica in slovenska. beseda ni več veljala. Slovenci niso bili več vredni svojega ime-®a. Sramotili so jih in žaljivo imenovali »Čuše«!
Povsod v svetu je grmelo, grmelo je tudi v Korotanu. Tuji, "mazani škorni so teptali plodno zemljo, gazili in pogazili so vse> kar je bilo Korotancem nekdaj sveto in drago.
Korotanci, tisti, ki so prisegali na trobojmi prapor, ki so ostali tvesti svojem rodu, so se zgrozili. Manjšina so postali na lastni, rodni zemlji.
Tujerodni gospodarji so se izprsili. Govorili so visokodoneče besede: «Pravični smo! Enakopravni boste!»
Slovesno dane obljube niso nikdar bile izpoljene. Enakopravna je bila »manjšina« le pri plačevanju davka, enakopravna je bila tudi slovenska krii prelita na bojnih poljih v čast in veličino tuje, sovražne države.
Tisto leto je padlo že pred Božičem snega do kolena. Po le-seh je pokalo, lomilo se je drevje.
In naneslo je, da sta se Andrej in Micka ravno takrat peljala v glavno mesto Korotana. Rajtala sta se v kratkem poročiti in treba je bilo še marsikaj pripraviti za poroko. S seboj sta povabila tudi Barbko, Andrejevo sestro, ker se je ona na take stvari dobro spoznala in tudi mesto, je ji bilo poznano.
Ker je bilo do železniške postaje dve uri hoda, konji pa’ so »tali spočiti v hlevu, je napregel Mickin brat Tone sani in zapeljal mladi par in Barbko do postaje. Od tam se je vrnil Tone z vprego domov, oni trije pa so se odpeljali z vlakom v mesto.
Ob božičnem času so dnevi kratki, Mioka in Barbka pa sta bili izbirčni Tak,o jim je pri izbiranju in kupovanju kaj hitro mineval dari. Opoldne so šli ik «Tigru» na skodelico čaja, Micka pa je vzela iz košarice pečenko in kruh ter dala na mizo. Tudi k fotografu so šli, da bi imela Andrej in Micka veder spomin, na ta, kakor sta mislila, tako lep in srečen dan.
Po trgovinah in ulicah so že gorele luči, ko sta pomerjala Pri zlatarju zlate obročke, poročne «rinkice», simbole brezkončne ljubezni in zvestobe.
V	predzadnjem vagonu večernega vlaka so našli mesto. Andrej se je vsedel zraven starejšega moža, Mioka in Barbka pa »ta sedeli na nasprotni klopi. Oddahnili so se. Nekoliko utrujeni so vendar bili zadovoljni z dnevom.
Kolodvorska ura je kazala osem. Vlak je odhajal. Dokler je vozil prek kretnic velike postaje, je bilo vse mimo. Ko pa je bila dosežena ravna proga in se je brzina stopnjevala, takrat se j® začelo .
V	vagon se je vrnilia še precejšnja skupina fantov. Vsak izmed njih je imel debelo palico v roki. Pri vratih so obstali in si otresli sneg iz čevljev. Postavili so palice k nogam, se ozrli P° potnikih, kakor bi nekoga iskali in začeli peti: *Was g’hort denn dem Jugoslovak? Ein Strick um den Hals, ein Messer in’s G'nak — — —» (»Kaj zasluži ta Jugoslovak? Eno vrv na vrat, en nož od zad — — —»)
To pesem so peli «Volkswerovci», kadar so izzivali ali sramotili Slovence. Ironija	je	bila o tem, da	so jo peli po lepi
slovenski melodiji: «Pri bistrem potočku je mlin — — —!»
Med petjem so se približali Andrejevi klopi. Barbka je potipala s prstom Andreja	in	mu šepnila na	uho: »Ali slišiš?	To
volja nam!«
Andrej se je obrnil k oknu, »Pusti jih, naj pojejo!«
Sedaj so stali ob klopi. Možakar, ki je sedel prej zraven Andreja, je izginil. Po vsaki	kitici, ki so jo	razgrajači odpeli,	so
dodali svoj glasni »Hooruk Čuši!«
Roka se je stegnila	in	zagrabila Andreja za prša, hoteč	ga
Potegniti s klopi. Z hitrim gibom se je Andrej prijemu izmaknil. Toda pest mu je udarila v obraz, da se mu je pocedila kri Iz nosu in ust.
Trušnje z okolico
To ni bila več šala. To je bil sad sovraštva do Slovencev, premišljen napad.
»Hudiči!« je prešinila misel Andreja, »pod se me ne boste dobili!« Skočil je na klop, se oprijel z desnico prtljažnika, z levico pa je lovil udarce palic, ki so merili na njegovo glavo.
Barbki so tekle solze po licih. Micka pa je skočila in se odločno postavila med klopi, da ne bi Andreja obkolili.
V Vagonu je nastalo prerivanje. Nekateri potniki so silili k vratom. Tudi orožnik, ki je sedel prej tam v sredini voza, je izginil.
Napadalci so rjoveli in »hoorukali«. Andrej jih je z močnim glasom prevpil:
»Kaj hočete? Kaj sem vam storil? Da sem Slovenec, da bom ostal to do groba, da nisem izdal svoje krvi, da nisem pljunil svoji materi v obraz, to je, kar vas grize!«
Nekdo je zavpil: »Pustite ga, tega Čuša!« Napadalci so obstali kot na povelje in povesli so palice k nogam.
Na koncu vagona, naslonjen na vrata, je stal z prekrižanimi rokami velik, zajeten fant. Andrej ga je poznal. Bil je Mežnarjev Han.zej iz Kleč. Slovenske matere sin, je bil strasten sovražnik in preganjalec Slovencev. Iz ust se mu je vsula ploha psovk na
račun Slovencev in še posebej na Andreja. Ko mu je končno pošla slina, je z iztegnjeno roko dal svoji gardi povelje: »Pustite ga sedaj, do naslednje postaje! ‘Tam mora utopiti! Čuši se ne bojo vozili z nemškim vlaikom!« Obrnil se je, in izginil skozi vrata.
Andrej	je stopil s	klopi i,n	sedel.	Micka mu je obrisala z
robcem kri iz obraza.
»Ce boš moral iti ti, bom šla tudi jaz s teboj!» je tiho rekla Andreju.
Andrej	je odkimal: »Snega	je do	kolena. Tvoji čevlji niso
za tako pot. Morda pa samo strašijo.«
Niso samo strašili. Komaj so zaškripale zavore in se je vlak ustavil, so obstopili Andreja.
»Hooruk, prekleti čuč! Ali greš? Ce ne, ti pomagamo, da boš sfrčal skozi okno!«
Andrej je vstal, Micka si je zavezala »hadrco« (ruto). Hitro sta	stopila	mimo njih,	in se pomešala	med potnike, iki so silili
k	vratom.	Zadnji vagon je bil	temen	in prazen, Andrej je po-
tegnil Micko za seboj in smuknila sta neopaženo v prazen voz.
Tiiho sta stala in poslušala. »Junaki« so ju že iskali. »Kje sta?« Prišitorkljali so nazaj po stopnicah. Z žepno svetilko so posvetili v zadnji vagon.
»Tu sta, ven s Čuši!« Porinili so ju po stopnicah. Andrej se je spodaj hitro obrnil in ujel Micko, ki se je bila spotaknila.
Visi potniki so stali zunaj vlaka, da ne bi zamudili senzacije: »Čuša izvagonirajo«!
V Andrejeu se je nekaj skrčilo. Izmed vseh teh ljudi ni bil eden toliko pogumen in pravičen, da bi zavpil: »stojite, krivico delate! Kje je enakopravnost, katero ste obljubili?«
Boleča misel se je utrnila v Andrejevi duši. »Ali je to še domovina, — tisti mili kraj?«
Stopila sta pred postajnega načelnika, ki je očitno zadovoljen gledal ta nočni prizor.
»Plačal sem vožnjo! Vrgli so me iz vlaka, ker sem Slovenec!«
Kakor v obrambo je stegnil načelnik roke pred se. »To me nič ne briga!«
Zavila sta proti službenem- vozu. Vlakovodja je stal na ploščadi in že oddaleč vpil: »Tu ne bo nobeden vistapil! Zakaj ste pa taki, Čuši!«
Potniki so zlezli nazaj v vagone. Vlak je odsopihal v temno, zimsko noč. Sama sta ostala na tiru. Barbka bo čakala na postaji s kupljenim blagom. Tudi Tonej bo čakal tam z vprego.
Torej ni bilo izbire. Za progo sta morala iti, po gasi, ki jo napravi železniški čuvaj na službeni poti.
Micka je stopila tesno k Andreju! Rahlo, spoštljivo, sta se poljubila. »Greva, Andrej!« je tiho rekla.
Hodila sta po stezi in lovila stopinje v anegu. Deloma ju je vodila gaz tik ob tračnicah, deloma po stranskem jarku ali ob nasipu. Hoja je bila mučna, zlasti za Micko, ki je imela kmalu premočene čevlje in nogavice.
Sla sta mimo čuvajnic, v katerih je vse spalo. Mestoma je gaz popolnoma prenehala in iskala sta pot po pragovih in tračnicah.
Pošastno je šumela reka pod njima, ko sta šla prek mostu. Se en dolg ovinek, in pred njima se je izluščilo iz teme poslopje vmesne postaje. Tudi tukaj je vse spalo. Imela sta za seboj polovico poti.
Micka se ni pritoževala, kljub temu, da je bila prepotena od naporne hoje. Proga pa se je vlila med bregovi, po nasipih in mimo zasneženih gozdov. Postaje še ni hotelo biti.
Za razdaljo, ki jo vlak prevozi v pol ure, sta rabila Andrej in Micka skoraj štiri ure.
Andrej je obstal. Tam spredaj je zagledal skozi tneglo temno postavo. Zaklical je: »Barbka!« In res se je oglasila sestrica: »Andrej, Mioka! Mislila sem že, da vaju ne bo!«
Vprašala sta Barbko, če je prišel Tone. »Tam doli na postaji se sprehaja s konjema, da se ne prehladita!«
Rožek
Tone jim je prišel že nasproti. Sedli so na sani. Eni utrujeni in prepoteni od hoje .drugi premraženi od čakanja.
Petelini so že peli, ko so zavili konjčki na domače dvorišče. Na pragu je stala zaskrbljena mati z lučjo v roki.
»Za božjo voljo! Kod pa hodite celo noč? Kaj pa se je zgodilo?«
Kakor tisto noč, tako je bila Mioka svojemu Andreju zvesta sopotnica, skozi celo življenje. Vzgajala sta otroke k poštenosti in zvestobi do naroda. Prešla so leta in, osivela, sta pestovala nuke in jih učila slovenske besede. ‘
Desetletja so minila, hitro, kakor mine en dan. Micke ni več. Za farno cerkvico, pod gričkom spi. Nemara je našla tam, kar ji življenje ni dalo: enakopravnost!
Samotno poseda ob tihem večeru Andrej na klopi pred hišo. Sonce je zašlo in stezice njegovega življenja so posute z želim listjem. Včasih se zbere okrog njega kopica otrok, vnukov. Takrat oživijo v njem spomini in zgovorno pripoveduje mlademu rodu, kako lep je bil slovenski Korotan, ko še ni bilo tujcev v deželi, kako je najlepšemu dnevu sledila tako temna noč.
Mladina posluša, .kakor da bi poslušala pravljico. Ali ta pravljica se razlikuje od drugih v tem, da je resnična.
Gary Cooper, slavni filmski igralec, ki je umrl 13. 5. 1961. Italijanska televizija bo predvajala ciklus njegovih filmov; prvi bo na vrsti v torek 2. avgusta ob 21- uri
Fani Okii
LJUBIM TE, DEKLICA
Okičevo že poznamo predvsem po nekaterih mladinskih spisih. S knjigo Ljubim te deklica, ki jo je izdal založniški zavod Borec, je Okičeva napisala knjigo za odrasle bralce. Kot je zapisala na uvodni strani je knjigo napisala v spomin vsem, ki so že davno omahnili v zemljo, vsem tistim, ki jim je mladost ostala deveta dežela, in vsem, ki danes predstavljajo nov, srečen in nasmejan rod. Knjiga Fani Okičeve namreč govori o vojni, o usodi mladega slovenskega dekleta, ki so ga Nemci pregnali iz Maribora v Srbijo. Tu je dekle s svojo materjo leta 1941 moralo prestati dosti gorja, spoznalo pa je tudi vso gostoljubnost Srbov, Hrvatov in Bosancev, s katerimi je prišlo v stik v najtežjih dneh življenja. Potem je dekle doraslo in stopilo v partizane. Postala je Malena in se borila v Moslavin-skem odredu. Tu je spoznala mladega zagrebškega študenta in doživela tiho ljubezensko doživetje, pa tudi osebno tragedijo, saj je Milkan padel kot borec. Dekle je potem prestalo vse ofenzive, vse trpljenje in doživela svobodo. Zmagalo je življenje.
Ce prebiramo življenjepisne podatke pisateljice na ovitku knjige, bomo takoj spoznali, da so močno podobni podatkom Ma-lene, glavne osebe romana. In bralec bo tudi sicer takoj spoznal, da gre za avtobiografsko pripoved pisateljice, ki je bila sama pregnana v Bosno in na Hrvaško, ki se je sama borila v Moslavin-skem odredu in srečno prestala vojno. Ta avtobiografska nota njenega romana prav gotovo ni slaba stran. Toda očitno je, da predstavlja vendarle premočno postavko v pisateljičinem pripovedovanju. Dokler roman samo sloni na lastnih doživetjih pisatelja, dokler pisatelj ob lastnih doživetjih samo gradi svoj tekst, je vse v redu. Toda če pisatelj samo obnavlja svoja lastna doživetja, če dogodke, ki jih je sam doživel, samo napiše, kvečjemu doda še dialoge, če torej gre za bolj ali manj pripovedno obnav-Ijenje, potem je težko govoriti o umetnini. Manjka namreč delu nečesa tistega, kar navadno pripoved privzdigne nad faktografski opis lastnih doživetij ali zunanjih dogodkov. In prav to je tisto, kar se je zgodilo v pripo-
vedi Fani Okičeve. Njeno pripovedovanje je prijetno, tudi prikupno, toplo, polno je opisov pristnih notranjih doživetij mladega dekleta v partizanih. Toda konec koncev ostane vse le nekam prazno, vsekakor pa tako, da nas ne prevzame niti ne navduši.
Roman Fani Okičeve Ljubim te deklica je torej romanizirani zapis lastnih doživetij v partizanih, ki ima mnogo lepih strani in prikupne pripovedi, ki pa vendar ni tisto, kar bi morala biti pristna umetniška stvaritev. Kljub očitnemu prizadevanju in najboljšim stremljenjem pisateljica svojega teksta ni mogla dvigniti na nivo zrelega umetniškega dela. To pa seveda ne pomeni, da se tekst prijetno ne bere in da ne bo všeč bralcem. Zlasti za mlada dekleta, katerim je pripoved o mladi partizanki očitno prvenstveno namenjena, bo roman Fani Okičeve prijetno branje. Ce zaradi drugega ne vsaj zato, ker oživlja tradicije osvobodilnega boja v srcih današnje mlade generacije. In v tem smislu moramo ta tekst oceniti kot pozitiven in pozdraviti prizadevanje avtorice.
•iiiiiiiiiii(iiiiiiiiu(iuuuii,iiiuu,nuuiuiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiii>iiii(uuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuu,uiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuunuiuiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuunuuuiiimiiiiiuuiuiiiiuuuiu,uuiiuiiiiii
Roman o težkem življenju
skladatelja FRANZA SCHUBERTA
(Pierre Bourtembourg: Schubert - Založba Obzorja - Maribor)
Življenje dunajskega skladatelja Franza Schuberta (1797—1828), zadnjega velikih klasičnih komponistov, avtorja sedmih simfonij in ene nedokončane, komornih in klavirskih skladb, predvsem pa skladatelja kakih šeststo pesmi, utemeljitelja pesmi kot samostojne umetniške oblike, je več kot primerno za biografski roman. Njegova težka -mladost v skromnem okolju, materialna negotovost in ubijanje z revščino vse življenje, zapostavljanje v družbi, odpoved ljubezenski sreči, prezgodnja smrt, obenem pa izredna glasbena genialnost, vse to predstavlja za dobrega romanopisca več kol. hvaležno snov. In če temu dodamo še okolje nemirnega časa prvih treh desetletij 19. stoletja s posledicami francoske re-vcftučije in Napoleonom, potem se res ne smemo čuditi, da je o Schubertu, njegovem bednem življenju in njegovi izredni skladateljski plodovitosti napisanih že več biografskih romanov. Roman francoskega avtorja Pierra Bour-tembourga z naslovom SCHUBERT in podnaslovom Nedokončana simfonija (v originalu: La vie Passionnee de Schubert) je samo eden od njih. In če smo ta roman o skladatelju Schubertu dobili zdaj v slovenščini v izdaji založbe Obzorja, ki izdaja celo posebno zbirko biografij Veliki možje, smemo zaupati založbi, da je izbirala med najboljšimi teksti. Sicer pa bo vsak bralec moral priznati, da je roman, ki smo ga zdaj dobili pri nas, resnično lepo napisan in da je v njem lepo prikazan tako Schubert kot umetnik in človek, pa tedanji čas, Evropa, Dunaj v začetku 19 stoletja, da ga bodo številni naši bralci in prijatelji muzike prav gotovo toplo sprejeli.
Bourtembourgov roman je po svojem značaju romanizirana biografija; o Schubertu in njegovem kratkem življenju, s posebnim o-zirom seveda na njegovo ustvarjalnost. Pisatelj začenja svojo pripoved v nežni skladateljevi mla-
dosti, ko je mladi učiteljev- sin Franz dobil mesto v ^Stadtkonvik-tu, kjer se je šolal, da bi postal učitelj. Nato pSipoveduje, kako je Schubert, ki je res postal uči-tel tako kot oče, skomponiral prvo mašo, ki mu je prinesla prvi skladateljski uspeh, pa tudi ne-prilike v šoli. Nato spremljamo rast glasbene ustvarjalnosti mladega skladatelja, ki je dal slovo učiteljskemu poklicu in se posvetil samo muziki. Zato pa tudi bedno živel, brez vsake stalne eksistence, brez rednih dohodkov, podpiran od svojih prijateljev. Spremljamo nastanke prvih skladateljevih pesmi, pa njegova prva razočaranja v svetu, v ljubezni in tudi v glasbi. Schubert ljubi le Thereso, tudi ona ga ima rada. Toda ker si ne more ustvariti eksistence, se ne more poročiti z njo. Skladateljevo pismo Goetheju nima odziva, prošnja za službo na ljubljanski glasbeni šoli je odbita. Schubert pa kljub temu živi samo za glasbo in najde samo v njej svoj mir in svo-p srečo. Kvečjemu še v prijateljski družbi. Toda ves je nemiren in v prizadevanju, da bi si ustvaril eksistenco, bega iz kraja v kraj. Zdaj živi pri prijatelju na Dunaju, zdaj doma, potem v Steyrju, nato v Gradcu, na Ogrskem, kjer mu glasbeni entuziasti nudijo nekaj tednov brezskrbnega življenja. Malo pred Bee-
thovnovo smrtjo se sreča z njim, toda že dobro leto po njegovi smrti mora tudi sam zaključiti življenjsko pot, star komaj enaintrideset let. Umre kot priznan skladatelj, toda kot člokev, ki od svoje glasbe nima prav nič, saj mu še njegovih tako znanih pesmi noče nihče izdati.
Vse to trpko skladateljevo življenje, je pisatelj prikazal v prijetno, toplo napisanem in razgibanem romanu, v katerem zaživi pred bralcem vsa Schubertova človeška in tudi skladateljska osebnost. Toda bolj človeška kot umetniška, čeprav spremljamo v pripovedi pisatelj nastanek vseh poglavitnih Schubertovih del. Podoba človeške in umetniške osebnosti zaživi pred bralcem. Obenem pa z njo tudi čas prvih treh desetletji 19. stoletja. Pozna se, da je roman napisal Francoz, ki posveča tedanji Evropi in njenim revolucionarnim vrenjem več pozornosti, kot hi sicer pričakovali od biografskega romana o skla-
datelju. Toda prav ta postavitev Schuberta v čas in okolje tedanje Evrope daje romanu še večjo vrednost.
Tekst sam je napisan lepo, preprosto, deloma opisno, toda s prevladujočimi dialogi, ki so živahni. Sploh je celotna pripoved razgibana in pestra. Roman je tudi spretno grajen, saj napetost raste, da doseže tekst svoj vrh malo pred koncem v srečanju Beethowna in Schuberta. Značaji oseb so jasni, dovolj prepričlji-vo orisani in plastično upodbo-ljeni.
Slovenska izdaja romana o Schubertu je povrh vsega skrbno pripravljena. Odličen prevod je oskrbel Bogomil Fatur, medtem ko je okusno opremo izdelal Uroš Vagaja. Lep tisk, ustrezen papir, vse to daje knjigi tudi na zunaj žlahtno podobo, kakor se nam sicer v romanu kaže plemenit Schubertov Uk. Govorimo torej lahko o res lepi knjigi.
Sl. Ru.
...........................................................................uuiiihiim.....
HENRI KAISER:
::::::::
POPRAVILO
Pri Jelinekovih se je pokvaril likalnik. Pravzaprav ne likalnik, ampak samo njegova vrvica. Nekje se je nekaj pretrgalo ali izvleklo. Malenkost, treba je vedeti, kako se ta reč popravlja.
Gospod Jelinek je to vedel. Takšna drobna popravila so bila pravzaprav njegov konjiček.
— Ali bi mi popravil to vrvico pri likalniku, dragi? — ga je vprašala v ponedeljek žena.
— Mar mora biti to ravno danes? — je nejevoljno nagrbačil čelo gospod Jelinek. — Pravkar sem si hotel ogledati kriminalni film na televiziji.
— Ali bi mi popravil vrvico pri likalniku? — je vprašala gospa Jelinek v torek.
III,IIn,IIHHHIHIIIIIIHI,KIH,■■Ulil,IHIIIIIIIIIHII,1,1,1111     nuli,   minil ■■Iiiiiiiiiiiiimimiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiuiiimiitiiiiiiii   iiimiim umi „„ 
Ob bibliografiji Franca Močnika
Te dni je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti med publikacijami razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede Bibliografijo Franca Močnika, ki jo je sestavil profesor Jože Povšič.
Ime Franc Močnik je nedvomno še v spominu vse naše starejše generacije po računicah in drugih matematičnih učbenikih, ki so se uporabljali na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ter učiteljiščih vseh jezikov v tedanji avstro-ogrski monarhiji. Popolnoma upravičeno pravi sestavljavec njegove biografije, da spada Franc Močnik med najpopularnejše in najzaslužnejše pedagoge matematične stroke v drugi polovici 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja (to je še dolgo po svoji smrti 1. 1892). Jubilejni zbornik zveznega ministrstva za pouk avstrijske republike iz leta 1960 pa ga imenuje ((pedagoškega genija matematične stroke«. Njegovo ime pa bo ostalo nepozabljeno pri vseh tistih evropskih narodih, v katerih jezike so bile prevedene njegove knjige in pri katerih so jih uporabljali na šolah osem desetletij. Močnik je spisal svoje knjige v nemškem jeziku, prevedene pa so bile kar v trinajst jezikov: v slovenski, hrvatski, srbski, albanski, bolgarski, češki, italijanski, madžarski, novogorški, poljski, romunski, slovaški in ukrajinski jezik.
Slovenci moramo biti ponosni, da je bil ta mož sin našega naroda, in sicer ne samo po rodu, temveč tudi po prepričanju. V tem morda najbolj zgovorno priča epizoda, ki jo omenja Povšič v ((Orisu življenja in dela« Fran-
ca Močnika, ki ga je podal na spominski proslavi ob 150-letnici njegovega rojstva in ki ga je uvrstil kot uvod k Bibliograji. V desetletju 1851-1860 je bil Fr. Moč-, nik šolski nadzornik za Kranjsko in kot tak je že leta 1851 določil, da mora biti v učnem načrtu za L razred glavnih šol osem ur pouka v slovenskem jeziku. Učiteljski zbor ljubljanske normalke pa novega načrta ni hotel uvesti. Tedaj jih je Močnik na konferenci učiteljskega zbora odločno posvaril: «Dobro, gospoda, če vi nočete, moram od vas zahtevati vaših dokumentov. Jaz bom našel učiteljev, ki se bodo radi udali mojim namenom.« In upora je bilo konec.
Posebno ponosni nanj pa moramo biti primorski Slovenci, saj je bil Močnik naše gore list. Rodil se je 1. oktobra 1814 v Cerknem. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, nato gimnazijo v Ljubljani ter semenišče v Gorici. Po dovršenem študiju pa ni postal duhovnik, temveč je bil deset let učitelj v najvišjem razredu goriške normalke, ki je bil nekak predhodnik poznejših meščanskih šol. Medtem pa je na graškem vseučilišču opravil rigo-roze iz elementarne matematike in uporabne matematike ter iz fizike, filozofije in zgodovine. Leta 1840 je bil promoviran za doktorja filozofije.
Ta naš ponos pa je tembolj utemeljen, ker ni bil Močnik edini Slovenec, ki se Je tako močno odlikoval kot matematični peda gog. Že pred njim je v tedanji Avstriji po strokovnih knjigah za topničarske šole in daleč po vsem svetu s svojimi logaritmovniki za-
slovel Jurij Vega. Kot pisec učbenikov za gimnazije in sorodne šole pa se je poleg Močnika ali bolje za njim uveljavil v vsej Avstriji drug Slovenec, Franc Hočevar.
Močniku pa ne gre samo glede ((kvalitete« njegovih učbenikov prednost pred njegovimi vrstniki, temveč tudi glede ((kvantitete«, kajti v tem pogledu mu je težko dobiti enakega, med Slovenci pa ima verjetno sploh primat glede obsega svojega publicističnega opusa.
Frane Povšič je z izredno marljivostjo in prizadevnostjo ter tudi s posebnim instinktom za stvar zbral podatke o Močnikovem delu, kolikor je to bilo sploh mogoče, in zato mu moramo biti res hvaležni, zlasti ker je njegov prikaz res izčrpen in strogo kritično sestavljen.
Tako navaja kar 183 del, ki jih je spisal Močnik v nemškem jeziku: med temi so ena znanstvena razprava, 11 metodičnih knjig, 2 priročnika, 34 učbenikov za ljudske, mestne, župnijske, glavne, ponavljalne in nadaljevalne šole ter za šole na kmetih, 25 učbenikov za meščanske, trgovske in obrtne šole, 39 učbenikov za gimnazije in realne gimnazije, 22 učbenikov za realke, 6 za učiteljišča in 1 odgovor recenzentom.
V seznam so vneseni tudi nekateri učbeniki, ki so izšli po njegovi smrti v tuji predelavi in ki nosijo poleg njegovega imena tudi ime predelavca, pri nekaterih kar imena obeh slovenskih matematičnih pedagogov, Močnika in Hočevarja ter ime predelavca ali predelavcev.
Večina knjig je izšla v več izdajah, nekatere celo v več kot tridesetih izdajah.
Močnikove knjige so bile prevedene v trinajst drugih jezikov. V slovenščini je izšlo trideset knjig z Močnikovim imenom, mnogo od teh večkrat, Druga ra-čunica za slovenske ljudske šole celo dvajsetkrat. Prva njegova knjiga v slovenskem prevodu je izšla v Trstu leta 1846 in ima naslov ((Napeljevanje iz glave po-števati za pervi klas ljudskih šol. (Na prodaj per c.kr. mestni gosposki v Trsti in drugih primorskih soseskah«). Prevedel jo je Blaž Potočnik. Knjiga pa je, podobno kot nemški izvirnik, brez navedbe Močnikovega imena.
Vse druge knjige so izšle na Dunaju v zalogi šolskih knjig, razen učbenikov za meščanske šole, nižje gimnazije in učiteljišča, ki so jih založili v Ljubljani.
Podobno velja za knjige v hr-vatskem prevodu (29 po številu), le da so se učbeniki za srednje šole tiskali v Zagrebu.
V	srbščino je bilo prevedenih 32 Močnikovih del, natiskana so v cirilici, prvo celo v starem pismenem jeziku. Transkribirano v latinico se glasi naslov: Metodika računa na pamet'. U sujuzu s’mnogobrojnyma zadatkama k’ upražneniju za I razred' narod-nyh’ učilišta u Austrijskom Carstvu. Za Utitele i Predugotovnike. Knjiga je izšla na Dunaju 1. 1855.
Razen tega so bili še štirje prevodi za Bosno in Hercegovino.
V	italijanščino je bilo prevedenih kar 46 Močnikovih del. Prvi prevod je iz leta 1848 in je izšel v Milanu, ki je tedaj bil z Lombardijo in Benečijo pod avstrij-
sko upravo. Naslov knjige se glasi: Guida delVaritmetica per la seconda classe delle scuole ele-mentari minori e maggiori negl’I. I.R.R. stati detla monarchia tra-dotta dal tedesco ed all'uso del regno ridotta dal G. Massari. Drugi prevodi so izšli na Dunaju, le po eden v Trstu, Tri-dentu in Pragi.
V ostale jezike avstro-ogrske monarhije je bilo prevedenih 38 del v madžarščino, 40 v češčino, 2 v slovaščino (eno od teh dejansko v češčino, ker slovaščina ni bila tedaj, leta 1854 priznana kot knjižni jezik), 39 del v poljščino, 40 v ukrajinščtno in 20 v romunščino.
Razen tega je izšlo 9 Močnikovih del v bolgarskem prevodu (prva knjiga je bila tiskana v Bukarešti, druge v Plovdivu), 4 v novogrškem jeziku in 8 v albanščini (od teh samo prva pred prvo svetovno vojno, in sicer na Dunaju, druge pa šele med obema svetovnima vojnama, 1. 1935 in 1936 v Tirani).
Celotno je 550 knjig, ki jih Je spisal France Močnik ali ki nosijo njegovo ime, število vseh izdaj pa prekaša, kakor mi je povedal sestavljavec Bibliografije, prek 2600. Tako si lahko razložimo globok in splošen vpliv, ki ga je imel Franc Močnik na razvoj matematičnega pouka v bivši avstro-ogrski monarhiji in v sosednih deželah, saj so, kakor zaključuje prof. Povšič Močnikov življenjepis, Močnikovi učbeniki «skoraj sto let, generaciji za generacijo učencev, vodnik po kristalni stavbi matematike«.
LAVO ČERMELJ
Nocoj imam sestanek kegljaškega krožka, saj vendar veš, — se je odrezal mož.
— Ali mi boš popravil? — je vprašala gospa Jelinek v sredo.
— Nimam časa, je dejal gospod Jelinek. — Prinesel sem si delo iz urada... delal bom doma.
Gospa Jelinek je zastavila isto vprašanje v četrtek, petek in soboto. Toda prvič je bil njen mož preveč utrujen, drugič je imel nujno konferenco upravnega odbora svojega športnega kluba, tretjič pa je imel sestanek filatelističnega društva.
V nedeljo, ko je imel gospod Jelinek prost dan, mu je zena že kar zjutraj omenila vrvico.
-- Pozneje, — je vzrojil Jeli-nek, — pUsti me, da vsaj v miru zajtrkujem. Vsaj danes se ne želim utruditi.
Gospod Jelinek je mirno Zajtrkoval kuhana jajca in žemlje, prebral od prve do zadnje strani časnik, lenaril do poldneva, nato pa se je okopal. Po kosilu je za eno uro legel. Nato je odigral s sinkom partijo šaha, malo pozneje pa ga je zalotila gospa Jelinek pri reševanju križanke
— Kdaj se boš slednič lotil moje vrvice? — je vprašala z obupanim glasom.
Gospod Jelinek je komaj dvignil glavo.
Pozneje, — je zagodrnjal — pozneje...
Cez deset minut je pozvonilo pri vhodu. Bila je gospa Močnik, ljubka, mlada soseda. V roki .2 držala vrvico od likalnika. Pokvaril se ji je. Ali bi mor-da bil gospod Jelinek tako prijazen... Ker je že tako spreten v takšnih rečeh in ni tak kot njen mož, ki nima pojma o naj-navadnejših domačih popravilih.
Seveda, gospod Jelinek je bil zelo prijazen. Samo nekaj gibov z odvijačem in kleščami, in zadeva je bila v redu. Bila je res malenkost..'
Jelinek si je obrisal roke ob hlače. Nato je poklical svojo ženo :
Kje je tvoja vrvica? Zdaj, ko imam pri roki orodje, bi lahko...
Gospa Jelinek se je nasmehnila :
— Ni več potrebno. Prav lepa hvala!
— Ni več potrebno? Zakaj p« se mi zahvaljuješ?
— Za popravilo, — je reki« žena.
Tista vrvica je bila moja!
Prim or$H "dnev nllr
NA SONČNEM OTOKU MALLORCA
PAULINA JAUME
nova porajajoča se zvezdnica na obzorju klasičnega baleta
1 Nadarjeno deklico je lani v Palmi od-| kril baletni mojster Adrijan Viles - Začel | | jo je poučevati in se letos vrnil na | Mallorco, da nadaljuje pričeto delo
j
Občinstvo, ki je 2. junija letos zapuščalo dvorano Kulturnega doma je bilo nadvse navdušeno. Deležno je bilo izredne predstave klasičnega baleta, kot že dolgo ni bilo take v Trstu. Pa ne samo gledalci, tudi kritika se je pohvalno izrazila in marsikdo si je zaželel, da bi takih prireditev bilo še dosti.
Na odru so tedaj nastopile male umetnice in umetniki baletne šole prosvetnega društva Barkovlje in Dijaškega doma, glavno zaslugo za uspelo prireditev pa je imel baletni mojster in koreograf Adrijan Viles, ki se je potrudil in v delo vložil svojo izvedenost in vnemo do klasičnega baleta. Priprava in učenje je
po uspeli prireditvi v Kulturnem domu je Viles odpotoval.
Vedeli smo, da je odšel na počitnice v Palmo de Mallor-ca in na skrivaj smo mu zavidali, ker si sami nismo mogli privoščiti takega potovanja na prelepi otok Mallorca. Toda Vilesov glavni namen ni bil samo oddih na prelepem sončnem otoku ob zahodnem robu Tirenskega morja, naš A-drijan Viles je hrepenel po nečem drugem in pridno skrival svojo skrivnost. Nihče ni vedel, da ima nekaj za bregom. To pa smo odkrili šele pred nekaj dnevi, ko smo dobili v roke časopise «Baleares» iz Palme iz dne 25. in 30. junija in časopis v angleškem jeziku «Majorca Daily Bulletin« iz
toval na sončni otok Mallorco, kjer je hotel preživeti svoje počitnice. Tedaj so bile v Palmi letne prireditve, na katerih so nastopale folklorne plesne skupine in baletni ansambli. Na teh prireditvah, imenovanih «Ferias i Piestas de Palma«, je gostoval tudi ansambel klasičnega baleta iz Pariza. Bilo bi nedoumljivo, če bi Viles zamudil predstavo. Med prvimi je zasedel svoje mesto in s pobožno pozornostjo sledil izvajanju na odru. Zanj je bila predstava izreden užitek, toda pri tem ga je zmotila mlada deklica, 'ki je sedela zraven njega. Ob koncu predstave je deklica z izrednim kritičnim občutkom obrazložila materi posamezne
m«:
> i
i m	<
Ljubka, črnooka Paulina Jaume, mlada obetajoča zvezdnica klasičnega baleta, je pred fotografom pozirala v družbi svojega učitelja Adrijana Vilesa, ki jo je lani odkril na prireditvah Ferias i Fie-stas de Palma na Mallorci. Z njima je poziral tudi njen prijatelj Miguel De Villa, znameniti pevec lahke glasbe, ki nastopa v nočnih lokalih v Palmi. Adrijan Viles je Paulini pripovedoval o našem mestu in ji vzbudil željo, da bi obiskala Trst. Dotlej pa se je zadovoljila s tem, da je na im bralcem in Primorskemu dnevniku poslala prisrčne pozdrave
bilo res temeljito in je trajalo precej časa, da so mlade plesalke dosegle visoko stopnjo dovršenosti in pripravljenosti. Toda le malokdo ve, da je bila ta priprava zadnji trud Adri-ja Vilesa v pravkar minuli kulturno prosvetni sezoni, že v tistih dneh, ko je vodil zad nje vaje, je v prostih trenutkih pripravljal kovčke in imel jih je že pripravljena, ko so v dvorani Kulturnega doma še odmevale note Čajkovskega «Trnjulčice» in ((Labodjega jezera«, Beethovnovega «Menue-ta« ter skladb Mendelsohna, Griega in drugih slavnih kom-pozitorjev. Drobne nožiče mladih baletk so poplesovale na odru in Adrijan Viles je za kulisami opazoval sadove svojega dela, toda njegove misli so bile že daleč. Letele so na o-tok ob vzhodni obali Španije, kamor ga je neugnano vlekla skrita notranja sila. Nekaj dni
dne 4., 5. julija, ki se tudi tiska v Palmi.
Ne prestrašite se, Adrijanu Vilesu se ni pripetilo nič hudega. Kaj še! Na Mallorci je naš Viles doživel prav nekaj lepega. Odpotoval je iz Trsta in hitel na Mallorco, kjer ga je nestrpno čakala devetletna deklioa Paulina Jaume iz La Vilete in hrepenela od želje, da bi pod vodstvom našega Vilesa nadaljevala lekcije klasičnega baleta. Dekletc° je bilo zelo nestrpno, ker je lekcije prekinila lani približno ob tem času, ko se je moral Viles z Mahorce vrniti v Trst. kjer ga je čakalo delo.
Toda pričnimo pripovedo-vrti cd kraja to «moderno pravljico, ki doslej nima še konca«, kot je napisala dopisnica «Majorca Daily Bulleti-na» v svojem članku iz dne 5. julija.
Adrijan Viles je lani odpo-
nastope baletnih umetnikov na odru ter dala svojo oceno o predstavi.
Adrijan Viles se je tedaj zavel, da stoji pred dekletom, ki se dobro razume na baletno umetnost. Zaslutil je tudi, da ima deklica tudi izredno nagnjenje do te graciozne u-metnosti. Viles ni zamudil prilike, da se predstavi in nekaj dni pozneje se je na dekličinem domu še enkrat, prepričal, d° se ni	Mr'p. Paulina
Jaume ne samo, da je bila podkovana v ocenjevanju baletne' umetnosti, ampak je pokazala, da ima izcedni talent za balet. Adrijan Viles je spoznal, da bi Paulina z nenehnimi vajami in primerno baletno izobrazbo, s katero bi izpolnila svojo umetniško formacijo, lahko postala baletka svetovnega slovesa.
Razkrili smo Vilesove namene. Ta je torej razlog, zakaj
je letos komaj čakal, da pobere kovčke in se odpravi na otok Mallorco. Hotel je nadaljevati delo, ki ga je pričel lani, ko je malo Paulino začel uvajati v umetnost klasičnega baleta.
že lanskega julija se je Pau-linin dom spremenil v učilnico. Viles je začel z ritmičnimi vajami, ki so si sledile vsak dan. Paulina, ljubka, nežna deklica z velikimi črnimi očmi, je z veliko vnemo začela vaditi in študirati. Sicer ji ni bilo to težko, ker jo je ples že prej vedno veselil in je plesu posvečala več ur na dan poleg običajnega učenja za šolo. Pričela je s španskimi folklornimi plesi pod vodstvom dveh učiteljev Nadine Langove m Granadosa in celo nastopila na španski televiziji v priljubljeni oddaji «Dia de Fiesta«. Kritika jo je tedaj pohvalila in spodbudila mlado plesalko, da se je s še večjim zanosom posvetila folklornim plesom. Izpopolnila se je v znanem «flamencu». Sama pravi, da ji od «flamencov» najbolj ugaja «La seguidilla«, toda od dneva, ko je prisostvovala predstavi klasičnega baleta na Ferias i Fiestas de Palma, se je navdušila za klasični balet in tedaj se ji je porodila želja, da bi postala prava baletka.
Tistega dne se je začela ((moderna pravljica«. Mala, ljubka deklica je na predstavi Ferias i Fiestas de Palma srečala baletnega mojstra, ki jo je odkril in ocenil. Pričel je z ritmičnimi vajami in prvimi koraki. Paulina je vidno napredovala v veliko Vilesovo zadoščenje. Toda prišel je tudi čas, ko je Viles moral zapustiti Palmo in se vrniti v Trst. Paulina mu ni mogla slediti, zato je Viles pustil svojo gojenko z obljubo, da se bo vrnil in nadaljeval s pričetim delom. Tedaj je tudi izrekel svoje mnenje, da bi bilo umestno, če bi Paulina lahko odpotovala v tujino in se posvetila učenju baleta. Z njeno izredno nadarjenostjo, vestnim delom in trdno voljo, bi v kratkem času tako napredovala, da bi lahko postala svetovno znana prima balerina. Dotlej se je baletni mojster Adrijan Viles moralno obvezal, da bo vsako leto potoval na Mallorco in poučjval svojo mlado gojenko Paulino. Viles ima pri tem svoje neprikrite namene. Doseči umetniško pripravljenost nadarjene mlade Pauline in uspeti, da bi mlada baletka nastopala na odrih velikih gledališč.
Medtem je Paulina Jaume postala že slavna. Ni opustila učenja, folklornih plesov in ima pripravljen kar precej obširen repertoar. Nastopila je, kot smo omenili, na španski televiziji in nadaljevala svoio umetniško pot v s^eda-li?:č<h v Palmi in v raznih lokalih, kjer uspešno nastopa. Povsod jo spremlja navdušenle gledalcev, ki so v mladi deklici s črnimi očmi spoznali pravo odkritje Njena slava je šla tako daleč, da so njeno podo-
A
R
G
0 N A V T
1
bo začeli upodabljati na zavojčkih vžigalic. Ni torej čudno, če je ta izredni sloves male Pauline zbudil veliko pozornost. Radovedni časnikarji v Palmi so potem odkrili tudi «moderno pravljico« o srečanju koreografa s talentirano deklico.
Časnikarji so iztaknili Vilesa in ga intervjuvali, potem so intervjuvali tudi Paulino ter napisali, da se je lani začela ((pravljica, ki nima še konca«. Pravljica ni še končana. Konec pravljice bo šele tedaj, ko bo ljubka Paulina zaslovela kot prima balerina in bo njeno ime napisano z velikimi črkami ob obodih gledališč in na vseh časopisih. Paulina si to želi iz vsega srca, zadnjo besedo pa bodo imeli njeni starši, če se bodo odločili, in dovolili svoji «hijiti» da zapusti rodno streho in odide v tujino, kjer naj bi se izpopolnila v prelepi, vzvišeni in graciozni umetnosti klasičnega baleta.
Mladi, črnooki Paulini želimo, da bi se ji sanje izpolnile, želimo, da bi dosegla to, kar si tako vneto želi in nastopala v najbolj znanih gledališčih. V zlato knjigo mnogih prelepih pravljic bi nato pripisali še to «modemo pravljico«, ki se je srečno končala po zaslugi Pauline in Adrijana Vi-
lesa.
LOJZE ABRAM
Adrijan Viles sredi mladih gojenk, ki so nastopile na uspeli baletni prireditvi v Kulturnem domu. Vaje so se vršile v prostorih prosvetnega društva v Barkovljah
Odmev, prirodna zanimivost nekaterih krajev v Evropi
Za svoj razločen odmev je najbolj znana votlina pri Sirakuzi na Siciliji, imenovana «Dionizovo uho» - Odmevi, ki do petdesetkrat ponovijo glasove
V davnih časih so ljudje trdno verjeli, da je odmev, ki so ga slišali v gozdovih, gorah, v pečinah in dolinah, prihajal iz ust zlih duhov in škratov, ki so se zabavali s tem, da so od človeka glasno izgovorjene besede enkrat ali celo večkrat ponovili. Prav zaradi tega so se v tedanjih časih ljudje boječe izogibali krajev, kjer je
Veljaven od 31. julija do 6. avgusta
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Morate dobiti več časa in se posvetiti svojim čustvenim zadevam, ki ste jih v zadnjih časih zanemarili. Bodite bolj optimisti in boste z lahkoto rešili vprašanja, ki vas tarejo. Pazite na svoje zdravje. Dobili boste pisn"
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čeprav v tem ' cjhmM 1 f-dnu ne boste do-'V J iveli velike ljubezni, boste srečali o-
------ sebo, ki se bo na
va:-, navezala. Posvetite več časa prijateljem in hodite v družbo. Priporočljivo bi bilo, da uredite svoje poslovne zadeve, ki vam bodo prinesle korist
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zvezde so vam v tem naklonjene, zato ne smete zamuditi prilike, da se zbližate z ljubljeno osebo Storite to čimprei, da ne pride do za-pletliaiev. Zanimajta se za nekaj novega od česar bosta imeli precejšnjo korist Odšli boste ne •"‘''vanje.
RAK (od 23. 6. do f X 12. 7.) Preživeli bo-I 'te te dni v pravi ■reči. Srečali boste osebe, ki vam bodo v življenju dosti pomenile. Imeli boste stike z ljudmi, ki se ukvarjajo z nevsakdanjimi rečmi. Tako se vam bo nudila prilika, da govorite n svojih načrtih.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odpirajo se tam dnevi, ki lih boste posvetili ljubezni. Ugodna priložnost, da poravnate spore in se zbližate z osebo, ki vas ljubi. Tudi v družbi bo ste imeli uspehe, čeprav bo kazalo, da ne gre vse v redu. Posvetite večjo skrb svoji zunanjosti.
DEVICA (od 23. 8. / A do 22. 9.) Uredil! / (mA. \ boste svoje zasebne v f7/) zadeve, ki so vas V""1 y že dolgo časa skr-^ bele. Pazite, da vas ne bo začela razjedati ljubosumnost. Ravnajte oprezno, si cer boste vse pokvarili. S prijatelji boste izmenjali misli. Izredni uspehi na ekonomskem področju.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Iz sedanje zmedenosti v čustvenih odnosih z ljubljeno osebo se boste rešili, če boste širokosrčni in popustljivejši. Malenkostne nevšečnosti v družini. Bodite strpni in pomirite si živce. Na delu bo vse v redu
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 22. 11.) Prevzelo vas bo pravo veselje, v enem samem trenutku boste pozabili na te-
Vse čustvene zadeve se bodo izboljšale. Stiki s prijatelji iz tujine bodo imeli vatno vlogo v vašem življenju. Pri nakupih bodite oprezni
gobe.
/ U STf
tf)i
STRELEC (od 23. U. 20. 12.) Custve-položaj je precej nedel in zapleten zaradi zmedenosti in zaletavosti. Niste za-.dovbAjm sami s seboj in 'mislite, da vas drugi ne razumejo. Bodite bolj odprti do drug'h in še posebno do starejših, prihranili si boste težave
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše ibna anje ni najbolj jrimerno za poravnavo sporov s tistimi, ki so vam blizu. ruvzemite pobude in navežite stike s poslovnimi ljudmi. Na ekonomskem področju boste imeli samo korist. Ne vmešavajte se v delikatne zadeve.

VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezenskem razmerju bodite uravnovešeni in ne prenaglite se. Ce se boste potrudili, boste dosegli zavidljive u-spehe na vseh področjih. Obdržite stike s prijatelji in na delu ohranite pridobljeni po ložaj.
RIBI (od 2«. 2. do
20. 3.) Zasebne za-ieve, ki so vas dolgo mučile vam ne delajo več skrbi. I meli boste jasno sliko položaja in se boste osvobodili	negotovosti. Izkoristite
te	dni	za	obiske, ki ste jih
dolgo odlašali. Finančno stanje ne	bz	najboljše, zato bodite
oprezni.
bilo slišati močan odmev. Bali so se duhov.
Beseda echo — odmev, izhaja pravzaprav iz imena gozdne nimfe iz grško-rimske mitologije, ki je sama s seboj govorila. Toda tisti, ki so poslušali njeno govorjenje, so lahko razumeli samo zadnje zloge izgovorjenih besed. Dandanes že vsak otrok dobro ve, da je odmev samo ponovitev lastnih glasov, ki se odbijajo od sten, jam, brezen in podobno po določenih fizikalnih zakonih akustike.
Mnogo je takih krajev, kjer človek lahko posluša odmev svojega glasu. Na svetu najbolj znana jama, kjer se odmev zelo dobro sliši, je tako imenovana jama »Dionizijevo uho« na Siciliji blizu Sirakuze. Ce človek stopi v jamo bo doživel nekaj neverjetnega, še tako tiho zašepetani glasovi se v jami glasno in razločno odbijajo od sten, da jih je mogoče močno in razločno slišati Ce si človek prižge cigareto in podrsa z vžigalico po škatlici, šum podrsavajoče vžigalice odmev tako močno poveča, da se obiskovalcu zazdi, da se bo nanj zrušil strop votline.
Pred več kot 2000 leti Je baje sirakuški tiran Dionizij dal zapirati v to votlino svoje nasprotnike in sovražnike in nato, v posebno zgrajeni • hišici nad votlino, prisluškoval temu, kar so si njegovi nasprotniki v notranjosti pri-šepe tavali.
Za svoj izredni odmev Je zaslovela tudi «Villa Simonetta« blizu Milana. Ce obiskovalec v vili stopi k določenemu oknu in glasno zavpije, ali celo ustreli s pištolo, bo odmev glasove od trideset do petdesetkrat močno ponovil. Tolikokrat se glasovi z isto jakostjo odbijajo od sten in zidov v vili
V Oxtordsh!ru na Angleškem Je tudi kraj, kjer je mogoče slišati dvajsstfcratni odmev glasu. Enega najdaljših odmevov lahko slišimo tudi v labirintu skal in pečin v Adersbac.hu v Sudetih, kjer odmev natanko in točno ponovi od sedemnajst do dvajset izrečenih zlogov. Zanimiv je tudi odmev v Roseneathu na škotskem, ki dvakrat ponovi do deset taktov obsegajočo melodijo. V bližini R-ima pa je kraj, kjer je odmev mogoče slišati šele po nekaj minutah trajajoče popolne tišine.
Obstajajo tudi taki odmevi, ki jih slišijo druge osebe in ne tiste, ki so glasno zaklicale. Tak odmev je v Genefeyu pri Ronenu. Tisti, ki zakliče ne sliši odmeva, slišijo pa ga tisti ljudje, ki stojijo daleč proč od določenega kraja. Zelo zanimiv je tudi tako imenovani ((ljubezenski odmev« na jezeru Mellen južno od Berlina. Na obali jezera lahko radovedneži prisluškujejo ljubezenskemu šepetanju zaljubljenih parčkov, ki se shajajo v goščavi — prostor je zelo prikladen za ljubezenske se-
stanke — ob nasprotnem bregu jezera. Zaljubljenci so skriti v zelenju, njihovo tiho govorjenje pa odmeva na gladini mirnega jezera.
In še ena zanimivost: V Wale-su stoji most, kjer lahko udariš s kladivom ob enem koncu, odmev udarca se bo nato od opornika do opornika razlegel do nasprotnega konca mostu nad 140 metrov daleč. Na Angleškem je nadalje še en zanimiv odmev, ki odgovarja samo na nežne ženske glasove, moške globoke glasove pa enostavno ((pogoltne«.
Razumljivo je, da so v več krajih te prirodne privlačnosti izkoristili v turistične namene in vodiči rade volje vodijo obiskovalce na kraje, kjer lahko poslušajo odmev svojih glasov.
ZANIMIVE ZANIMIVOSTI
Sintetična delfinova koža zmanjša trenje v vodi
Strokovnjaki že nekaj mesecev delajo na tem,. da bi sintetično proizvedli delfinovo kožo. Iznajdba je velike važnosti, ker je splošno znano, da ima delfinova ko a lastnost, da za celih 35 odstotkov zmanjša trenje z vodo. S plastjo sintetične delfinove kože bi tako prevlekli trupe ladij in notranjost vodnih cevi.
Prve uspehe so pred časom dosegli na univerzi v Pittsburgu, potem ko so temeljito raziskali in preštudirali plavanje delfinov. Tako so ugotovili, da ima zunanja plast delfinove kože lastnosti elastične diafragme. Ta diafragma oddaja notranji plasti znake o zunanjih spremembah zaradi trenja z vodo. Notranja plast kože je sestavljena iz gobaste tvarine s posebnimi votlinicami polnimi tekočine, ki «vsesajo» in v dobršni meri uničijo vse zunanje nenadne spremembe in motnje
Kakšni so praktični rezultati te iznajdbe? Doslej ni še nihče prevlekel ladijskih trupov s sintetično delfinovo kožo, poskusili pa so to narediti na ceveh. Prevlekli so notranjost vodnih cevi in ugotovili, da se je trenje vode ob cevne stene zmanjšalo za 35 odstotkov Sedaj si lahko mislimo, kakšne koristi bo imela ta iznajdba. Pomislimo samo na prihranek energije, ko bo treba pod pritiskom pošiljati plin ali nafto na razdaljo več in več kilometrov po naftovodnih ceveh. Pa tudi ladje, s sintetično delfinovo kožo prevlečenimi trupi, bodo z manjšo uporabo pogonske sile dosegle večjo hitrost.
.....................................................................................................mini....i.............................n.........
VODORAVNO: 1. orodje za kopanje, 6. del stopala, 10. gibanje po cestah, 11. močna starogrška kolonija na polotoku Halkidiki, 13. slavnostno kosilo, 14. atomska peč, 16. začetnici predsednika skupščine SFRJ, 17. najvišja gora v Turčiji, 19. pristanišče v Izraelu, 20. nasad okrog hiše, 22. zmrznjena voda, 23. palmova vlakna za polnjenje blazin, 25. hrvat-ski slikar iz prejšnjega stoletja
ka v Slavoniji, 12. največje azijsko mesto, 13. plodovit sodobni slovenski pisatelj (France), 14. grelec centralne kurjave, 15. grobnica, 18. dolg moški površnik, 21. trčenje, karambol, 23. poudarno znamenje, ostrivec, 24. župnija, 26. muslimanski bog, 27. staro-islandska povest, 29. ozek konec polotoka, 32. osebni zaimek, 33, oče, 34. element stropa, 35. stara mera za vino, 38. učitelj govor-
. .	- . -,---- ... ništva, 39. angleška kolonialna po-
(Vjekoslav), 28. tekma v hitrosti, sest v južni Arabiji, 41. velika ri *	^1	31.	razporedi-	,	ba severnih morij, 43. razgledna
n^Pk na klavirju, 34. veletok j stavba, 46. čebelja hišica, 47. ve-v Sibiriji 36. trgovski potnik, za- . likn	v RihiiHH a« nnmofi.
KRIŽANKA
v Sibiriji, 36. trgovski potnik, zastopnik, 37. znamka čeških avtomobilov, 40, poskočen parazit, 42. domača pernata žival, 44. starogrški potujoči pevec, rapsod, 45. del obraza, 46. umetniški izdelan vhod v poslopje, 49. kemični znak za telur, 50. skopljenec, 53. država v ZDA ob tihomorski obali, 55. popularna italijanska filmska igralka (Sofia), 56. voditelj, načelnik, 57. sladkovodna riba iz rodu krapovcev, 58. največje mesto v Dalmaciji.
NAVPIČNO: 1. gora nad Kobaridom, 2. del telesa, 3. maršal in podpredsednik ZAR (Ali), 4. kovina, 5. kemični znak za platino, 6. pesnik, 7. ime mladinske pisateljice Peroci, 8. novozelandski les za gradnjo ladij, 9. simfonična suita Rimskega-Korsakova, 10. re-
liko jezero v Sibiriji, 48. napredni italijanski pisatelj (Carlo, «Kri stus se je ustavil v Eboliju«), 51, glavni števnik, 52. veletok v zahodni Evropi, 54. nasip, 56. kratica za »Gorsko stražo«.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ošpice, 7. telefon, 13. pionir, 14. Piran, 15. pa, 16. opna, 17. Ikaros, 19. tor, 20. set, 21. strast, 22. Jarc, 23. uk, 24. Borovo, 25. Kami, —m, 26 koleno, 27. jaspis, 28. serija, 29 sedmak, 30. terasa, 31. karmin, —c, 33. edikt, 34. termin, 35. na! 36. gams, 37. Jernej, 38. tun, 39. Ota, 40. perlon, 41. Dirk, 42. Bi, 43. detel, 44. abonma, 46 aviatik! 47. Renoir.
	J	1	?	3	4	ni	[6	7	8	9	Vmm	
J	10			.		L					■ " ■- . 12	u
13						gm						n
iT"			17					■n		19		
20“			■	U	22			23	24			
2T~			76	27	■	28	29	~		S 33	30	
	3 — .	31			32						mmš	
34	35	P	36					37“			w~	on
40		41				42		■		44“		
46					46			47			49“	
^0			51	52		■	I53			54“		
S	55“					H 56						pa
“twa|		ŠT	—	—-		I .			______	- -	r	1
S. p./L AUTOVIE VENETE
OBVESTILO
Delniška družba «Aurovie Venete» iz Trsla, ki »ma v zakupu avlo cesto Trst-Videm-Benetke, sporoča, da je, začenši s 6. uro danes, izročen prometu odsek ceste Moščenice - Palmanova - Basaldella.
Dostopi, razen ob terminalnih postajah, so možni tudi na vmesnih postajah v Redipuglii (na državni cesti št# 305) in v Palmanovi (na državni cesti št. 352).
Kar zadeva višino cestnine se motorna vozila razvrščajo v štiri plačilne razrede in sicer:
Plačilni razred
ZNAČILNOSTI PLAČILNEGA RAZREDA
1.
2.
Motorna kolesa od 150 kub. cm navzgor, osebni avtomobili do 10 KM. Motorna kolesa s prikolico od 250 kub. cm navzgor, priključna vozila z največ dvema kolesoma. Lahki motorni tovornjaki, tovornjaki, prikolice in polprikolice do 10 stotov nosilnosti.
— —
Osebni avtomobili od 10 do 15 KM. Rulote z največ dvema kolesoma. Motorni furgoni, tovornjaki, prikolice, polprikolice z nosilnostjo od 11 do 25 stotov. Priključna vozila z več kot dvema kolesoma.
3.
4.
Osebni avtomobili z nad 15 KM. Rulote z več kot dvema kolesoma. Za bivanje primerne polprikolice. Motorni furgoni, tovornjaki, prikolice in polprikolice z nosilnostjo nad 25 stotov. Cestni traktorji.
Avtobusi in avtobusne prikolice za potniški promet.
TARIFE
POSTAJA		Razred 1.	Razred 2.	Razred 3.	Razred 4.
Vstop	Izstop	Lir	Lir	Lir	Lir
TRST	Redipuglia	50	100	100	200
	Palmanova	100	150	200	350
	Videm	150	250	350	550
RED1PUGLIA	Trst	50	100	100	200
	Palmanova	50	50	100	150
	Videm	100	150	200	350
PALMANOVA	Trst	100	150	200	350
	Redipuglia	50	50	100	150
	Videm	50	100	100	200
VIDEM	Trst	150	250	350	550
	Redipuglia	100	150	200	350
	Palmanova	50	100	100	200
KADAR GREMO NA DOLGO POT
Najpomembnejši je tisti,
ki je za volanom
Čeprav smo že zdavnaj ugotovili, da so meseci pozne pomladi (maj in junij) in zgodne jeseni (september in oktober) najprimernejši za letni oddih (razen če gremo v gore), še vedno vztrajamo in kaže da bomo še dolgo vztrajali pri že zakoreninjeni navadi, da si težko pričakovani letni oddih privoščimo v juliju, še najraje v avgustu, ko je najbolj vroCe. Letošnji julij je že mimo in ker je bil precej deževen, bo v avgustu vse rinilo iz mest na plaže in v počitniške kraje. Zaradi tega bodo ceste prepolne vozil in promet bo še bolj otežko-Cen.
Po navadi pa si med počitnicami privoščimo tudi nekoliko daljše, ali celo dolgo potovanje. Zato ne bo odveč, da se na kratko ustavimo pri tem, kako se avtomobilist pripravi za daljše potovanje. Glede tega jemljemo v poštev dva elementa: vozilo in — vozača.
Preveč pogosto se pazi izključno na to, če je vozilo v redu, če je pripraven za na pot; dočim se vozaču, torej samim sebi posveti premalo pozornosti. Pogosto celo nobene pozornosti. Zaradi tega nam počitnice ne nudijo nič, včasih pa se lahko spremenijo celo v nesrečo. Glede tega nekaj najosnovnejših navodil:
Kadar pripravljamo prtljago za na pot, ne smemo misliti, da lahko nesemo s seboj vso garderobo, češ saj prtljage ne nosimo. Zgrešeno je natrpati vozilo do zadnjega kotička, da izgubi vozač kontrolo nad prometom, Vsa no-tranla in zunanja vzvratna ogledalca včasih ne zadoščajo. Okenca vozila, posebno zadnje, naj bo kolikor se da prosto.
Poleg tega moramo paziti, da Je vozač v avtomobilu — glavna oseba. Zato mu odmerimo ob volanu čim več prostora. Prtljaga spada v prtljažnik, majhni otroci pa če Je le možno na zadnji sedež, kjer pazi nanj mati, ali kaka odrasla oseba,
Do dolgi vožnji in ob veliki vročini zna tudi sicer odporen in vešč šofer odpovedati. V zadnjih dneh smo imeli glede tega dva
zelo tragična primera. Toliko bolj to velja za ljudi, ki so močno izčrpani od celoletnega dela. Zato naj ((dnevne ture« ne bodo pretirane, kajti ((požiranje kilometrov« ni le nesmiselno, pač pa tudi nevarno. Ko se vozač čuti nekoliko (ponavljamo le nekoliko) utrujenega, je najbolje zavoziti za trenutek s cestišča (če smo na avtomobilski cesti), ali na rob ceste in se za nekaj časa u-staviti Ce pa začenja vozača močno boleti glava ali se mu celo od časa do časa zamegli in ga začenja obhajati slabost, bo najbolje najprej nekoliko počivati, kar ob cesti, nato pa ((pristati« v najbližnjem naselju, ali najbliž-nji postaji ob cesti V tem primeru je potreben vse daljši postanek in počitek. Včasih bi v tem primeru ne bil odveč niti zdravnik.
Vsak dan, ko se torej odpravljamo na pot, mora biti vozač spočit.
Pa še nekaj, kar se zelo pogosto pozablja ali vsaj zanemarja. Vožnja ni fizično naporna, v današnjem zelo intenzivnem cestnem prometu pa je psihično vedno bolj zahtevna. Temu primerna mora biti zato vozačeva prehrana. Predvsem si človek, ki namerava sesti za volan, ne sme privoščiti preveč močne in obilne hrane. To pa iz dveh razlogov: obilna po navadi tudi težka hrana se dolgo prebavlja. Med prebavo pa se precejšen del krvi zbere okoli prebavnih organov in zato nas po obilni hrani muči spanec. V takšnem stanju prav gotovo nismo sposobni za vožnjo. Z druge strani pa obilna in še posebej močno tečna hrana terja več tekočin in postanemo zelo žejni. Da si na vožnji ne smemo privoščiti alkoholnih pijač, je samo ob sebi razumljivo, saj vemo, da nam alkohol zamegli reflekse; toda tudi kar zadeva druge, torej brezalkoholne pijače, moramo biti previdni. Posebno naj se človek za volanom omejuje pri uživanju mrzlih pijač.
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
9)
10) 11)
12)
13)
14)
15)
16)
18)
19)
20) 21) 22) 23)
L’uflicina riparazioni la carica degli accumulatori, il quad.ro di carica il serrafilo, morsetto la batteria, 1’accumulatore Vautista, automobilista gli acchiali da autista il berretto da autista la giacca g. cuoio la bottiglia d’acqua distillata la gru a carrello la pompa di travaso il fusto di metallo per la benzina
il sollevatore automatico la fossa di riparazioni il meccanico
la chiave a tubo per dadi la chiave inglese, chiave a rnanico girevole la chiave inglese. chiave a rotolino
la siringa da grasso la traversina
la lampada elettrica a mano il manometra a mano la leva smontapneumatici il sollevatore, cricco
Pripravljalnica avtomobilov
1.	polnilna deska
2.	polov čep
3.	baterija, akumulator
4.	avtomobilist, voznik
5.	avtomobilski naočniki
6.	avtomobilska čepica
7.	usnjeni jopič
8.	steklenica z destilirano vodo
9.	prevozni ročni žerjav
10.	ročna črpalka
11.	bencinski sod
12.	vozljivi vzdigovalnik
13.	jama, jašek za popravila
14.	avtomobilski mehanik
15.	(natikalni) ključ za vijake 16., 17. francoz
18.	mazalna škropilnica
19.	deska
20.	ročna svetilki
21.	(ročni) manometer
22.	montažni vzvod, m. železo
23.	vzdigalo
m m ■miimiiiiiiiliii lil lili 11111111 lili n iHilliiiiuiHiuiMinnaiitiiiHitiiiiiHilllilliilliiiMMii um m, ikiniiiiiittil
Zračni pritisk v pnevmatikah pomemben kot olje v motorju
Zakon o varnih gumah ali pnevmatikah, ki je bil sprejet letos aprila in o katerem smo obširneje poročali v našem listu 24. aprila, se bo te dni začel intenzivneje izvajati Odgovne oblasti so namreč sporočile, da bo prometna policija merila n» pnevmatikah globino reza ali brazde (battistrada), ki mora, kot smo že poročali, biti najmanj 1 milimeter globok, pri avtomobilih, pol milimetra pa pri motornih kolesih. Pri tem bomo dodali, da predvideva zakon globo od 5 do 20 tisoč lir, če pnevmatike niso v redu.
Pri tem Je vredno omembe, da se najdejo ljudje, ki ta tako utemeljen zakon izigravajo. Iznašli so že zelo preprost način, da v že izrabljeno gumo vrežejo nov, dovolj globok rez, da pri pregledu zavedejo kontrolo, češ da pnevmatike na njihovem vozilu ustrezajo zakonskim predpisom. Rekli smo, da je način zelo preprost: v preostalo gumasto oblogo s posebno električno napravo «vžgejo» rez, odnosno brazdo, ki je malone enaka originalni. Pri tem pa se ti brezvestni ljudje ne vprašajo, kaj pa, če tako ((obnovljena« pnevmatika odpove? In to se lahko kaj kmalu zgodi, ker je gumasta obloga izrabljena do podlage, ta pa se more že pri nekoliko ostrejšem kamnu, ali kosu stekla, da ne govorimo o žeblju, preluknjati. Ker pa podlaga pnevmatike nima zadostne gumaste obloge, pride v takih primerih po navadi do ((eksplozije« pnevmatike. Kaj pomeni to, vemo, posebno če nevestni voznik drvi e veliko brzino.
Ko že govorimo o varnih pnevmatikah, se ustavimo še pri nečem, kar pogosto zanemarjamo: kadar kupimo novo vozilo, dobimo tudi knjižico, kjer piše, kako naj z vozilom ravnamo. Tu je naveden tudi najprimernejši zračni pritisk v zračnicah. Strokovnjaki pravijo, da je pravilen pritisk zraka v zračnicah prav tako važen, kot zadostna količina olja v motorju.
Iz tega moremo sklepati, da Je treba tudi na to paziti, kadar gremo na pot, posebno če gremo na daljše potovanje.
Nekateri menijo, da Je treba v poletnih mesecih zaradi vroči-
ne, pritisk nekoliko znižati. Prav narobe! Ker se na dolgi vožnji ob nižjem pritisku gume še bolj segrejejo, je pravilneje, da Je poleti pritisk v zračnicah raje nekoliko višji, kot nižji. Avtomobilske tovarne, ki so izdelale vozilo in ga preizkusile v vseh podrobnostih, bodo najbolje vedele, kateri pritisk je za določeno vozilo, odnosno za določeno pnevmatiko najprimernejši, zato Je najbolje, da se držimo navodil, kot jih je dala tovarna.
To velja še posebej, kadar se število potnikov v vozilu menja, odnosno ko se spremeni obremenitev vozila, kajti tudi to je treba pri tem upoštevati, kot Je treba upoštevati daljša ali krajša potovanja.
ESEH
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - l’RST DL. S FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja tzrociiev ali dostava vseh novih modelov skuter lev VESPA tn trikolesnih tovornih vozil A P E v «a tari kol) krat r Jugoslaviji
Ekskluzivna prodaja vsen on glnalnlh rezervnih delov in pribora « P I A G G I O »
Pri F. R. A. M. A
TRST
Piazza Dalmazia. 3 - Tel. 31-766
DOBITE VSE ZNANE NADOMESTNE DELE IN ORIGINALNE AVTO PRITIKLINE
•	CARELLO	•	PIRELLI
•	FRAM	•	TRrco
•	STARS	•	CHAMPION
•	ROLF - PIRELLi	•	AGAPREb - PIRELLI
•	KUTZ	•	FACET
•	MULTIVOX	•	VIF
AUTOACCESSORIO — CORTELLI —
TRST • UL. LOCCHI 26-2 - TELEFON 94-238
6 Prevleke in preproge raznih znamk za vse avlotnohile
# Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača
ZELO UGODNE GENE S POSEBNIMI POPUSTI % Prikladen parkirni prostor
F.I.A.R.
TOVARNA AM0I1IIZ1KJEV VSEH VRST
TRST - Dl. Jacopo Cavalli 7 — Tel 98-523
AutoJUme<uux \f. (kudtb

MEHANIČNA DELAVNICA
SERVISNA POSTAJA
POPRAVILA AVTOMOBILOV | SEDMAK & SIRK | vseh vrst	“"	'
• HITRA IN ODLIČNA POSTRE2BA
TRST — Ul. A. Caccia 10/a (vogal Largo Barriera) Tel. 55-833
AUTO NAUTICA
DEMARCHI
NADOMESTNI DELI AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
TRST - ULICA DANNUNZIO št. 25 - TELEFON št. 95-929
VSE ZA AVTOMOBILE
TRGOVINA Z NADOMESTNIMI DELI
Ul. del Toro 8. vogal Ul. Crlspl - Tel. 75.178
TRST
prodaja na drobno in na debelo
TRGOVINA AVTO PRITIKLIN Trg Oberdan 4 - Telefon 37-080
JV RIJ KOROLJKOV	40
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Nedvomno so dogodki na Kitajskem za določen čas odstranili neposredno grožnjo japonskega napada na Sovjetsko zvezo. Vendar pa je vojska na Kitajskem, ki se je zavlekla, motila načrte japonskih militaristov in nastali položaj bi la^o spodbudil vojaške kroge k novim avanturam Richard Sorge si je to zelo jasno predstavljal Dogodki bi utegnili dobiti čisto nepričakovan in nagel preobrat. Na to so opozarjala takšna dejstva kot je bilo" imenovanje generala Itagake' za vojnega ministra v vladi princa Konoje in potrditev j tega od predsednika komiteja za zadeve Mandžurije. Čutiti je bilo, da je vlada iskala izhod iz kitajske slepe ulice.
Prvi je o tem spregovoril Osaki. Razgovor je potekal takoj Po Sorgejevi vrnitvi s poti po Kitajski. Richard je sestanke s svojimi ljudmi skliceval na različnih krajih, toda najpogosteje v ((Imperialu«, v prostrani dvorani hotela, zgrajenega
neometanimi opečnatimi zidovi, nizkimi stropi, preddverji, kamnitimi stopnicami in ozkimi prehodi. «Imperial» je bila ena redkih zgradb, ki je ostala cela po potresu 1923, leta. Tu so se zvečer zbirali novinarji, izmenjavali novice, sedeli v restavraciji, prihajali in odhajali — novinarska borza..
Richard se je povzpel v zadnjo sobo, kjer je bilo manj ljudi. Osaki je sedel s skupino novinarjev. Sorge je pozdravil in odšel dalje. Cez nekaj minut ga je Hosumi našel spodaj samega. Naročila sta cockteil. Richard se je naslonil na izboklino'1 iz opeke in lovil rtevezane stavke, navržene v običajni novinarski govorici.
«Bilo je posvetovanje ob prisotnosti cesarja...
((Pravijo, imeli smo zanimivo potovanje...«
((Generalni štab se je odločit za skrajšanje vojne na Kitajskem, da bi okrepili priprave proti Sovjetski zvezi...«
«Zelo rad bi odpotoval v Šanghaj...«
«Konoe je proti, sodi, da se je nemogoče zaustaviti polovici poti. Sklenitev premirja s Kitajsko v naglici bi nili kot slabost Japonske.«
«Cesar je rekel; mar ni mogoče istočasno nadaljevati vojne na Kitajskem in izvrševati priprave proti Rusiji. Vojska je zaprosila, naj ji puste čas za posvetovanja...«
Pogovor je trajal nekaj minut... Izpila sta vsak svoj cockteil. Richard je zagledal kneza Uracha, in, ko se je na glas posjovil od Osakija, se je napotil k prijatelju.
((Poslušaj, Albrecht, pravkar sem obžaloval, da nisi bil z menoj: zvedel bi veliko zanimivih stvari!«
Urach in Sorge sta koračila po dvorani. Richard mu je začel veselo pripovedovati o svojem potovanju...
V dvorani tUmperiala« je Osaki pravil Sorgeju o posve-
na
oce-
—,—— j- ----------- . t----------- »ciucuv,! uu prisotnosti
cesarja sredi januarja 1938. leta. Tam sta prišli do Izraza dve povsem nasprotni si stališči, nastala nesoglasja pa so skoraj pripeljala do padca vlade. Enotno tudi ni bilo samo vojaško vodstvo — predstavniki armade in mornarice. Generalni štab je dajal prednost operacijam na severu proti Sovjetski zvezi, poveljstvo mornarice pa se je navduševalo za ekspanzijo na jug — v smeri Indokine, Filipinov in Singapura..,
Tisto, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati japonskega premiera je imelo nenavadno velik pomen za usodo miru na Daljnem vzhodu. Doktor Sorge je imel tudi drugo zaupno informacijo — fašistična Nemčija je dobivala čedalje večji vpliv na japonsko politiko, še posebej pa na zadržanje njenega generalnega štaba. «RamzaJu» se je posrečilo ne samo to, da je prebral, temveč da je tudi posnel in poslal v Moskvo kopijo navodila iz Berlina nemškemu veleposlaniku na Japonskem. V njem Je bilo rečeno:
((Potrebno je posvetiti pozornost japonski strani, še posebej generalnemu štabu na to, da slabitev japonskih pozicij glede na Rusijo lahko nastane prav v zvezi s tem, ker so vse njene sile vezane na Kitajskem.«
Sorge je nadaljeval s spremljanjem nadaljnjega poteka dogodkov.
Cez nekaj časa je načelnik cesarskega generalnega štaba, prva oseba v deželi za cesarjem, človek, ki je za svoje odločitve odgovarjal samo pred cesarjem, naročil vojaškemu atašeju v Nemčiji Osimi, naj se sestane z zunanjim ministrom Ribbentroppom in mu izroči nekatere zaupne predloge. O tem je Sorge zvedel s pomočjo polkovnika Otta. Najprej je prišla inštrukcija japonskemu vojaškemu atašeju v Berlinu Ostmi, ki jo je dešifrirala nemška obveščevalna služba, kmalu pa
obvUrr , Je d0 takšneKa ogovora prišlo. Berlin je obveščal veleposlanika v Tokiu o vsebini teh razgovorov J
PimlaiPOnSkl VOjaŠki ataše Hirosi Osima je obiskal gosuoda “taSK ’ n)eeo'’:,«,j ' Ernerburgu, ‘mu za nrprtH tk Ju .sporo4il- d8 lšCe japonski generalni štab pot med Nem(Mink aJSTkega *ncldenta' da bi okrepil sodelovanje
SSVSStW “bofloa p*“ '
Sorgejeve domneve so bile potrjene - japonski milita-
““"T11:11	">"*■ Sl« J* za ‘neki novspo.
razum med Nemčijo in Japonsko. To je bila prva tajna informacija, s latero je novi veleposlanik Eugen Oti seznanil svojega prijatelja Richarda Sorgeja.	^
p0lk0vnlk EuBen 0tt je P°stal veleposlanik nemškega rajha na Japonskem...
To se je zgodilo zgodaj spomladi 1938 leta Richardu la nenadoma zvečer telefoniral Ott. Komaj pred dobro uro sta se ločila, toda polkovnik je znova povabil Richarda k sebi Gtt je bil zaradi nečesa zelo razburjen
«Važno novico imam,« je oddaleč prihajal njegov glas» Ktakoj moraš brez odlašanja priti k meni. Zelo te potrebujem..!«
Richard mu je rekel, da bo prišel čez kakih dvajset minut spustu je slušalko in se začel oblačiti - legel je že bil nam-reč spet. Cez nekaj minut se je Sorge vozil s svojim motor nim kolesom po praznih ulicah. Richard je ljubil naglo vožnjo Vrhu vsega ga Je še varovala pred spremljevalci. Richard je s silnim truščem zavozil skozi veleposlaniški vhod, pozvonil pri »tričku Riedelu In zdrvel na dvorišče. V Ottovem kabinetu je gorela luč.	(Nadaljevanje sleatj
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 18.6, ob 19. uri 25.2; vtaga 55 odst., zračni tlak 1013.2 stanoviten, veter 5 km jugozahodnik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danei, NEDELJA, 31. julija
Ignac
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.36. Dolžina dneva 14.49. Luna vzide ob 20.38 in zatone ob 4.15.
Jutri, PONEDELJEK, 1. avgusta
Peter
ZA OHRANITEV LADJEDELNICE SV. MARKA
V torek in sredo zopet enoten nastop vsega mesta
Predpisi glede oprostitve določenih kategorij od stavke ter o poslovanju trgovin in gostinskih obratov
poldne do dveh, da omogoči delavcem in prebivalstvu množičen prihod na zborovanje in po njem odhod na domove. Po 14. uri se bodo morala odpeljati vsa vozila v remize. V sredo 3. avgusta se bo promet popolnoma ustavil.
Tudi železničarji bodo stavkali
Tokrat se bodo udeležili splošne stavke tudi vsi železničarji. 2. avgusta bo stavkalo vse osebje stalnih železniških naprav, 3. avgusta pa vseh 24 ur osebje vseh vlakov, tako da se bo ustavil promet.
Stavko so napovedali enotno vsi
Tržaški sindikati, delavci in sploh vse prebivalstvo se pripravljajo na ponovno dvodnevno stavko v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, ki ji grozi ukinitev. Stavka se bo pričela v torek 2. avgusta ob 9.30 in končala 3. avgusta po polnoči. Z njo bo tržaško prebivalstvo odločno poudarilo, da ne sprejme nobenega načrta za okrnitev ladjedelske dejavnosti, pa čeprav odetega v obljube o zgraditvi nadomestnih obratov. Pri tem namreč ne gre le za okrog 2000 delavcev ladjedelnice Sv. Marka in za delavce Tovarne strojev, kateri naj bi nadomestila velika tovarna motorjev, saj zaposluje ladjedelnica tudi na tisoče delavcev zunanjih podjetij, obrtnikov in drugih, ki dajejo svoj prispevek pri opremljanju ladij.
Sindikalne organizacije so tudi že objavile podrobnosti stavke in določile, katere stroke ali skupine bodo stavke oproščene. Predvsem gre za razne nujne javno koristne službe, za bolnišnice in za dobavo vode, plina in elektrike. Nekoliko dalj bodo oba dni odprte tudi trgovine, da se omogoči potrošnikom nakup blaga in živil. Prav tako bo v razliko z zadnjo splošno stavko in zaporo nekoliko dalj časa obratoval mestni promet, da se omogoči delavcem in vsem prebivalcem zlasti tistim ki stanujejo v okolici, da se lahko udeležijo velikega zborovanja, ki bo v torek ob 10.30 na Trgu Goldoni in na katerem bodo govorili po vrstnem redu Fabrieci za Delavsko' zbornice, Novelli za CISL in Calabria za CGIL. Kot smo že poročali so sindikalne organizacije tudi že določile zbirališča, od koder pojdejo štiri povorke delavcev in meščanov na zborovanje. Povorke pojdejo izpred ladjedelnice Sv. Marka, izpred Tovarne strojev, s Senenega trga in s Trga Liberta (izpred železniške postaje).
V današnji številki ponavljamo podrobnosti o oprostitvi ali delni oprostitvi delavcev in uradnikov od stavke ter o urniku trgovin, lekarn itd. Navodila so naslednja:
Predvsem bodo poskrbeli za varnost naprav v tovarnah, ki delajo v nepretrganem ciklusu. V ta namen bodo oprostili stavke minimalno število delavcev. Ves čas so oproščeni stavkanja uslužbenci naslednjih služb: nujne zdravstvene in cestne pomoči, oskrbe v bolnišnicah, gasilske službe, javnega varstva in zaščite, pogrebnih zavodov, časopisov in radiotelevizije, telefona, brzojava in radijskega centra za pomoč za nujne P™' mere, vode, plina in luči, razdeljevanja, bencina in drugih goriv pri ACI samo zdravnikom in nujnim službam.
Da se zagotovi preskrba prebivalstva, so sindikalne organizacije sklenile, da dopustijo nasičenje izjeme: v ponedeljek 1. avgusta bodo tudi zjutraj odprte trgovine vseh vrst, in sicer na prošnjo Zveze trgovcev. V torek 2. avgusta bodo zaprli vse trgovine ob 10. uri, v sredo pa bodo odprte vse trgovine do 11. ure dopoldne.
Časopisni kioski bodo odprti o-ba dni do 13. ure.
Restavracije, gostilne, menze in hoteli bodo postregli gostom redne obroke obedov od 12 do 15. ure in od 19. do 22. ure. Sindikalne organizacije pozivajo te gostin-ske obrate, naj gredo na njih se dež po obvestila o oprostitvi od zapore, ki jih bodo izobesili v svojih izložbah.
2. avgusta po 9.30 bo odprtih do 19.30 le osem lekarn, ki opravljajo prazniško službo. Štiri izmed teh lekarn, ki opravljajo nočno službo, bodo lahko zaprli od 13. do 16. ure. 3. avgusta od 8.30 do 19.30 bo odprtih 8 lekarn naslednjega trgovine tržaškega emporija in
železničarski sindikati, ki so tudi izdali podrobna navodila za stavkanje ter pozvali železničarje, naj se udeleže v torek povorke s Trga Liberta in zborovanja na Trgu Goldoni.
Tiskovna konferenca CISL o preureditvi ladjedelstva
Jutri ob 18.30 bo na sedežu CISL v Ul. S. Nicolo št. 27 imel dr. Gianni Scalcia, član urada strokovnjakov CISL, tiskovno konferenco o preuredbi ladjedelske industrije s posebnim poudarkom na načrt Fincantieri in na zaključke ((komisije Caron«.
Sestanek gradbincev
FILCA-CISL sporoča, da bo jutri ob 18.30 v prostorih v Ul. Car-ducci 35 sestanek zaupnikov in aktivistov gradbene stroke, na katerem bodo sindikalni voditelji poročali o pogajanjih za obnovitev vsedržavne kolektivne pogodbe, ki so bila v preteklih dneh v Rimu.
POVRATEK OTROK Z LETOVANJA
Slovenska kulturno gospodarska zveza obvešča starše otrok, ki letujejo v Zgornjih Gorjah, da bodo ti prispeli v Trst v ponedeljek, 1. avgusta med 18.45 in 19. uro. Starši naj otroke počakajo pred sodnijo, Eoro Ulpiano.
PRIHOD IN ODHOD OTROK V KOLONIJO V DEVINU
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da se vrnejo deklice iz kolonije v Devinu v četrtek, 4. avgusta zjutraj ob 10.30 na avtobusno postajo pred Silosom na Trgu Liberta.
Odhod dečkov v obmorsko kolonijo v Devinu bo v četrtek, 4. avgusta popoldne in sicer morajo biti dečki na sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob 15.30
IZŽREBANA SLIKA
28. julija so se na tržaškem županstvu izžrebali listek 03522, katerega lastnik dobi oljnato sliko slikarja Giuseppa Martinella. Po sliko lahko gre v sobo št. 124 občinske palače med uradnimi urami. Seveda mora prinesti s seboj listek.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriiritiiTifiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiM
SINOČI PRI MOSCENICAH
Slovesna otvoritev avto ceste Trst - Palmanova-Videm
Pri otvoritvi minister javnih del Mancini in drugi predstavniki oblasti
V prisotnosti vseh vidnejših predstavnikov deželne vlade, civilnih in vojaških oblasti ter voditeljev družbe Autovie Venete in številnih manjših podjetij, ki so sodelovala pri gradnji nove prometne žile, je minister za javna dela Mancini sinoči pri Moščenici slovesno izročil prometu prvi odsek avtne ceste Trst-Benetke. Slovesnosti so se u-deležili prefekti iz Trsta, Vidma in Gorice, predsednik deželne vlade dr. Berzanti, župani iz Trsta, Gorice, Vidma, Benetk, Devina-Na-brežine, in Tržiča, predstavniki prizadetih pokrajin, kvestorji, načelnik pristanišča gen. Battaglieri, deželni svetovalci in številni drugi predstavniki javnega življenja.
Predsednik Autovie Venete odv. Candolini je pozdravil prisotne o-sebnosti in goste ter je nato kratko orisal delo in prizadevanja ljudi in ustanov, ki so pripomogli do tega, da je bil prvi odsek najvažnejše prometne žile v Furlaniji-Julijski krajini dokončno uresničen. Glavni ravnatelj družbe, ing. Visintin pa je podal tehnični pregled opravljenega dela, ki je zahteval investicijo čez 8 milijard lir.
Predsednik deželnega odbora Berzanti je v krajšem govoru poudaril, da predstavlja realizacija nove prometne zveze prvi korak na poti postopne odprave relativne osamelosti naše dežele z ozirom na državno pa tudi z ozirom na tuje zaledje.
Dr. Berzanti je nato omenil še prizadevanje deželnih oblasti, da bi v čim krajšem času po speljavi avto ceste v vsej dolžini do Benetk lahko pričeli z gradnjo podobnih avto cest iz Villessa v Gorico, in iz Vidma v Trbiž: prva bo nadaljevala na italijanskem ozemlju veliko prometno žilo za Ljubljano. Zagreb in Beograd, druga pa bo tekla na sever ter bo povezala Jadransko morje z Baltskim, Avstrijo, češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko.
Nato se je oglasil k besedi minister Mancini, ki se je zahvalil vsem prisotnim za topel sprejem ter je v kratkih besedah poudaril pomen, ki ga bo nova prometna žila imela za razvoj mednarodne
je nato še nekoliko zadržal ob vprašanju varnosti v prometu po avto cestah ter omenil načrte, ki jih s tem namenom pripravljajo strokovnjaki pri nas in na tujem. Nato je visoki gost prerezal trak in s tem odprl novo cesto. Po njej
se je v smeri proti Vidmu razvil dolg sprevod avtomobilov, ki so prevozili 43 kim poti do Basaldelle. V Vidmu je naco sledil sprejem, ki sta ga priredila videmski župan in predsednik družbe Autovie Venete.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
* * *
Na tehničnem inštitutu «G. R. Carli* v Trstu. Ul. Diaz 20 je vpiso vanje za šolsko leto 1966-67 za sle deče oddelke:	trgovski oddelek
specialni trgovski oddelek za zuna njo trgovino, oddelek za izvedence podjetij in dopisnike za tuje jezike. Vse potrebne informacije daje šolsko tajništvo, ki je odprto vsak torek in petek od 10.30 do 11.30.
Na državnem poklicnem inštitutu za trgovino v Trstu v Ul. Diaz 20 je vpisovanje za šolsko leto 1966-67 za oddelke s sledečimi kvalifikacijami: uslužbenci za tajništva podjetij, uslužbenci za knjigovodstva podjetij, uslužbenci spedicijskih in prevozniških podjetij, stenografi in strojepisci, dodeljeni upravnim službam. V^ potrebne informacije daje šolsko tajništvo, ki je odprto vsak torek in petek od 10.30 do 11.30.
SPDT priredi 14. In 15. avgusta izlet na Triglav z Izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču in naslednjega dne bodo lahko obiskali Izvir Soče, «Alpinetum Julianas In muzej v Trenti.
SPDT priredi 7. avgusta ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na črni prsti, izlet v Podbrdo. Vpisovanje v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20.
Prosvetno društvo M. Matjašič iz Barkovelj priredi 21. avgusta z odhodom ob 5,30 izpred Rumene hiše, oziroma ob 5. url za udeležence iz mesta izpred kavarne Tivoli, izlet v Bohinj, kjer bo skupno kosilo. Na povratku se bodo izletniki ustavili 2 uri na Bledu in nato obiskali Prešernov dom na Vrbi. Prijave do sobote 13. avgusta na sedežu društva.
Odložena predstava «Aide» na gradu
Zaradi splošne stavke so odložili prvo predstavo «Aide» na gradu, ki bi morala biti v torek, 2. avgusta, na četrtek 4. avgusta ob 21. uri. Predstava bi bila v torek le, če bi stavko preklicali.
Mlramarski park Danes nadaljevanje
sugestivnih predstav «Lučl in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini »Der Kai-sertraum von Miramare« ln ob 22.45 v Italijanščini «Massimiliano e Car-lotta«.
* * *
Nazlonale 16.00 Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «Furto aila Banca d’Inghilterra» Peter 0'Toole.
Feulce Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16,00 «L’urio degl-i eroi« (I pon-ti dl Toko-Ri) Grace Kelly.
Grattacielo 16.00 «Dalla terrazza« — Technlcolor. Paul Newman. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabarda 14.30 «Tre colpi di VVinche-ster per Ringo« Technlcolor. Gor-don MitchelJ, MiMa Sanoner.
Filodrammatico 15.00 »Le spie uccl-dono in siilenzio« Colorscope. Em-ma Danieli, Jeffries Lang.
Aurora 16.00 «1 diafanoidi vengono dal Marte«.
Cristallo 15.30 <«Marcla nuziale« Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Garibaldi 16,00 «Alle frontiere del Texas» Technicolor.
Capitol 16.00 «ALlarme dal cielo« — Technlcolor.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno 16.30 «Operazione Norman-dia« Richard Tood.
Zadnji dan.
Vittorio Venelo 15.00 Revija kriminalnih filmov. «10 piccoli Indiani« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 14.30 ((Fantomas minaccia il mondo« Technicolor. Jean Marais, Milene Demongeot.
Abbazia 15.00 «5000 doilari sull’asso:> LETNI KINO
Satelltte 21 15 — blagajna ob 20.30
«Jerry 8 3/4» Technicolor. Jerry Levvis, E. Sloane.
Paradiso 21.00 — blagajna ob 20.30 «Una Rolls Royce gialla« Scopeco-lor. I. Bergman, R. Harrison, A. Dell on.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||mM|l||H,„|
prazniškega turnusa na enak način kot 2. avgusta.
Za razliko s prejšnjo stavko se bo prvi dan stavke ustavil ves mestni Acegatov in zasebni promet ob 10.30 in se bo nadaljeval od
pristanišča ter poudaril, da je vlada levega centra aktivno angažirana v Iskanju ustreznih rešitev za vprašanje, ki ga predstavljajo avto cestne zveze v okviru Furlanije - Julijske krajine. Minister se
...........................iimiiimi............................................um........
PO DOLGEM ODLAŠANJU
Vlada je odobrila osnutek o tržaški pristaniški ustanovi
Hkrati je odobrila tudi zakonski osnutek o dveh milijardah prispevka za kritje primanjkljaja Javnih skladišč
Včeraj je ministrski svet odobril ikonski osnutek o ustanovitvi av-mornne ustanove v Trstu in za-an o kritju primanjkljaja Jav-ih skladišč. Zakonska osnutka Je Jobril ministrski svet na predlog rnistra za trgovinsko mornarico atali. Minister je o tem brzojav-o obvestil poveljnika tržaškega ristanišča generala Battaglieri ja, asianca Belclja in Bologno in po-rajinskega tajnika KD Botterija. Da odobritve zakonskega osnut-a je prišlo po dolgih in intenziv-ih stikih med zakladnim minlstr-;vom. med ministri za finance, roračun, za javna dela, za notra-je zadeve. Industrijo in trgovino -r prevoze.
Zvedelo se je, da predvideva u-rep, da bo država prispevala u-:anovi poldrugo milijardo lir na ■to. Pol milijarde na leto pa bo ajala dežela.
Drugi zakonski osnutek predvl-eva, da bo država s svojim izred-im prispevkom krila 2 milijardi r finančnega primanjkljaja Jav-Ih skladišč. Kasneje bodo Javna kladišča vključena v novo usta-
Stavka kamnarjev
Na včerajšnjem sestanku so delavci kamnarske stroke, ki stavkajo že od 11. julija, sklenili, da bodo nadaljevali stavko do jutri.
Medtem je deželni urad za delo za jutri 1, avgusta sklical sestanek predstavnikov delodajalcev in stavkajočih delavcev, v upanju, da pride do rešitve spora, kt traja že toliko časa.
Obe sindikalni federaciji delavcev kamnarske stroke CISL in CGIL sta medtem zbrali nad 300.000 lir prispevkov v korist stavkajočih delavcev.
Predčasno izplačevanje pokojnin INPS
Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča, da bodo v poštnih uradih začeli izplačevati pokojnine INPS že 9. avgusta in ne 14. kot predvideno. S tem hoče poštno ravnateljstvo iti na roko ukokojencem, ker sovpada datum izplačevanja z nedeljo.
Mestna knjižnica zaprta od 1. do 20. avgusta
Mestna knjižnica na Trgu Hortis št. 4 bo zaprta za občinstvo od 1. do 20. avgusta zaradi redne letne revizije in splošnega čiščenja prostorov.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 30. julija 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle so 4 osebe.
UMRLI SO: 694etni Alberto Mii-chelutti, 35-letni Aldo Rossit, 77-let-na Argelia Facchin-etti vd Mont-uschi, 68-letna Luigia Marega vd. Buffolin.
OKLICI: brigadir finance Carmelo Mandailari in gospodinja Maria Giuseppa Orlando, elektrotehnik Paolo Bavčar in šivilja Olara Canciani, uradnik Vittorio Medeot in gospodinja Maria Grazia Poggialini, trgovec Melgč Btrida' in gospodinja Ali-da Jašek, uradnik Ottorino Mosco-lin in učiteljica Fulvia Furlan, ta-petnik Dark) -Keber -in šivilja Ma-ri-neiltla Cervai, delavec Giovanni Bole in šivilja Fa-usta Blasizza, prometni stražnik Romano Kompare in gospodinja Aurora Suban, karoserist Luigi Emili in delavka Maria Ver-ginella, pomorščak Francesco Bartoli in šivilja Maria Frisone. pravdi zastopnik Giovanni Sirch in študentka Laura Pertot, delavec Giovanni Pcrosa In delavka Adriana Borian. upokojenec Piebro , Crevatin in upokojenka Rosa Žvanut, mehanik Al-fcnso Debelil i-n bolničarka Libera SLroligo, strugar Evelio Franolli in gospodinja Dolores Ralcovich, gasilec Pietro Fino in prodajalka Nidia Pa-gano, mehanik Dario Zancari in šivilja Claudia Chersini, delavec Luigi Di Bernardo in gospodinja Nives Beliina, pleskar Giuseppe Balzano in gospodinja Donata Lorusso, geometer Sergio So-rgo In uradnica Silva Cergolj-Rathmainn, telefonski tehnik Sergio Pitacco in uradnica Renata Felluga, doktor komercialnih ved Fedor Horvic in uradnica Maria Martinuzzi, uradnik Domenico Srlvi-no in študentka Katja Špacapan, trgovec Alfredo Bartole in delavka Liliana Furlan, vojaški pomorski podčastnik Cosimo Giuseppe Fruttldoro in učiteljica Ca-rmeia Regina Di Na-tale, uradnik Pierpaolo Capon in uradnica Giullana Agosti-nis, biolog Giovanni Milic in uradnica Llsette Jamers, uradnik Vittorio Rugo in gospodinja Ameba Frandoli, uradnik Franco Andorno in prodajalka
iiiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiiiimitiiiiMiitiiimiiiiiiiimiii
Tatiča za zapahi
Zaradi poskusa tatvine se bosta morala 33-letni šofer Stelio Bacilo iz Ul. Domus Civica 9 in 31-letni mehanik Claudlo Bassich iz Ulice Campanelle 97 zagovarjati pred sodnimi oblastmi.
Do dogodka, zaradi katerega se bosta morala tatiča zagovarjati pred sodniki, je prišo 2. julija letos, ko je 28-letni trgovski zastopnik Sergio Bellich iz Ul. Ghilber-ti 3 okoli 3. ure zjutraj zaslišal sumljiv ropot, ki je prihajal s ceste. Pogledal je skozi okno in presenečen opazil, da sta dva moška šarila okrog njegovega avtomobila fia 600 TS 42735. Bellich je nemudoma telefoniral agentom letečega oddelka, toda ko so ti prišli, tatičev niso več našli. O dveh nepridipravih, ki sta verjetno opazila da ju je Bellich videl skozi okno, in urno zbežala, ni bilo več ne du. ha ne sluha. Vsekakor pa so bili na avtu očitni znaki poskusa tatvine, kar je služijo agentom, da so prišli na sled tatovoma.

Včeraj-danes
Brona Bressanutti, uradnik Lucio Ziani in uradnica ArieMa- Susmel, inštalater Aldo Bazzara in delavka Angela Petrone, podjetnik Guerino Franza in gospodinja Slavka Babič, uradnik Gia-nfranco Ettore Gabassi in gospodinja Liana Bertrandi, uradnik Marto Biasio-l in uradnica Luciana Sa-lvafori, U16'dhl k’" VI r uc c i o De Martin In' uradnica Daniela di Montegnacco, delavec Sergio C,an-ciani in delavka Graziella Babic, mehanik Nello Benci in bolničarka Ne-rina Franca, tekstilni delavec Giovanni Ferossa in delavka Rosetta
URARNA — ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorin, 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust!
Zacchigna, pek Glogio Cesaratto In šivilja Marta Obljubek, električar Giorgio Canazza in šivilja Liliana Di Benedetto, uradnik Bruno Calli-garis in uradnica Loredana Bernetti, delavec Mario Senni in prodajalka Ornella Balta!, uradnik Giuseppe Scomparin in bolničarka Lucia Mosta, režiser Adriano Rustia i-n u-radnica Petrom Raffae-la, uradnik Raffaele Cimarosti in prodajalka Maria Dobrini, trgovec L-ivio Marini in uradnica Viviana Biondi, učitelj En-zo Derin in učiteljica Loreta Todero, delavec Bruno Novello in gospodinja Arieila Andri, elektromehamk Mi-chele Bia-nco in gospodinja Anna-
tocchi, delavec Luciano Toscan m prodajalka Marisa Maraspin, mehanik Francesco Pipan in prodajalka Lucia Pantaleo, prodajalec Bruno Giorgini in prodajalka Luciana Mar-zart, uradnik Gianmichele Finetti :n uradnica Loredana Vercelli, uradnik Giorgio Venezian-i in šivilja Marisa Doimi, delavec .Remigio Marsich ,n uradnica Marina Pegan, kuhar Carin Ciani in delavka Elda Primossi, mizar Silvano Antler in gospodinja LHana Cok, mehanik Antonio Brai-covich tn šivilja Ada Corazza, uradnik Giuseppe Tedesco in uradnica Maria P'a Foresio, mesar Sergio Can-celliere in delavka Luciana Favento, prodajalec Luciano Soban in frizerka Michelina Labianca, delavec Roberto Cutrufo in frizerka Loredana A-lessio, finančnik Pietro Moscatelli in uradnica Iolanda Tome, inštalater Fdoardo Kobal in frizerka Gloria Bernini, kuhar Mario Zorzetto in gospodinja Maria Fiorella Grazia Vi-nf.ttieri, uradnik Claudi« Bartoli in uradnica Adriana Molinarl, delavec Germano Cuschie in šivilja Attilia Pincln-Gavinel, delavec Giorgio Bor-di-n in bolničarka Silvana Možina, mehanik Ugo Giller in natakarica Luciana Borsi, nameščenec Fausto Finotto in šivilja Rosetta Grobissa, slavec Marino Salich in delavka Liliana Fuk, delavec Giorgio Buranel-Io in uradnica Deisa Sodnich, stražnik Luciano Sorgo In delavka Antonia Požar, finančnik Giovanrri Sen in pletilja Pietnna Falchl, delavec Augusto Allisi In stenografka Bruna Bacchia, avtomehanik Giuliano Pao-letti in gospodinja Maria Gregori, mehanik Sergio Valenta in gospodinja Anna Perkovič, nameščenec Ll-vio Colomban in gospodinja Loredana Deltreppo, uradnik Giorgio Rac-colin in študentka Fiora Severi, delavec Giuseppe Prosen in delavka
maria Ghersetti, uradnik Francesco | Liliana Blocker, tehnik Claudlo De-De Marco in prodajalka Marisa Ber-1 cleva in blagajničarka Loredana Di
Giuseppe, delavec Romano Santaros-sa in frizerka Assumta Fratte, delavec Pierpaolo Dal-1'Era in frizerka Eleonora Sossi, šofer Emi-lio Miraz, i-n šivilja Plavia Zuccolin, uradnik Giacomo M-i-cell in učiteljica Silvia Zorzenon.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
AlTAngelo d'orc. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramar-ski drevored 117 tBarkovlJe) DNEVNA SLUŽBA LEKARN Aila Basillca, Ul.»sv. Justa 1; Bu-sollni, Ul. P, Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
LADJE V PRISTANIŠČU
Enri, Palladio, A. Volta, Borea, Viotoria, S. Caboto, Lucrtno, Ravel-lo, Paolo D'Amico, Cellina, Iris, Pol-luce, Saipa II, Sardatlantic, Euro, Loredan, Brick IV, Mar Glauco, Maria Berlingleri, Doride, Piero, Hie-rax, Lily Lauro (It.); Beograd, Vojvodina (Jug.); Calipso, Myrsini (Gr.), Malica (Izr,); C. El Suez (ZAR); Au-dax, Old Oak, Vale-ria (Pa.); L. Guatemala. H. Lage (Braz.);’Antonia II <Cy.>; O. River (Gh.); D. of Athene, S-tanvvear (VB); Lidice (CS-SR>: Hemussilte (Bolg.); G. Garibaldi (SZ).
V TRGOVINI USNJENIH IZDELKOV
Lux moda
na LARGO BARRIERA VECCHIA, 2 (nasproti avtobusne postaje) SE JE ZAČELA
ZNANA IN NAJUGODNEJŠA
RAZPRODAJA
OB KONCU SEZONE
VSE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH!!!
«6» NUJNO POTREBNIH IZDELKOV ZA VSE AVTOMOBILISTE!!!
•	Prevleke »NOVOLAN* in tkanine «SKAY»
•	Naslonjač za glavo
•	Gumijaste preproge «JUMBO» In «VULCANO»
•	Nepremočljive avtomobilske ponjave «ANTIELIO», ki ne preperijo na soncu
•	Zračne prevleke «LUCKY» za sedeče
ZANCHI
TRST, VIA CORONEO 4
POSEBNE CENE ZA NAKUPE N. DEBELO POJASNILA TUDI V SLOVENŠČINI IN SRBOHRVAŠČINI

LASTNIKI AVTOMOBILOV - POZOR
V	karoseriji
A. RUSSIAN - M. BEMBIC
V	TRSTU UL. COLOGNA 46 - TEL. 44970
OBRATUJE na novo postavljena peč za barvanje avtomobilov na toplo s SINTETIČNIMI IN AKRILNIMI BARVAMI visoke odpornosti proti sončnim žarkom.
Hitro in solidno POPRAVI VSAKO POŠKODBO na karoseriji vašega avtomobila.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NAPOLI
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 88 63
75 26 68 78 58 42 86 18 10 16 1 56 86	4
61 27 78 69 58 15 29 89 25 70 ENALOTTO
222 X 2 1	122	111
Tri dvanajstice dobe po 13.135.000 lir, 115 enajstič dobi po 256.900 lir, 1326 desetic dobi po 22.200 lir.
10
51 40 22 11
52 33 17 78
55
10
54
43
30
59
n
13
DANES od 16. ure dalje bo na Opčinah PRAZNIK «DELA» in «L'UNITA». Igrala bo godba iz Trebč. Ples bo ob zvokih orkestra «1 Diabolici«. Posloval bo buffet. Specialitete: domača vina, čevapčiči, kraški pršut, ribe. Vljudno vabljeni.
UNIVERSHLTECNICH
TRST - TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 - 50486
Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATICNI
CGE — CANDY — CASTOR — HOOVER — REX
AVTORADIO
AUTOVOX - CONDOR — VOXSON — GRUNDIG — BLAUPUNKT HLADILNIKI
FIAT — CGE — REX — AEG — IGNIS RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI
GRUNDIG — PHILIPS — VOXSON — PHONOLA — TELEFUNKEN — CGE PECI NA KEROSEN JUNO — GASFIRE
•	SERVIS IN JAMSTVO BREZPLAČNO V VSEJ JUCOSLAVUI
•	IZREDNE CENE ZA UVOZ

::::::::
:::::::::
OBIŠČITE 16. TRADICIONALNI
GORENJSKI SEJEM
v KRANJU od 5. do vključno 16. avgusta! Odprto vsak dan od 8,—19. ure, zabaviščni prostor pa do 24. ure.	,
::::::::::::
25-odstotni popust za prevoze priznajo: JZ, LJUBLJANA TRANSPORT, TRANSTURIST in AVTOPROMET GORENJSKA lil

Izlet v Maribor in na Plitvička jezera
Potovalni urad Aurora priredi dne 14. in 15. avgusta avtobusna izleta v Maribor (Pohorje) in na Plitvička jezera z ogledom Bihača (Bosna).
Vpisovanje ln informacije pri po-tovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, tel. 29243.
Mali oglasi
POSKUSITE vozila NSU v verzijah TYP 110, ekonomična 1100 — Prinz 1000 TT hitrost 150 km/h — Prinz 1000 ln Prinz 4 v luksuznih verzijah brez povečanja cene — ekonomične, hitre, zračno ohlajevanje, ploščne zavore, biez rodiranja, plačilo v 30 obrokih brez menic, nizko predplačilo. Sprejemajo se rabljena vozila — AU-TOSALONE CATULLO, Ul. Fabio Se-vero 34 — Tel. 38820.
PRODAJA rabljenih avtomobilov — Velika izbira. AUTOSALONE CATULLO, Ul. F. Severo 34,
«CITROENi — Samaritani In Mtceu — Servis v Ulici Rlttmayer 4-a. Razstava In prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri HOLLESCH, Trst. Plazza S Giovanni 1.
VEDEZEVALKA (z dlani) in grafolog Stella Fonda, Ul. Ginnastica 34, sprejema vsak dan od 16. do 19. razen praznikov.
PARKETIST1, izdelava, popravila ln strganje ter lakiranje podov — brezplačni proračun — Tvrdka Abatange-lo et Gaspari. Trst, tel. 90-497.
ZA PRODAJO konfekcije na drobno in droge artikle Iščem marljivega družabnika z določenim kapitalom. Nujno potrebno znane slovanskih jezikov. Telefonirati na št. 221686 od 9. do 11. ure, Sossi, Ul. Nazlonale št. 188.
Sintetične preproge
in preproge za nodnlke iz pla stike ((BALATUM« ln »MERA KIAJNa Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice »RIKETT« in »ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. IT ALP LASI, Trst, Trg Ospedale St. 6 Tel 95-919
modellina

calzalure
klasični ln najnovejši model) čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ŽENSKE OTROKE Ul. F. Filzi 3. TRST. tel. 37 797 (vogal Ul Machiavelli)
Kino rntografski material
SEČUL !N
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, nai ga obiščejo
Darovi in prispevki
Ob izgubi dragega tovariša Rudi VVilhelma in v počastitev njegove; spomina daruje Federacija KPI Trstu 25.000 lir za spomenik padli partizanom na Opčinah.
V počastitev spomina pok. Mak: Pečarja darujejo pevci prosvetne! društva Ivan Cankar 8.800 lir ; Dijaško matico.
ZAHVALA
Vsem, ki so nas ob smrti našega nepozabnega moža in očeta
EMILA ŠULIGOJA
tolažili in nam bili ob strani, Iskrena hvala.
Posebna zahvala č. g. Čoku, cerkvenemu zboru, članom zbora »GALLUS«, Zvezi partizanov Opčine, darovalcem cvetja, pogrebcem in vsem prijateljem.
Žalujoči: žena STANA, hči MYRIAM
Opčine, Kontovel, 31.VH.66.	in sorodniki
+
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
ANTON KJUDER
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 1. avgusta ob 16.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na domače pokopališče na Katinari.
Žalujoča žena, otroci in drugi sorodniki Lonjer, Ljubljana, Kanada, 31, julija 1966.
fefia T anrfn nlfrU ■ |
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom oh 16. uri barvni film
(MOJA LJUBEZEN S SAMANTHO)
Igrajo:
PAUL NEVVMAN — YOANNE WOODWARD — EVA GABOR
POLETNI KINO «SATELLITE»
Borgo S. Sergio (št. avtobusa 19—20—21)
Predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 21.15 uri zabavni nun Paramount
JERRY8%
Igrajo: J. LEWIS — E. SLOANE — I. BALIN
KINO PJjOSEKJKONTOVEL
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film
Vorrei non essere ricca!
(NE BI HOTELA BITI BOGATA)
IgraJo: SANDRA DEE — MAURICE CHEVALIER — ANDY WILLIAMS — ROBERT GOULET
hiiw na tncu
Mk
predvaja danes, dne 31. .t m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Ultrascope
A-009 MISSIONE HONG KONG
(A—009 Misija Hong Kong)
Igrata: ,STEWARD GRANGER — ROSANNA SCHIAFFINO
Jutri, v ponedeljek, dne 1. avgusta, z začetkom ob 18. uri ponovitev filma, ki vam bo
((Stal, v ^spominu:
A-009 Missiornmm kong
-iiU..
KiaiO «1K1S. PKOSEK
Predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film P° romanu Jana Fleminga
DALLA RUSS1A CON AMORE
A 007
(A 007 IZ RUSIJE Z LJUBEZNIJO)
Igra SEAN CONNERY
Smrtna nesreča pri Postojni
V Hruščevju pri Postojni se je predvčerajšnjim dogodila smrtna prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 43-letni Ljubljančan Jože šmalcelj iz Št. Vida 93, njegova hčerka, ki se je peljala zraven, pa se je hudo ranila. Nesreča se je pripetila zaradi neprevidnega prehitevanja, šmalcelj je s svojim avtom LJ 447-47 začel prehitevati tovornjak, ki je vozil pred njim. Ko se je znašel vštric prikolice, je nasproti privozil ljubljanski avtobus. V zadnjem trenutku je Šmalcelj zavrl svoj avto, toda trčenje .je bilo neizogibno. Nesrečnik je bil na mestu mrtev, njegovo hčerko pa so v hudem zdrastvenem stanju odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Na kraju nesreče so se dolgo časa zadržali organi cestne milice.
Ukradli so avto
45-letni uradnik Antonio Lanteri te Ul. Vigneti 10 je obvestil agente s komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti, da so mu neznanci v noči med četrtkom in petkom s ponarejenimi ključi odprli vrata avta fiat 750 TS 56060, ki ga je pustil v bližini svojega stanovanja ter
odnesli prenosni radio «Sony», vreden 50.000 lir.
znamke
Poskus samomora
Ob 14.35 so na III. medicinski oddelek bolnišnice sprejeli 40-letno gospodinjo Elodio Fossati iz Drev. D’Annunzio 56 zaradi zastrupitve s tabletami.
ženska, ki so jo odpeljali v bolnišnico z avtom RK, je povedala, da je okoli 12. ure v kuhinji gostilne v Ul. Madonnina 35 zaradi slabih družinskih in finančnih razmer hotela napraviti samomor in zaužila približno 25 tablet «tento-mena». Okrevala bo v 10 dneh.
Avtomobilist podrl upokojenca
Ob 12. uri so v bolnišnici dali prvo pomoč 71-letnemu upokojencu Marcu Mustacchiju s Trga Giulia-ni 9.
Mustacchi je povedal, da je malo prej v Ul. Battisti v višini Ul. Gat-teri prečkal cesto, tam pa ga je podrl 20-letni Roberto Stocca iz Drev. D’Annunzio 48, ki je proti Ul. Cologna vozil fiat 600 TS 23416. Pri padcu se je Mustacchi pobil po levi nogi in levi piščali. Ozdravel bo v približno 8 dneh.
Samo 29.900.- lir
bosle potrošili za namestitev avtoradia
a uro vox
V,—jjaa-m	✓
v svoj avtomobil
☆
Zastopstvo in servisna postaja
RADS0 R0SELLI
TRST, Via Tor San Piero 2 Tel. 31294
etika
razprodaja
PITASSI
zaradi prenovitve trgovin
v TRSTU - Korzo Italia, 7
prodaja Vse sezonsko blago po nakupni ceni, medtem ko se nadaljuje V trgovinah
v GORICI - Korzo Verdi, 38 v VIDMU • Ul. Mercalovecchio, 2
prodaja zalog moških in ženskih letnih oblačil za mesto in plažo po cenah, ki se zde kot darilo s 50=odstotnim popustom
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Odobren nov način za določanje višine družinskega davka v Gorici
Za predlog so glasovale vse skupine, komunisti so se vzdržali - Za 50 odstotkov zvišali pristojbino za pobiranje smeti
Goriški občinski svet je na svoji seji v petek zvečer odobril dva predloga, ki zadevata prav vse občane: sprejel je novi kriterij za-odmero družinskega davka ter zvišal pristojbino za pobiranje smeti v trdnem stanju za 50 od sto.
Predlog za spremembo načina zaračunavanja družinskega davka je prebral odbornik za občinske davke odvetnik Sfiligoj, ki je dejal, da se od prijavljenega dohodka odbije 440.000 lir (poprej 400.000) ki je osnovni znesek, potreben za preživljanje, pa po 40 od sto. do prijavljenega zaslužka v višini dveh milijonov lir. Od dveh milijonov lir navzgor se odbije do 3 milijonov še po 10 od sto.
Praktično izgleda račun davkoplačevalca, ki zasluži letno. po dva milijona lir (sešteti je potrebno vse prejemke), takole: od 2 milijonov se najprej odbije 40 od sto (800 tisoč lir), potem še 440.000 lir, tako da ostane 760.000 Ur. Ce je sam, ne odbije nič več, če pa ima ženo in otroke, odbije za vsakega člana V breme še po 50.000 lir. Ce gre za tipično štiričlansko družino, odbije 150.000 lir, tako da znaša obdavčljiva osnova 610.000 Ur.
Objavljamo nekaj podatkov, kolikšen je davek, na okrogle kosmate zaslužke, od katerih ni bilo še ničesar odštetega:	letni dohodek
750.000	Ur — nobenega davka; 80.000 (za enega člana 960 Ur, za dva nič, tri nič,'štiri nič). 900.000 Ur: 1 član: 2.400, 2 člana 1200, 3 člani nič, 4 člani nič; 1.000.000 — 1 član: 3.840, 2 člana 2.640, 3 člani 1.440, 4 člani: oproščen plačevanja.
Tričlanska družina (poglavar, žena in otrok) plačajo za 1.100.000 Ur kosmatega dohodka 2.880 lir, za
1.200.000	lir 4.320, za 1.300.000 Ur 5.950, za 1.400.000 lir 7.810, za
1.500.000	Ur 9.730, za 1.600.000 lir 11.760, za 1.700.000 Ur 13.850, za
1.800.000	lir 16.050, za 1.900.000 Ur 18.360, za 2.000.000 lir 20.760 lir.
O predlogu se je razvila živahna diskusija, med katero je prišla do izraza razničnost v gledanjih med samimi večinskimi svetovalci; demokristjan Fogar je nasprotoval predlogu odbora, prav tako tudi so-
cialdemokrat Rovis. Komunist Bat-tello je rekel, da zakon dovoljuje 50 odstotkov odtrgljaja do višine 2 milijonov lir ter da je predlog slabši od tistega, ki je bil sprejet 1962. leta, zato je tudi razumljivo, zakaj ga podpira PLI in MSI. Ker so odpravili komisijo, da bi pomagala ugotavljati dohodke, je svetovalec napovedal, da se bodo pri glasovanju vzdržali, vsi ostali svetovalci so glasovali za predlog.
Nadalje so odobrili povišanje pristojbine za pobiranje smeti v trdnem stanju, da bi znižali primanjkljaj. Leta 1962. leta je imela ta občinska služba 11 milijonov lir primanjkljaja, 1963. leta 18, 1964. leta 17, 1965. leta 20, letos pa 26 milijonov. Odbornik odv. Sfiligoj, ki je predlagal povišanje, je dejal, da pripravljajo nov pravilnik, ki bo upošteval tudi izgradnjo novega o-brata za predelovanje smeti nekje med štandrežem in Sovodnjami.
Miladin Čeme (KPI) Je obžaloval, da služba v mestu slabo deluje in da bi bili stanovalci sami j pripravljeni kupiti pločevinaste po-' sode za odlaganje smeti, če občina zanje nima denarja. Pristavil je tudi, da je vložil interpelacijo o tovarni za predelavo smeti v Sovod-njah, o kateri naj bi se razpravljalo. Za povišanje so glasovali vsi razen treh svetovalcev KPI.
llllliimiuilllllllllllMlllillll
Hlinil
iilllliminiiliiillll
Na Poljanah so pokopali Ivana Lavrenčiča
V	nedeljo 24. julija popoldne je v starosti 75 let umrl Ivan Lavren čič, ki je bil vsem Kraševcem znan kot Jošev Nute s Poljan.
Pokojni se je rodil dne 22. marca 1891 na Vrhu, kjer je preživel tudi svoja mlada leta. Sredi najlepše mladosti je moral zapustiti družbo in veselje ter leta 1914 odpotovati na fronto. Bojeval se je v Galiciji, Rusiji, na Češkem, ob Piavi in še povsod križem po Evropi, kjerkoli Se je prelivala kri, kljub temu pa mu je uspelo prinesti celo kožo domov. Po vojni pa se je spoznal z Ivano Cotič, s katero se je leta 1920 poročil, Štiri leta kasneje sta se preselila na Poljane in si ustvarila majhno domačijo.
V	zakonu se je Joševim rodilo šest otrok. Najstarejši sin Ivan, ki je takrat imel komaj 22 let, je umrl kot ujetnik v Pragi leta
1945. Lado pa se je pri 14 letih ponesrečil na vrtu, tako da so o-stali živi še en sam sin in tri hčerke. V povojnih letih je bil Nute zaposlen izmenoma v ladjedelnici im v kamnolomu, a svoj kruh si je najraje služil na svoji mali kmetiji, katero je zelo ljubil in skrbel zanjo bolj kot za svoje zdravje.
V narodnoosvobodilni vojni je sodeloval vsepovsod, kjer je le mogel in kot zaveden Slovenec je ostal zvest čitatelj Primorskega dnevnika.
Zaradi bolezni je moral večkrat v bolnišnico, posebno lansko zimo sta mu le moč in dobra volja pripomogli, da je prišel zopet domov na svoje Poljane, a na žalost le za nekaj mesecev.
Vsem znancem in prijateljem s Krasa in iz Furlanije bo ostal Nute v trajnem spominu kot človek, ki mu raznoliko življetjje ni vzelo ljubezni do njegove zemlje in njegovega materinega jezika, svojcem pa kot oče in gospodar, ki mu lastna moč ni pešala pred skrbjo za kruh in ljubezen do družine.
Interpelacija svetovalca Miladina Černeta
Občinski svetovalec KPI Miladin Černe je poslal županu Gorice vprašanje, kaj namerava občina ukreniti, da bi se pospešile carinske formalnosti v Gorici, ki povzročajo veliko škodo operaterjem ter ovirajo dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Počitniški tečaj za popravne izpite
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo 3. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi doma, ki jim je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Zapora trgovin o poletnih počitnicah
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo zaradi poletnih počitnic zaprte v popoldanskih urah (izvzemši ob sobotah in v dneh pred prazniki) naslednje trgovine:
od 1. do 12. avgusta jestvine Luigi Vianni, Ul. Cotonificio 20; jestvine Oscarre Podgornik, Ul. Aquileia 32; jestvine Gisella Riz, Ul. Attimis 17;
od 3. do 25. avgusta jestvine Tommasi in Verbi, Ul. Garibaldi 20; jestvine Angelo Miklus, Ul. Tominz;
od l. do 13. avgusta galanterijska trgovina Alma Marcovic, Ul. IV Novembre 46; pekarna Gaeta-no Azzano, Trg S. Giorgio v Ločin iku;
od 1. do 19. avgusta pekarna Da niele Germek, Ul. Rabatta 10; od 1. do 25. avgusta jestvine Aure-lio Tuzzi, Ul. Giulio Cesare 8;
od 1. do 31. avgusta mlekarna Anita Perco, Ul. Tominz 2: jest-
vine Augusto Bressan, Ul. T. Tas-so 6;
od 8. do 19. avgusta pekarna Dolores Culot, Ul. Romana 8 ter od 8. do 20. avgusta zaloga vina in likerjev Berce in Cardegna, Ul. Seminario 14;
od 8. ds 21- avgusta pa bo ves dan zaprta slaščičarna IMCA, Kor-zo Italia 5g ter od 14. do 21. avgusta slaščičarna Renato Gorian, Ul. Garibaldi.
V občini Krmin pa bodo zaprte v popoldanskih urah (izvzemši ob petkih in sobotah) naslednje trgovine s prodajo sadja in zelenjave: Attilio Simonetti, Luisa Pulz, Alma Bon, Mario Giacconi, Orsola Drius, Olimpia Sturm, Gu-glielmo Brandolin, Edoardo Pitta in Maria Stua.
V dodatku Uradnega lista od 15. julija je razpis natečaja za 6.050 stalnih mest na šolah druge stopnje.
ACI šteje na Goriškem 2.158 članov
Izvršni odbor ■avtomobilskega kluoa je na svoji zadnji seji izvolil za podpredsednika dr. Formen-tinija, za načelnike komisij pa rag. Giulia Krainerja (šport), dr. Antonia Gattalinija (pravna komisija), dr. Formentinija (turizem), Egidia Zottarja (promet).
Klub bo prisostvoval 23. konferenci za promet v Stresi, ki bo od 22. do 25. septembra, ktjer bodo razpravljali o naslednjih temah: Potrošniki ceste ter ureditev enotnega prometnega načrta v okviru vsedržavne in deželne programacije; kazenski in civilni postopek v obravnavanju prometnih nesreč. Razpravljali bodo tudi o varnosti vozil.
Goriški avtomobilski klub bosta na tej ko-nferemci zastopala podpredsednik Formentini in načelnik pravne komisije Cattalini.
Odbor je ugodil 68 prošnjam za vpis. Skupno je sedaj vpisanih v ACI 2158 članov.
Uršič prvak diletantov v zasledovalni vožnji
Goriški športni krogi so z velikem veseljem sprejeli vest o zmagi na zasledovalni vožnji za diletante, ki ponovno potrjuje izredne kakovosti, ki jih je atlet pokazal na olimpiadi in drugih tekmovanjih po Evropi.
.................................. MU UMI.......IIIIIIIM11IIIII1II..
NA DEŽELNI RAZSTAVI VIN V TRŽIČU
«0skarja» Gradniku iz Plešivega za najboljšo izbiro vrst vina
Za Fellugo iz Gradiške II. mesto - Uspeh bratov Keber s Plešivega
Kmetijsko posestvo Gradimir Gradnik s Plešivega pri Krminu je ponovno osvojilo Oskarja za vino na IX. deželni razstavi tipičnih vin, ki je bila v Tržiču, Gradnik je prvič prejel Oskarja tudi lansko leto.
Razsodišče, ki mu je predsedoval enolog Marcello Pillon, je pokusilo 130 vzorcev raznih kakovosti. Na osnovi razvrstitve so podelili prvo nagrado Gradniku, drugo pa Marcu Feliugi iz Gradiške. Nagrade bodo razdelili meseca septembra v Palazzeto Veneto v Tržiču, kjer bo zaključna svečanost ob prisotnosti naj višji!) deželnih predstavnikov. Skupino bodo razdelili zlate, srebrnte in pozlačene nagrade 18 vinogradnikom;-
Gradnik je prejel prvo nagrado za traminec, bratje Keber s Plešivega so prejeli drugo nagrado za sivi pinot in tretjo nagrado za tokaj.
lomil nekaj reber na levi strani prsnega koša; zdravil se bo 20 dni.
Urejanje pristanišča Portorosega
V pristanišču Portorosega so začeli urejati pristaniško obalo in trg. Pristaniško poveljstvo je pre. -povedalo ustavljanje ladij ob 140 metrov dolgem obalnem pasu ter parkiranje vozil
Prebivalec iz Dola se je ponesrečil
V tržiški bolnišnici je ob 2. po polnoči iskal zdravniške pomoči 46-letni Antonio Cinge-rli iz Dola št. 68, ki se je med prepirom ranil po glavi in levi rami. Okreval bo v enem tednu.
Iz tržiške bolnišnice
V	Foljanu se je mopedist 27-letni Natalino Pivan iz Fogliana zaletel v avto ter se udaril v glavo in si zlomil levo nogo in desno stegnenico.
V	Ronkah se je 30-letni Benito Santo Milani iz Turjaka s fiatom 1100 zaletel v tovornjak in si po-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 24. do 30. julija se je v go-riški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 6 in oklicev 12.
ROJSTVA: (Valter Marcosig, I-gor Compassi, Cristina Miklus, Te. resin-a Paolini, Sabina Mari, Aleš-sandra Zanfagnimi, Roberto Višin-tin, Claudia Marizza, Rossana Has-sek, Carlo Massimo Longo, Adriana Cavallin, Andrea Zorzini, Fa-biano Murgut, Raffaele Venica, Luciana Macuzzi, Andrea Zambon, Giuseppe Turco, Marco Chiussi, Roberta Vecchies, Raffaella Fra-tepietro, Aleš Fajt, Abrina Baza«, Cristina Bon, Roberta Vidoz, (Valter Riosa.
SMRTI: upokojenec 78-letni Giuseppe Mareocig, kmetovalec 81-letni Giovanni Culot, upokojenec 71-letni Adolfo Morelli, gospodinja 80-letna Vittoria Pecile vd. Deve-tag, gospodinja 75-letna Paola Hu. mar vd. Bigaj, 9 ur stara Roberta Vecchies, 2 dni stari Marco Chiussi.
POROKE: študent Paolo Vittori in študentka Renata Caselli, upokojenec Oscar Blasi«! in tekstilna delavka HJmilia Tensi, mehanik Antonio Suligoni in frizerka Daniela Komic, gledališki igralec Giampietro Biason in šivilja Franca Braidotti, kmetovalec Giovanni Bonazza in gospodinja Maria Venturini, oficir ital. vojske Ric-cardo Parisi i« gospodinja Nadia Saksida.
OKLICI; kanclist Giusepr'* Te j
desco in uradnica Maria Pia Fo-resio, trgovski zastopnik Egone Peric in gospodinja Clau-dia Rossi, kemični izvedenec Luigi Ber-tarolli in gospodinja Franca Hahn de Hahnenbech, šofer Sergio Antonio Rodar in delavka Silvana Zampa, tiskarski delavec Silvano Vogrig i-n trgovska pomočnica Ro-sanma Calisti, uradnik Claudio Marin in uradnica So-nia Rossi, računovodja Franco Selovin in Claudia Giuricich, kmetovalec Stojan Battisti in gospodinja Nives Pin tar, vicebrigadir orožnikov Antonio Saracino im gospodinja Gio-va-nna Carmela D’Arco, zidar Gianfranco Bascher i-n delavka Li-da Casagrande, karabinjer Maria-no Spada in gospodinja Odorica Giuseppini, trgovec Franco Azzano in gospodinja Francesca Vec-chiet.
V Hinavski bolnici se je udaril v glavo 26-letni Mauro Fornicola iz Tržiča, Ul. Boito 22; okreval bo v 10 dneh.
14 mesecev stari Bruno Taide iz Tržiča je použil dezodorant; zaradi zastrupljenja so ga pridržali na opazovanju.
Umrl je Dominik Kuzmin
V Sovodnjah so pokopali 72-let-nega Dominika Kuzmina, ki je umrl v ponedeljek popoldne po dolgi in hudi bolezni. V njegovi družini so bile v zadnjem letu kar tri smrti: pred letom dni mu je umrl sin Zvonko, decembra pa je izgubil ženo. Ostali so še trije odrasli o-troci. Od pokojnika so se poslovili številni sorodniki, prijatelji in vaščani.

Namesto cvetja na grob pokojne Afre Brešan da-ruje družina Smer-kolj-Katalan 5000 lir za Dijaško Matico.
Predsednik Saragat 4. novembra v Gorici
Predsednik republike Saragat bo prišel v" Gorico 4. novembra; takrat bo odkritje spomenika ob Ljudskem vrtu. S-prva je bilo določeno, da bo odkritje 7. avgusta, vendar bi predsednik zaradi drugih obveznosti ne mogel prisostvo, vati svečanosti.
Vest je občinskim svetovalcem sporočil odbornik Agati med petkovo sejo občinskega sveta v Golici.
Gorica
VERDI. 15.00: «Password — ucci-dete agente Gordomi, R. Browne in H. Line; barvni kinemaskop-ski film.
CORSO. 15.00:	«La decima vitti-
ma», Marcello Mastroiarmi in Uršula Andress; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 15.15-22.30: «Spo. gliarello per una vedovaa, War-ren Beatty in Leslie Caron; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 15—22:	«Sono agen-
te FBI«, James Stewart in Vera Miles; ameriški barvni film.
CENTRALE. — Zaprto.
lrzic
AZZURRO. 15—22: «Rita, la figlla americana«, Rita Pavone in F. Cappucci.
EXCELSIOR. 14—22: «Non distur-bate«, Doris Day, J. Lemmon in R. Taylor; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 15—22: «Danza di guer-ra per Ringo«, S. Granger; barvni kinemaskopski film.
S.	MICHELE. 14.30—22: «Guerra e pacea, A. Hepburn, H. Fonda in V. Gassman; barvni film.
MARCELLIANA. 14—22: «Duello al Rio d’Argentoa, A. Murphy; barv-ni film.
Ronke
EXCELSIOR. 16—22: «La vergine della vallea, D. Paget in R. Wag-ner.
RIO. 16—22: «La guerra segretaa, Vittorio Gassman, Henry Fonda in A. Girardot.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 31. julija je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25,8 stopinje ob 14.25, najnižjo 14,9 stopinje ob 7. url; povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov.
SPD priredi 7. avgusta, ob otvo-titvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Cmi 'prsti, izlet z lastnimi sredstvi z odhodom ob 3. uri zjutraj ali z vlakom z odhodom iz Nove Gorice ob 2.28 uri zjutraj do Podbrda, nato peš do planinskega doma. Povratek z vlakom ob 19. uri iz Podbrda. Podrobnejše informacije na sedežu SPD v Ul. Ascoli 1/1.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani ob bridki izgubi našega dragega očeta
Dominika Kuzmina
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
OTILIJA in ostali
Sovodnje, 31. julija 1966.
Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša ljuba
AFRA BREŠAN roj. TERPIN
Pogreb drage pokojnice bo 1. avgusta ob 17..uri iz pokopališke kapelice v Podgori pri Gorici.
Žalujoči otroci Vika, Fedora, Kamilo z družinami ter drugo sorodstvo
Koper, Rim, Zadar, Gorica, 31. julija 1966.
Kmečka Banka
GORICA, Ul. Morelli 14 — Tel. 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
VELIKA RAZPRODAJA VSEH POLETNIH KONFEKCIJ IN OBLEK PO IZREDNO NIZKIH CENAH
PRI KONFEKCIJI
(Ugodna menjava vsakovrstne valute)
MONCARO
GORICA, Verdijev korzo 113
PrlmonTcT^iuHiu Ir
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo in poceni postrežeta
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
Telefon 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo 5 Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano.
Hotel «TRIGLAV»
K O P E K - tel. štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RI2ANA»
s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
„,„„Z STERK
VSAK DAN RAKI - POSTRVI
AJŠEVICA
•	PRI NOVI GORICI
TEL. 21114
SPECIALITETE NA ŽARU
HOTEL S 1.0 IV L J (J BI.J /I Ul /I
TITOVA UL. 10 . TEL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarne In gostilno Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ir gostilna «Zveida» razen ponedeljka in barski program	telefon 21-239
im-m
Ir
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse notelske usluge.
Priznana domača in Inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
«Planlnski orel» v Trenti in gostišče v Soči tn Logu pod Mangrtom
' '.*•
«*< M*' 4 *~~'~~***-..........
B
O
V
E
C
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah
MARKET
TURISTI
Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima
E3 MARKET
• SEŽANA rdprt tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne
LJUBLJANA: Cigaletova ul.
Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska
AI6KA — Celovška nasproti Remize Šentvid
• JESENICE nasproti hotela POŠTA
3 SUPERMARKET - Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini
MENJALNICA • 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehrambeno blago	9 SPOMINKI
"CENTRAL-RIVIERAp
ORTOROŽ
Modeme sobe, mednarodna kuhinja.
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
G. P. SIDRO P'«" telef. 73349
nudi odlične specialitete in izbrane piJače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI«
•	«PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija »SIDRO« in kavarna — nočni bar
•	«TRI PAPIGE« z internacionalnim programom.
Restavracija «LIPA»
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOČA» KANAL - Tel.
Oglejte si najlepše podzemeljsko čudo na svetu
POSTONJSKO JAMO»
OGLED VSAK DAN ob 8,30, 10,30, 13,30, 16.. 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Ogled SKOČI JANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju ln oktobru je ob 10. in 15. uri, v juniju-septembru ob 10., 13, 15. ln 17. uri.
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - PI LA - RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete tn alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
MANUFAKTURA
NOVA GORICA - Tel. 21277
nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU in v SE2ANI:
•	METRAŽNO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO,
•	USNJENE IN KRZNENE IZDELKE TER IZDEL-
•	KE DOMAČE OBRTI - FOLKLORO
10% POPUST NA CENI PRI VPLAČILIH V TUJI VALUTI
■ 11 u
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BN0
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO. ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov
IZKORISTITE 10% POPUST PRi VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM [N MONTAŽO
Ob nakupu prt nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
O
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
.1 . r VOŠNJAKOVA 1
J___|JlL/ V TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL
Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-cing kavama - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje • Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
A RETTA
ULTRA T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA? Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT *,ro<laja »a veliko in drobno fVPGPT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! b\rUK I Izreden popust — Garancija —
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potnišk) ml ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnim) ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«8PLOSNA PLOVBA«, Piran žu pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. lelexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
Motel ADRIA
ANKARAN (blvži S. Nicolf)
VAB/
ZAGOTOVITE SI
ODLIČNO PIVO
UmON
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje NANUT
Gorizia — S Andrea
Via S. Michele 107 - Tel 5062
Podjetje FIN DEKLE - Trst. Via Ginliani št I - Tel 50407
Hjritaii
V'
Cmmii
FONDATA NEL 1912
7 rieste
Via deiia Zonta 9, tel 23-019 Via Valdirivo 33, tel 31-559 Via Torrebianca 30, tel. 31-559
Melika zaloga gumenega tn plastičnega blaga
Avto : Šport: Industrija :
Za dom:
Igrače: Sanitarije :
Pnevmatike Continental. Seiberling, Michelin, Pirelli; po. pravljamo orodje in pritikline: preproge; olja; manometri itd.
Šotori; čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov,
Transportni trakovi; jermeni; cevi; fasonsk) kosi: posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in «plexiglas» (poliakrilno steklo); »molto-pren«; surovine za izdelavo polistirenskih predmetov, polivinil; ccmoplen«; polietilen; najlon itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd.
Obširen sortiment.
«
Predmeti za laboratorije ln bolnice.
Uvoz - Izvoz
Čez štirinajst tisoč artiklov vam je na voljo
'RtsTavracija
LJUBLJANA Privoz št. 11
Pristna domača ln mednarodna kuhinja ln pijače Strežejo učenci eostinske šole v narodnih nošah.
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI UOKICI - Tel. Crpovan 3
Odlična pestra hrana Z Divjačina Z Dobra primorska vina Z Modeme sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z MinigoU igrišče Z Izposojevanie konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti!
Hotel «S0ČA»
MOST NA SOC! tel. 7
Moderno urejeni hotel Z Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv C Lep vrt Z Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna
NOVA GORICA - lel «11)44 opravlja kvalitetne, hitre ln varne prevoze potnikov m tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu. Bovcu, Ajdovščini Postojni in Sežani vam nudijo vsp potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo Izlete po Jugoslaviji tn inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge
TRGOVSKA HIŠA
UTKrnnmum
VELEBLAGOVNICA
V LJUBLJANI na lituvi cesti pri pošti
10.000 artiklov za dom - družino - gospodinjstvo
—	šport — letovanje itd.
•	V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice -kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd
•	II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči
—	kostumi - suknjiči - jopice Itd ,
•	MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
•	SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO
•	»ELITA«, Čopova, 7, podaljšek pošte.
J U G 0 S l A V I A
Nudi vam: Zlatorog Pivo in Laški Golding
GLAVNO ZASTOPSTVO:
AGROIND — Trst, UL Valdirivo, 36 — Tet 35-558 • 31-805 DISTRIBUTERJI:
Trst — Podjetje Guštin Tel. 22-51-02 Gorica - Podjetje Primožič Podgora Tržič (Monfalcone) - Podjetje Del Degan Tel. 74-518 Čedad (Cividaie) — Podjetje Cecchini—Vergollni Tel 72-820 Videm - Podjetje Pili Balzan Tel 21-76
UROnNE^2LPTPRNJ
A TRST via,,> Settemhre 16
w	tel »6016
O NABREŽINA (center)
£ SESLJAN (center)
/.LA TI //V SR TUR M Oh RASNI PRTOM HI
četrtletna 2 25(1 ur polletna * M ur. celoletna 7 701) lir - S KRI posamezna ttevUKa	nedelu''-Tp^iTiso stlnhJ dinarlevl.^eseč^^ (to * Vi oursurlb^mnanev črnino lilo ^Jin ~ limit ^tar^dlnarjt^ Poštm^tek^l	Ti**	rt""‘H ~ VnaPrel
SFRJ AD.T DZS. Ljubljana, Stan trg 3 L, telefon 22-207 tekoč, račun pn Narodni oanB v Ljubljani - 503-8 88 - OGLA*!: Cena oglasov. Za vsak mm v širin, enega stolpca: trgovski ,50. oHan^no-u^a^ m^mrtm«1s«^r -	Tr* 1, 9974 ~ 28
gorlške pokrajine se naročajo pri upravi - iz vseb drugtb pokrajin Italije pri »Societa PubOUcltD ttahana«. - Odgovorni urednik: STA N Is-v RENKO 1 Izdaja ln tiska ZaložimtT^rtaškeLa^riska	heS<>rta '	^