PRIMORSKI DNEVNIK [jštnina plačana v gotovini »ob. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 215 (7108) TRST, četrtek, 19. septembra 1968 MENDA NAKLONJEN POLITIČNI REŠITVI POLOŽAJA VČSSR Kuznjecov se je vrnil v Moskvo da pripravi sestanek «na vrhu» Poročilo z zasedanja plenuma CK KPČ - Čisar o nujnosti takojšnje federativne ureditve države - «Izvestija» ponovno napadajo jugoslovanski tisk Pet zakonskih predlogov o spremembi pokojninskega sistema Delegaciji vlade in sindikatov se sestaneta 27. t. m. PRAGA, 18. — Po vesteh iz obveščenih krogov je menda vče-4J odpotoval v Moskvo namestnik sovjetskega zunanjega mi-«tra Kuznjecov, kjer bo poročal prezidiju CK KP SZ o po-®aju v Češkoslovaški. Njegov odhod spravljajo v zvezo z bližini sestankom «na vrhu», do katerega bo po vseh napovedih 'fišlo v petek. Po istih vesteh je namestnik------------------ tejetskega zunanjega ministra gonjen politični daljnosežni teitvi celotnega vprašanja. Ka-*> da se tudi ocena «revolucio-tehega stanja« bistveno razlije od ocene veleposlanika Čer-teenka, ki je zagovarjal oboro-teo intervencijo. Menda je Ku-''lecov izrazil svoje polno zadnje v predsednika vlade Cer-}*a in tajnika slovaške partije tesaka, vendar pa je izrazil dojene pomisleke o Dubčku, češ 4 ni povsem prepričan, da je te>a spoštovati novi položaj, penijo, da se bo po sestanku «na tel* Kuznjecov prav gotovo vr-* v Prago, kjer je dejansko nado-(stil veleposlanika Červonenka in ! Ukvarja z vsemi stiki s češko-°vaškimi predstavniki, i^anašnji tisk ne objavlja vesti o (bijem sestanku «na vrhu*, ven-pa nedvoumno sledi iz poročiti včerajšnjem zasedanju plenu-4 centralnega komiteja KPČ, da te sestanek zelo blizu. V poročile tako rečeno v uvodu, da so tetivno ocenili razgovore Černi-1 »v Moskvi in da so sestavili ne-(tere konkretne predloge za pri-JVo bližnjih političnih dvostran-razgovorov. ■ffezidij je poleg tega proučil tena sredstva, da se preprečijo še zlasti preprečijo poskusi, da še zlasti prepreči poskuse, da se izognili najbolj nepopular ( posledicam položaja in da ne ».jasno obrazložili tudi kočljivih Jev. V poročilu je rečeno, da so bi bil dokaz, s kom se družijo sovražniki socializma. Sinoči je lahko milijone sovjetskih televizijskih gledalcev prvikrat videlo, kako je izgledala »protirevolucija* v Pragi in kako so »protirevolucionarne sile* postale močne v Češkoslovaški. Oddajali so daljši televizijski dokumentarni film, v katerem prikazujejo, kako je praško ljudstvo sprejelo sovjetske tanke, kako je na tisoče demonstrantov sprejelo sovjetske vojake, plakate tudi v ruščini »Vrnite se domov* in podobno. Prikazovali so tudi podobe od «prej» in med drugim sedež lista «Literarni list*. Ota Ši-ka. ki ga dolže, da je hotel obnoviti kapitalizem, ter tajna skladišča orožja. BEOGRAD, 18. — Komisija CK Zveze komunistov Jugoslavije za vprašanja mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja je na današnji seji razpravljala o nekaterih značilnostih sedanje politike Sovjetske zveze v zvezi z zadnjimi dogodki na Češkoslovaškem. Udeleženci v razpravi so posvetili posebno pozornost gospodarsko -družbenim gibanjem v Sovjetski zvezi in njihovemu odrazu na zunanjo politiko Sovjetske zveze. sti* ali «njihovi lakaji*. Pohvalil je sklep albanskega parlamenta, da proglasi izstop iz varšavskega pakta, češ da je to «nov udarec revizionizmu*. 22. seja o Vietnamu PARIZ, 18. — Danes je bila 22. seja med ameriško in sevemoviet-namsko delegacijo v Parizu. Ameriški delegat Cyrus Vanče je ponovno zavrnil priznanje narodnoosvobodilne fronte kot predstavnice južnovietnamskega ljudstva. Trdil je, da gre samo za «mit». Sevemovietnamski predstavnik Xuan Tuy pa je ponovil zahtevo, da morajo ZDA ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama in vseh drugih vojnih dejanj. Tuy je nave- del tudi enake izjave glavnega tajnika OZN U Tanta in francoskega zunanjega ministra Debreja. Zatem je Xuan Tuy zavrnil ameriške trditve, da večina južnovietnamskega ljudstva nasprotuje osvobodilni fronti in Severnemu Vietnamu. Obtožil je ZDA, da še bolj stopnjujejo vojno. Prihodnja seja bo v sredo ob 10.30 Iz Sajgona poročajo, da so osvo bodilne sile davi znova obstreljevale z raketami oporišče Danam; V noči od ponedeljka na torek so osvobodilne sile napadle ameriško topniško oporišče vzhodno od Tal Ninha. Napadale so sedem ur in so se umaknile v zgodnjih jutranjih urah. Ameriški bombniki «B 52» so vče raj nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama. 0 gospodarskih odnosih j DO SEDAJ PRED POSLANSKO ZBORNICO med SFRJ in Zah. Nemčijo BEOGRAD, 18. — Minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije dr. Karl Shiiller je pred odhodom na tiskovni konferenci v Zagrebu, kjer je obiskal Velesejem, izrazil prepričanje, da bo v kratkem prišlo do povečanja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. V razgovorih, ki jih je Schiiller imel s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Ki-rom Gligorovim in članom zveznega izvršnega sveta Tomom Gram-filom, so prevladovale štiri teme: razvoj proizvajalno tehničnega sodelovanja in industrijskega sodelovanja; dvostranski trgovinski odnosi; stališče Zahodne Nemčije do sodelovanja Jugoslavije s članicami evropskega skupnega trga in praktični ukrepi za izboljšanje plačilne bilance Jugoslavije z Zahodno Nemčijo. Vprašanja proizvajalno tehničnega industrijskega sodelovanja bodo po besedah Schiillerja rešena s posebnim sporazumom. Predlog sporazuma bodo v začetku prihodnjega meseca proučili skupno strokovnjaki obeh držav na sestanku v Beogradu. Minister je nadalje povedal, da bo zahodnonemška delegacija na bodočih razgovorih v Beogradu sporočila tudi konkretne predloge olajšav za povečanje trgovinske izmenjave. Zastopniki Jugoslavije so v razgovorih opozorili ministra Schiillerja na vrsto nerešenih vprašanj socialno-pravnega položaja jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Zahodni Nemčiji in zahtevali, da se ta vprašanja rešijo. iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiii PO ZAGOTOVILIH FRANCIJE, VELIKE BRITANIJE IN ZDA V Moskvi zaključena razstava italijanske industrije (teali načrt dela do konca okto-4 glede notranjih zadev, gospo tetva in glede zunanjih zadev, ^knemben je odstavek poročila, teterem je rečeno, da je nujno (te sklicati štirinajsti izredni konte partije, da se objektivno pro- 4 razvoj po trinajstem kongresu, "teno izraža prezidij željo, da bi 1 Pred 50. obletnico ustanovitve Jlblike ‘ (28. oktobra) uresničila (•"tetivna ureditev Češkoslovaške, teiciij je tudi proučil položaj nedrih članov partije, ki so v tu-!' in ugotovil, da morajo vsi sle-1 direktivam partije, kolikor se - član izreče proti tem direkti-te, bodo sledile posledice. .'te torej kaže, da bo prišlo do tega sestanka «na vrhu* in da 1 na tem sestanku češkoslova-,voditelji ponovno zahtevali nor-tezacijo, kar zanje pomeni v te vrsti umaknitev tujih čet. Kak- 5 je stališče Moskve? Na to je teo dati točen odgovor. Delno sle- pisem, ki jih objavlja TASS _ jih je menda prejelo češko-aško veleposlaništvo v Pragi, običajno gre za nepodpisana 'a. V nekem takem pismu je -bo: «Kako lahko ostanejo na teh mestih tisti, ki jim ni pri te usoda socialistične Češkoslo-v drugem pismu pa je re-; °: »Vemo, da so zavezniške če-. borale priti in upamo, da bo-! "stale, dokler ne bo izginila nemost za socialistične pridobitve teteslovaškega ljudstva in nevar-te proti skupnosti socialističnih tev.» teh pisem se 'ahko zaključuje da bodo Sovjeti zahtevali iz-tecitev določenih osebnosti in da ," postavili vprašanje umika čet konec dolge poti, prav obratno, . si to žele češkoslovaški vodi- vtedsednik češkega parlamenta pr je danes govori o federativni "reditvi češkoslovaške in je u-»tevil, da sedanji pogoji tega ne Srečujejo. Ugotovil je tudi, da J. Se za federativno ureditev ze Lpla kongres slovaške partije in jteška skupščina Moskovski spojni niso v nasprotju s temeljite težnjami razvoja v ČSSR in , tednji tedni prinesli številne dote o skupni želji Čehov in Slo-te0'', da žive v federativ ,! državi. tphiestniK ministra za zunanjo !™vin0 František Mares je v in teluju z listom «Rude pravo* u-[Pvil pomembnost gospodarskega tetevan ja med ČSSR in SZ. Na-je obsežne dobave surovin in te1 iz SZ, za kar češkoslovaška ffjla svoje izdelke na izredno ob-> tržišče MOSKVA, 18. — Paviljoni moskovskega ljudskega vrta «kulture in oddiha« v Sokolnikih, kjer je bila italijanska industrijska, razstava so se zaprli. Za razstavo je v SZ vladalo izredno zanimanje, saj so dosežki italijanske tehnike predmet širokih razprav in daljnosežnih načrtov. Razstavo je v dveh tednih obiskalo kar 800 tisoč ljudi. Gospodarski uspehi so tudi zadovoljivi. Tako je sklenila Innooen-ti kupčijo za dve milijardi. Sovjetski gospodarstveniki so pokazali izredno zanimanje za embalažne stroje, avtomobilske pripomočke, hladilnike in kuhinjsko opremo italijanske izdelave. Maocetung obljubil vojaško pomoč Albaniji PEKING, 18. — Maocetung je v pismu albanskemu predsedniku vlade Enveru Hodži obljubil vso potrebno pomoč v primeru, če bi Albanijo napadli «sovjetski revizioni- Polemike o veljavnosti dveh členov ustanovne listine OZN V bistvu gre za zagotovila Zap. Nemčiji s strani NATO - Stališče moskovske «Pravde» nemške vlade Ahlers je danes izjavil, da je prišlo po vsej verjetnosti do polemike s strani sovjetskega tiska o veljavnosti členov 53 in 107 ustanovne listine Združenih narodov, še pred zagotovili Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike. Vsa ta zagotovila se nanašajo na ugotovitev, da omenjena člena nimata več pravne podlage, medtem ko so z ameriške strani bili še ostrejši ln garantirali celovitost Zapadne Nemčije in spoštovanje vseh določil sporazuma NATO. Istočasno pa v današnji «Pravdi« podčrtuje Vladen Kuznjecov, da sta omenjena člena še vedno veljavna in da predvidevata akcije proti sovražnim državam, kolikor prič-no s sovražnimi dejanji proti državam ustanoviteljicam OZN. V članku je nadalje rečeno, da se je SZ obvezala, da bo preprečila obnovitev militarizma in nacizma v Nemčiji in da je skupaj z ostalimi državami ((prijateljicami miru« pripravljena sprejeti učinkovite u-krepe, kolikor bi se pokazala nujnost, da se zavrnejo nevarne neonacistične in militaristične aktivnosti v Zapadni Nemčiji. Kuznjecov nadaljuje z že znano tezo, da je Bonn izven sebe, ker ‘ so se zrušili njegovi načrti s češkoslovaško in da skuša sedaj povleči svoje pajdaše NATO v nevarno revanšistično igro. Zvezna Nemčija pa ne more razpravljati o obveznostih ln pravica protihiblerjev-ske koalicije. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bri- •iiimiiiinmitiiMiiiiiniiimiiiiiiniiiniii umni,mminii umu mm imin im mnimimiiiiii iiiii uuiimiiiiiii GOVOR NA IZREDNEM ZASEDANJU PARLAMENTA BONN, 18. — Glasnik zapadno- tanska vlada v celoti podpira ame- Avstrijski kancler Klaus o obrambi suverenosti Obrazložil je pravne temelje avstrijske ureditve, ki sloni na državni pogodbi iz 1955. leta DUNAJ, 18. — Na izredni seji poslanske zbornice je kancler Klaus obširno obrazložil avstrijsko stališče v zvezi z dogodki v češkoslovaški. Uvodoma je ugotovil, da je zasedba ČSSR predstavljala presenečenje za vse in nato dejal, da avstrijsko vlado zaskrbljujejo predvsem trije aspekti vprašanja; 1. spoštovanje mednarodnega prava, 2. spoštovanje listine OZN in izjave o pravicah človeka in 3. spoštovanje pravic malih držav. V takih okoliščinah skrbi avstrijsko vlado predvsem integriteta njenega ozemlja ter varnost in svoboda državljanov. Zaradi tega glede zunanje politike ponovno podčrtuje politično usmeritev, ki temelji na državni pogodbi in njenem u-stavnem zakonu o stalni nevtralnosti. Glede zunanje in obrambne politike je treba narediti vse, da se zagotovi varnost ozemlja in končno je treba izpolniti človečanske dolžnosti do državljanov bližnje drža; ve, ki potujejo skozi _ Avstrijo, ali ki se v Avstriji zadrže. Avstrijska vlada se zaveda, da kljub pogajanjem med ČSSR in SZ ni prišlo do končnega pomirjenja in da so še vedno koncentrirane čete varšavskega pakta v ČSSR in torej v bližini avstrijske meje. V tej zvezi je dejal Klaus, da je treba zanikati nekatere trditve Ji Vasil Bilak je odločno zani-lu’ da je zahteval ali da je ve-da bodo prišle sovjetske čete: rte je bil med glavnimi obtožen-t tejaboracionizma in ga zato tu-Ldiso več izvolili na izrednem rnajstem kongresu, katerega se »itedeležil, kot pravi sam, ker so It svetovali, da bi bil nezaželen. je bil pred Husakom tajnik W®ske partije in je izrazil podite Dubčku in obstoječemu vodij^ Partije v glasilu slovaške par-jv *Smena». iitenašnja izdaja moskovskega li-tvestija» objavlja ponoven na-« "a Jugoslavijo in na njeno sta-ikr V listu je rečeno, da skupno V°, protisovjetske laži o češko-'tfa?kem položaju zahodni «krimi-jugoslovanski tisk in pe-Vte' propagandisti, kar naj bi Vstavljalo dokaz o podobni ak- ---------- . .- - ,- C«ti buržoaznih ideologov, revi- nh mejah kot neodvisna m nedo-testov ter maoistov in kar naj 1 takljiva država. To je izrecno do ločeno v prvem in v drugem členu državne pogodbe, s katerimi so se tudi velesile podpisnice obvezale spoštovati avstrijsko suverenost. Klaus je ta del govora zaključil, da sta avstrijsko ljudstvo in avstrijska vlada trdno odločena braniti z vsemi sredstvi državno o-zerr.lje. Navedel je tudi razne ukrepe, ki so jih sprejeli za okrepitev varnosti. Nato je dejal, da ni prišlo do vala beguncev, kot se je to zgo dilo med madžarskimi dogodki in so zabeležili samo normalni obmejni promet. Do sedaj je za politični azil zaprosilo 1.355 češkoslovaških državljanov. Biafra riško opozorilo Sovjetski zvezi, da naj ne intervenira z vojaškimi silami v Zapadni Nemčiji. Glasnik je tudi izrecno dejal, da se v celoti strinjajo z ameriškim besedilom in da preučujejo, kakšne garancije bi nudili zapadno-nemški vladi. Omenil je tudi izjavo britanskega zunanjega ministra Stewar-ta, ki je 26. avgusta pred parlamentom izaavll, da bi vsak napad proti državi članici NATO pomenil napad proti vsem in bi v celoti stopil v veljavo obrambni sistem. V ponedeljek pa Je glasnik britansko vlade izjavil, da določila ustanovne listine OZN nikakor ne morejo pomeniti, da ima sovjetska vlada pravico, da intervenira ha ozemlju Zvezne nemške republike. Sporna člena Ustanovne listine se glasita: Člen 53. 1. Varnostni svet uporabi, če se mu zdi primerno, regionalne dogovore ali ustanove za izvršitev prisilnih ukrepov v njegovem imenu. Vendar brez dovoljenja varnostnega sveta ne sme biti s pomočjo regionalnih dogovorov ali ustanov izvršen noben prisilni u-krep, razen ukrepov zoper sovražno državo, določeno v 2. odstavku tega člena, ki se opirajo bodisi na 107. člen te Ustanovne listine ali pa na regionalne, dogovore zoper obnovljeno napadalno politiko takšne države, tako dolgo, dokler ne bo na prošnjo prizadetih vlad organizacija prevzela odgovornost za preprečenje nadaljnjih napadov takšne države. 2. Izraz ((sovražna država«, ki je uporabljen v 1. odstavku tega člena, se nanaša na vse tiste države, ki so v drugi svetovni vojski nastopale kot sovražniki zoper katerekoli državo podpisnico te Ustanovne listine. Člen 107 Nobena določba v tej Ustanovni listini ne ovira in ne prepoveduje ukrepa, ki bi ga sprožila ali potrdila za to odgovorna vlada kot posledico druge svetovne vojske nasproti državi, ki je v tej vojski nastopala kot sovražnik katerekoli države podpisnice te Ustanovne listine. V Pentagonu so danes pojasnil:, da je treba izjavo obrambnega ministra o pošiljanju ameriških čet v Nemčijo razumeti nekoliko drugače. Poslali bodo samo 10-12 tisoč mož, medtem ko se številka 20-40 tisoč mož, o katerih je včeraj govoril Clifford, nanaša na celotno število vojakov, ki bodo sodelovali na manevrih Zapadno nemški zunanji minister Brandt je izjavil, da bi bilo primerno, da bi izdali skupno nemško - zavezniško izjavo o statusu Berlina. Brandt je govoril na sestanku sekcije socialdemokratska stranke. V poročilu je tudi rečeno, da )e položaj dokazal, da varnost Berlina ne bi bila okrepljena, če bi priznali Vzhodno Nemčijo. Zapadna Nemčija je sporočila, da nameravajo obnoviti diplomatske odnose z arabskimi državami, M so jih prekinili maja 1965. leta. Do prvih stikov bo prišlo v ZAR, ko jo bo obiskal minister za gospodarsko kooperacijo Wichnewski. Glede prihodnosti indokitajskega polotoka po povratku miru v Vietnam, poudarja Sihanu-k, da bi morali začeti tesno sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja pravic in interesov med vsemi državami tega področja. Slhanuk je nato poudaril, da Kambodža ne zavzema do ZDA protiameriškega stališča, temveč samo protiimperia-listično stališče. Ce bi ZDA priznale sedanje kamboške meje in bi ustvarile vsa vojna dejanja proti Kambodži, bi se lahko takoj obnovili dobri odnosi med obema državama. Zaostritev spora med Filipini in Malezijo MANILA, 18. — Filipinski predsednik Marcos je podpisal zakon kongresa, ki določa filipinsko suverenost nad ozemljeni Sabah, ki je svoj čas pripadalo britanskemu Borneu in ki sedaj pripada Maleziji Marcos pa je poudaril, da ta ukrep ne pomeni, da bodo skušali Filipini s silo zasesti to ozemlje. Filipinska ustava namreč poudarja, da se Filipini odrekajo vojni kot orodju svoje politike. Poleg tega šo Filipinci zvesti načelom OZN, ki obvezujejo države članice, da mirno rešujejo mednarodne spore. Poudaril je, da bodo Filipini skušali z mirnimi sredstvi uveljaviti svoje pravice nad ozemljem Sabah. V vladnih krogih v Manili izjavljajo, da bodo današnji ukrep spo ročili OZN. RIM, 18. — Kakor že javljeno, se bosta na zahtevo sindikalnih organizacij CGIL, UIL in CISiL sestali delegaciji vlade i-n sindikatov 27. septembra in razpravljali o vprašanju pokojnin. Vladna večina je namreč pred zaključkom prejšnje zakonodajne dobe sprejela pokojninski zakon, ki so ga sindikalne organizacije zelo ostro kritizirale. O nekaterih podrobnostih zakona je razpravljalo tudi ustavno sodišče. Tako na primer o prepovedi prištevanja starostne pokojnine drugim pokojninam. Nova poslanska zbornica ima pred seboj pet zakonskih predlogov o spremembi pokojninskega zakona. Predložili so jih Longo (KFI), socialista Guerrint in Pellicani, Fe-rioii (PLI), Roberti (MSI). Dodatno je glede pokojnin neposrednim obdelovalcem zemlje predloži svoje popravke Bonomi (DC). Zakonski predlogi so si med seboj zelo različni, imajo pa tudi več skupnih zahtev. Med temi, naj se popolnoma obnovi starostna pokojnina, možnost prištevanja pokojnin, spremembo družinskih doklad, povišanje najmanjše pokojnine. Socialisti menijo, da bi morala naj-nižja pokojnina znašati 25 tisoč , Ur, komunisti 30 tisoč, liberalci pa 1 27 tisoč, ko gre za delavce pod 65. letom starosti in 30 tisoč lir, če so | starejši. Končno zahtevajo še, naj bi se pokojnine spreminjale, kot se spreminja standard. Tako predlagajo socialisti ln liberalci, da bi se pokojnine morale računati na osnovi povišanja draginje, komunisti ln socialproletaroi pa na osnovi poprečnega porasta plač v industriji. Komunisti in socialproletaroi povezujejo na tak način zvišanje pokojnin z možnostjo uspehov sindikalnih borb. Končno pa zahtevajo levičarske stranke, naj pride do novega načina upravljanja ustanov, ki skr-be za pokojninsko zavarovanje. O tem menijo, da bi morali v upravi sodelovati predstavniki sindikalnih organizacij. V zvezi z vprašanjem reforme pokojnin se je danes sestala komisija za delovna vprašanja pri poslanski zbornici. Sklenila je, da bo že jutri začela razpravo o predlogih sprememb k pokojninskemu zakonu, a ne bo zaključila svojega dela z glasovanjem, ker bi to prejudiciralo razgovore med sindikati in vlado. Tako je menil socialistični pred stavnik, medtem ko so socialiprole-tarci in komunisti hoteli, da bi se komisija takoj izrekla o tem vprašanju. Predsednik komisije je bil namreč predlagal, naj bi se razprava odložila. Proti odložitvi razprave so bili komunisti, liberalci, sooialproletar-ci in predstavniki MSI. nih ciljev*. Pri tem je seveda mislil na nagrado, ki jo je Pasoli-nijev film »Teorema* prejel od OC.IC, na pastirsko pismo latinskoameriških škofov, na zasedbo katedral v Santiago del Chile in v Parmi. Verinke je zato pozval k disciplini, spoštovanju hijerarhije in stoletne tradicije. Pri tem se je papež skliceval na koncil, katerega naj bi hoteli «nekateri mladinci in mladi duhovniki* prehiteti. Opozoril je tudi na katoliški tisk, češ da je zadnje čase v nekaterih primerih izredno ostro napadal cerkvene dostojanstvenike. To je označil papež za »kritiko, ki razjeda*. Papež o kipenju med katoličani Zdravstveno stanje diktatorja Salazarja nespremenjeno LIZBONA, 18. — Zdravstveno stanje portugalskega diktatorja Salazarja je nespremenjeno. Vedno bolj pogosti so pregledi najrazličnejših zdravniških specialistov, ki se trudijo in upajo, da bodo Sala-zarju rešili življenje. Vendar v bistvu ni posebnega upanja. Iz ZDA je medtem prispe! v Lizbono nevrokirurg Merrit, ki ga je izrecno prosil Lyndon Johnson. Po pregledu Salazarja je Merrita sprejel portugalski predsednik republike admiral Tomaž. Tudi če bo Salazar ostal pri življenju, ga bo nadomeščal državni tajnik Jorge De Motta Veiga. Glede dokončnega nasledstva v primeru Salazarjeve smrti, pa se vedno bolj širijo govorice, da bo to profesor Marcelo Castano, katerega podpira general Pereira De Castro, ki poveljuje republikanski gardi. NEW YORK, 18 — Predsednik ameriških sindikatov AFI-CIO George Meany je izjavil, da je glavni svet te organizacije soglasno sklenil podpreti demokratičnega predsedniškega kandidata in je pozval člane sindikatov, naj glasujejo za Humphreya in za podpredsedniškega kandidata Muskieja. iiiiiiiMiimMimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiuinni PREISKAVA O IZJAVAH SEN. JANINUZZ1JA Razprava o amnestiranju obtoženih demonstrantov Seja vodstva KPI - Razprava o dogodkih v ČSSR na vabilo revije «Espresso» RIM, 18. — Med splošno avdijen-co je papež Pavel VI. dolgo govoril o kipenju med katoličani. Ostro je obsodil dejanja, ki da niso v skladu s krščanskimi metodami, in navedel «zasedbo kate dral, nagrajevanje nesprejemljivih filmov (mišljen je očitno Pasolini-jev «Teorema», ki ga je nagradil odbor katoliških kritikov), skupin ske proteste proti okrožnici o omejevanju rojstev, propagando političnega nasilja za dosego družbe RIM, 18. — Vrhovni sodni svet je sklenil, da bo začel preiskavo v zvezi z izjavami, ki jih vsebuje vprašanje senatorja Jannuzzija o tem, da je pet sodnikov rimskega sodišča prejemalo denar od obveščevalne službe SIFAR. O vsakem sklepu, ki bo sledil preiskavi, bo vrhovni sodni svet obvestil javnost. Gre za vprašanje senatorja Jan-nuzzija, v katerem trdi, da je pet sodnikov rimskega sodnega zbora prejemalo velike vsote denarja za dovoljenja, s katerimi se je dovoljevalo priključevanje prisluškovalnih naprav na telefonske aparate političnih osebnosti. Pravosodni minister sen. Gonel-la je na seji komisije, ki razpravlja o socialističnem zakonskem predlogu o amnestiranju vseh, ki so v zadnjih časih bili toženi zaradi sindikalnih, političnih in študentskih manifestacij, povedal mnenje vlade. Vlada meni, da je treba amne-stiranje povezati s procesom normalizacije na vseučiliščih, ki naj bi ga predpostavljala nova šolska reforma. Podobno stališče so za vzemali nekateri demokrščanski komisarji, ki so zato tudi predlagali, naj bi se iz amnestije izključili vsi, ki so bili toženi zaradi »političnih manifestacij*. Liberalec Finnizzi pa je predlagal, naj bi se amnestiraii samo študentje, ne pa druge osebe (mišljeni so delavci), ki so posegli v študentske manifestacije. Liberalec je izključil iz odloka o amnestiji sindikalne in politične prekrške. Komunisti in socialproletarci so odločno za odlok. Nekaj pomislekov so izrazili socialproletarci, ki ne sprejemajo načela, po katerem naj bi c umestijo dovolil predsednik re-pub'" Končno pa še vendarle ni nobena skupina izrekla proti amnestiji, čeprav predlagajo predvsem demokristjani in desničarji, da jo je treba omejiti in zožiti roke, za katere naj bi veljala. V Rimu se je medtem pod predsedstvom strankarskega tajnika Longa sestalo vodstvo KPI, ki je poslušalo poročila Pajette, Galluz-zija in Cossutte, ki so zadnji teden obiskali več prestolnic socialističnih držav, med temi tudi Beograd. Bukarešto, Moskvo in Sofijo. O zasedanju je tiskovni urad KPI izdal poročilo, v katerem se poudarja že znano stališče KPI do Češkoslovaške, omenja se »živahna in prosta razprava v partiji* in »množična zborovanja, kot je bil nedavni festival Unita* Vodstvo KPI poziva na nastop proti vsem, ki bi radi izkoristili dogodke na češkoslovaškem za to, da bi se okrepile pozicije NATO in nemškega revanšizma. O drugih vprašanjih meni KPI, da je pereče vprašanje pokojninske in agrarne reforme. O reformi vseučilišč, ki jo predlaga se- Predstavnik ZAR znova opozarja na ekspanzionistične težnje Izraela LAGOS, 18. — Švedski strokovnjak za vprašanja beguncev Nils-Goeran Gussing bo kot U Tantov osebni opazovalec začel preiskavo o trditvah predstavnikov Biafre, da izvajajo zvezne nigerijske čete grozodejstva. Gussing se je danes vrnil v Lagos po petih dneh pogo-varov s predstavniki Združenih narodov v Nevv Vorku. Gussing je bil že tri tedne v Lagosu in se zanimal za pomoč beguncem. Polkovnik Ojukvu (Biafra) je poslal Rdečemu križu v Gabon poziv. zvezi s sporazumom v Jalti in | naj ta država «takoj sprejme 1 i* —M__1! A.. nLnln I. L. Ini lllz/tf m/uto/u, iiniilzn elniul/t t še zlasti zanikati, da obstajajo tajne klavzule ali pogodbe o Avstriji. S pogodbo od 15. maja 1955 je bila Avstrija v skladu z moskovsko izjavo od 1. novembra 1943 po-, novno obnovljena 'v istih predvoj- likor mogoče veliko število otrok Biafre*. Poziv je Ojukvu poslal tudi Slonokoščeni obali Tanzaniji, Zambiji, Senegalu, Zahodni Nemči ji, Franciji, Švici, Nizozemski, Nor veški, Danski in švedski. V zadnjih desetih dneh so sprejeli v Li-brevillu 26C otrok iz Biafre. Sihanuk o Vietnamu TOKIO, 18. — V odgovorih na vprašanja, ki mu jih je japonski dnevnik «Asaht Shimbum«, je kam-boški predsednik Sihanuk v zvezi s pariškimi pogovori o Vietnamu poudaril, da bi morala pogajanja za mir v Vietnamu potekati v treh zaporednih fazah: brezpogojna u-stavitev bombardiranja Severnega Vietnama in vseh ameriških vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu; sledila naj bi pogajanja o važnih vprašanjih ln tedaj naj bi navezali neposredne stike med Američani in Južnovietnamsko osvobodilno fronto Ker se predvideva, da bi osvobodilna fronta odklonila pogajanja z ZDA kot edinimi predstavniki Južnega Vietnama, bi bilo po mnenju Slhanuka treba temeljito spremeniti sajgonsko vlado, da bi omogočili neposredna pogajanja te vlade z osvobodilno fronto m Hanojem. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiitniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitniiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii dan ja vlada, pa meni vodstvo KPI ... da bo «razvnela nov spopad s štu- SENEGAL IN PAKISTAN ZAHTEVATA SEJO VS dentskim gibanjem*. »KPI,* zaklju- čuje vodstvo, »pozitivno ocenjuje razvoj odnosov med levimi silami in možnostmi ustvaritve leve alternative, kar potrjujejo tudi zaključki nedavnega seminarja ACLI v Vallombrosi.* O dogodkih na Češkoslovaškem so razpravljali na povabilo revije «Espresso* Pajetta (KPI), Basso (PSIUP), Lombardi (PSI) in pa La Malfa (PRI). Vsi so obsodili intervencijo na Češkoslovaškem. Razen La Malfe so se tudi vsi strinjali s tem, da je možna enotnost levih sil v boju proti imperializmu, atlantskemu paktu in širše preobrazbe v sami italijanski notranji politiki. Sindikati poštnih uslužbencev, ki pripadajo CIL, UIL in CISL, so sklenili, da bodo organizirali 48-ur-no stavko, ki bo 25. in 26. t. m. Nadaljujejo se medtem sestanki pri ministrstvu za trgovsko mornarico med predstavniki sindikatov pomorščakov in lastnikov prevozniških družb. V Rim je prispel v zvezi z dejavnostjo sindikalnih organizacij po posegu na Češkoslovaško tajnik francoske CGT Seguy. Sestal se bo najprej s predstavnik' CGIL, nato pa z drugimi sindikalisti. Obrambni ukrepi o Suezu za Srednji vzhod Battles na V Kairo je prišel ameriški podtajnik pogovore s tamkajšnjimi voditelji NEW YORK, 18. — Senegal m Pakistan sta zahtevala nujno sejo varnostnega sveta Združenih narodov, da bi razpravljali o odhodu predstavnika glavnega tajnika na Srednji vzhod z nalogo, da izvede »človečansko odposlanstvo«, predvsem pa da bdi nad usodo arabskega prebivalstva na ozemlju, ki ga je zasedel Izrael. To vprašanje bodo eventualno postavili na dnevni red, ko se bo varnostni svet sestal, da posluša izjavo sedanjega predsednika, kanadskega predstavnika, ki bo pozval Izrael in Arabce, naj spoštujejo sporazum o ustavitvi ognja, in bo poudaril zaupanje varnostnega sveta v dobre usluge Jarringa. Predstavnik egiptovske vlade Za-jat je na tiskovni konferenci izjavil, da obrambni ukrepi, ki )lh je odredila ZAR ob Sueškem prekopu, potem ko so Izraelci 8. septembra obstreljevali Suez, pomenijo, da bodo egiptovske sile uporabile ves svoj obrambni potencial na tem področju, če bi Izrael odprl ogenj. Zatem je Zajat ponovno o-pozoril na ekspamsionistične težnje Izraela in je poudaril, da je stanje danes naslednje: «Mir z umikom izraelskih čet z arabskega ozemlja, ki so ga zasedle po juniju 1967, ali pa vojna v primeru izraelskega poizkusa napredovanja na nova a-rabska ozemlja. Na vsak način stanje, kakršno je sedaj, ne more trajati.« Zajat je omenil tudi izjavo izraelskega ministra za obrambo Moše Dajana izraelski mladini: «Nq smemo se ustaviti na sedanji črti ustavitve ognja. Izrael bo moral nekega dne zajemati tudi južni Li- banon in druga arabska ozemlja.« Predstavnik je zatem izrazil zadovoljstvo svoje vlade nad izjavo afriškega vrha v Alžiru v podporo Arabcem in o potrebi umika izraelskih čet. Glede razgovorov, ki Jih bo ameriški državni podtajnik za Srednji vzhod Lucius Battles imel v Kairu, kamor je prišel nocoj, Je predstavnik omenil, da Je ta ameriška osebnost podala ostavko in bo na svojem mestu še nekaj dni. Na vsak način je Battles prišel v Kairo, da prisostvuje slovesnosti ob novem odprtju obnovljenega templja Abu Simbel. Zajat je dodal, da je malo verjetno, da bo Battlesa sprejel tudi Naser, ker je ta sedaj zaposlen s kongresom arabske socialistične Zveze. Battles je prišel v Kairo namesto ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, ki so ga bili povabili. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da egiptovsko vabilo ne pomeni, da se Washington in Kairo pripravljata na obnovitev diplomatskih odnosov, ki so bili prekinjeni lani. Dodal je, da mora vabilo veljati kot o-sebna čast za Ruska. Kakor rečeno, pa so v Kairo poslali Battleja, ki bo imel priložnost pogovarjati se z egiptovskimi predstavniki o možnosti ponovnega zbližanja med o-bema državama. Kairski list «A1 Gumhuria« sporoča, da bo v Kairo prišel 23. tega meseca tudi jordanski kralj Husein na pogovor z Naserjem Iz Kairn bo odpotoval v London na zdravniški pregled. V Amanu je jordanski predstavnik sporočil, da so preprečili po- izkus izraelske patrulje, da bi prekoračila Jordan. Izraelski predstavnik v OZN pa je poslal pismo predsedniku var nostnega sveta, v katerem obtožil je jordanske sile, da so včeraj trikrat streljale na izraelske sile m na vas Beit Shean na zahodnem bregu reke Jordan. V Alžiru pa so pripadniki arabske skupine «Allassi fa» izjavili, da so bombardiranje omenjene vasi organizirali pripad niki te organizacije. Iz Ženeve poročajo, da je Izrael vrnil danes Egiptu 213 Egipčanov, ki so bili na Sinajskem polotoku, ko so to področje lani zasedli Izraelci, vrnili so tudi 205 Palestincev. Povratek je organiziral odbor mednarodnega Rdečega križa. Ameriški departma za kmetijstvo je sporočil, da je odobril prodajo večje količine žita Izraelu v vrednosti dveh milijonov dolarjev. Humphrey poziva na odobritev pogodbe o «neširjenju» VVASHINGTON. 18. — Ameriški podpredsednik Humpbrey je pozval senat, naj čimprej in brez odlašanja odobri pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Humphrey je to utemeljil z izjavo, da bi sicer to dalo »povod raznim državam, ki bi želele odlašati s podpisom tako važne pogodbe«. Tožilce zahteva oprostitev Peiperja BONN, 18. — Esesovski krvnik Joachim Peiper, Ki je obtožen, da je 9. septembra 1943 zarešil umor 24 prebivalcev italijanske vasi Bo-ves, je po mnenju javnega tožilca pri sodišču v Stuttgartu »spoštovanja vredna oseba*, češ da ni dokazov, da si je zares omadeževal roke s krvjo. Komisija, ki se je ustanovila v Italiji, potem ko so Peipera odkrili neki bivši partizani iz kraja, kjer je zagrešil svoja zločinska dejanja, je, sklenila, da bo prosila odv. Kempnerja, ki zastopa žrtve, naj protestira pri sodišču, če bi sprejelo mnenje javnega tožilca. INTERVENCIJA V ČSSR JE NACISTOM PRAV PRIŠLA NDP pričakuje koristi BONN, sptembra. Pohtiko, ki so Jo uporabili na češkoslovaškem, je posredno, vendar očitno 'podprla malo pomembna ter nevarna. čeprav v tem primeru sko-naj aimibaliična zahodnonemška stranka. Spet se je pokazalo, da čutijo vsaj nacionail demokrati (NtDIP). če že nihče drug ne, da »imajo prav« po vdoru v čSSR, in na tem grade tudi svoje nadaljnje zamisli; z njimi sl nameravajo prihodnje leto pridobiti nekaj sedežev v Bundestagu. Vodja ND(P von Thadden je dejal časnikarjem po končani seji vodstva stranke, da upa, da bodo na češkoslovaškem «ško-dovali« njegovim konkurentom na volitvah (krščanskim demokratom, socialnim demokratom ta. svobodnim demokratom); to bo morda prineslo tudi pasredno kak glas več nacionalnim demokratom. Zaradi tega morda tudi NDP, edina v ZR Nemčiji poleg komunistične partije, ne zahteva, da se sovjetske in druge čete u-maknejo iz češkoslovaške. Von Thadden je sicer skušal demantirati trditve zunanjega ministra Brandta ter vseh drugih, ki v ZRN trdijo, da je NDP «e-ddna pozdravila vdor rdeče armade na češkoslovaško)). Iz vsega, kar je dejaJl, še bolj pa iz tistega, česar ni rekel, je razvidno, da njegovi stranki tak razvoj najbolj ustreza, pa tudi vsem, ki se na skrajni desnici v ZR Nemčiji že od nekdaj opredeljujejo proti 'kakršnemukoli popuščanju In proti «novi vzhodni poli-tikd» vlade. V posebni izdaji svojega časopisa, ki so ga natisnili v milijon izvodih, In so ga prejšnje dni brezplačno pošiljali po Zahodni Nemčiji, NDP poudarja, da so se »izredno osramotili vsi tisti, ki so se v državi «dgrali vzhodno politiko)), časopis piše, da so Iz Kremlja dobili «zasluženo klofuto«. Predsedstvo NDP namesto tega zahteva »reformo obrambe« v državi in se v posebnem dokumentu izreka proti zabodno-nemškemu podpisu sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega o-rožja. že pred vdorom v ČSSIR pa Je NDP — v nasprotju z večino zahodnonemške javnosti — gledala na razvoj v češkoslovaški brez kakršnekoli naklonjenosti. Ni razlogov, je poudarjala, da bi podprli češkoslovaška prizadevanja za samoosvojitev, ki večinoma slone na iluzijah. Kot se je pokazalo, je tudi zdaj šef NDP von Thadden s svojo oceno položaja veliko bliže politikom, kakršen je na primer minister Strauss, kot pa tistim, ki tako kot minister Brandt trdijo, da je treba popuščati še naprej. Pokazalo se je, da NDP od zadnjih dogodkov pričakuje le koristi zase, in že zaradi tega ne želi, da bi se z na silo vzpostavljenim «statusom quo» v ČSSR kaj spremenilo. Somišljenike bo, pa naj to taji ali ne, našla pri vseh zagovornikih teorije «čten slabše tem bolje« v Nemčiji ter drugod, zlasti pa pri ristih, ki to teorijo tudi praktično uveljavljajo. Tolažilno je zaradi tega najbolj to, da NDP vsaj zaenkrat predstavlja zgolj manjšino v ZR Nemčiji, 'ki je bolj nevarna simbolično kot pa zares. Po vdoru v čSSR je pokazala anketa, ki jo je v ponedeljek objavil časopis «Splegel», da se več kot polovica — 56 odstotkov — prebivalcev Zahodne Nemčije «čuta ogrožene« od ZSSR, še več pa jih meni, in sicer 58 odstotkov, da si je trerba še napirej prizadevati za pogovore s politiki NDR. Vsaj pri takšnih ljudeh NDP ne more računati z velikimi simpatijami, čeprav jim je razvoj zadnjih tednov očitno v prid. ■iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitti I NEDAVNEGA ZASEDANJA MEŠANIH ZBORNIC V ZAGREBU Skrb zaradi neugodnega razvoja trgovinske menjave v letošnjem letu Tudi industrijsko - tehnično sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podr jetji je še prerahlo - Za vsa vprašanja bo treba najti primerne dolgoročne rešitve Kakor smo že omenili v posebnem dopisu iz Zagreba, sta se v okviru «Dneva Italije« na tamkajšnjem sejmu kakor običajno sestali obe mešani zbornici iz Milana in iz Beograda. Na zasedanju, ki mu je prisostvoval italijanski minister za zunanjo trgovino C. Russo, sta . podala daljši poročili o preteklem poslovanju in o razvoju blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo tajnika obeh organizacij, dr. Di Salvio za milansko in dr. Delevič za beograjsko zbornico. Iz obeh poročil preveva skrb spričo zastoja, ki je nastal v o-bojestranski menjavi blaga konec lanskega in v prvi polovioi letošnjega leta. Zlasti dr. Delevič je v svojem izvajanju trezno prikazal dogodke, ki so povzročili zastoj, in ki terjajo sprejetje novih ukrepov, če naj se poslovanje med obema partnerjema ponovno vzpostavi na višini, za katero so dani vsi osnovni pogoji, in ki je MiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiimiMtimiimmiiimiiiitiiiiiiiiiifntiiiiimmiliiirirtli V MANCHESTRU POTRJUJEJO, V MOSKVI ZANIKUJEJO » h Lunina sonda SZ se spušča k Zemlji? V Bochumu trdijo, da je polet človeka na Luno v odločilni fazi MANCHESTER, 18. Direktor radioteteskopskega centra Jodrell Banka sir Bernard Loveil je danes Javil, da je sovjetska sonda obšla Luno v razdalji 1.600 km in da je verjetno začela povratni polet proti Zemlji. Sonda naj bi oddala vrsto informacij, ki so jih v Jodrell Banku zabeležili celih 40 minut. Že v nedeljo takoj po izstrelitvi «Zond 5» se je razširila vest, da so sovjetski znanstveniki poskusili usmeriti raketo proti Luni in jo nato z njihovega središča vodili proti Zemlji. To naj bi bil izredno važen korak k pristanku človeka na Luni. Ker se v bližini Lune niso prižgale zavorne rakete, angleški znanstveniki domnevajo, da Sovjeti skušajo doseči pristajanje vsemirske ladje na Zemlji, kar seveda predstavlja zelo težko delo. Če se jim bo to posrečilo, smemo pričakovati, da bodo v kratkem izstrelili ladjo s posadko, če so podatki Jodrell Banka točni, naj bi «Zond 5» ponovila polet «Zonde 4», ki je bila po mnenju zahodnih znanstvenikov med povratkom proti Zemlji uničena. V Moskvi je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da vesti ■iiiiiiiiiiiiii««tiBta>i>*iii>iiiiaai|taaa|la>ai|iaiiaaiaa|i*ii|a> NA LJUBLJANSKIH ŽALAH Poslednje slovo od prof. K. Rupla LJUBLJANA, 18. — Slovenski glasbeni svet se je danes popoldne na ljubljanskih Žalah poslovil od pro]. Karla Rupla, rektorja Slovenske akademije za glasbo, glasbenega pedagoga in odličnega violinskega koncertanta, ki je umrl po neizprosni bolezni. V imenu Akademije za glasbo se je od uglednega in za razvoj slovenske glasbe izjemno zaslužnega umetnika poslovil njegov stalni klavirski spremljevalec prof. Marjan Lipovšek, za njim pa še predstavnik Akademije za glasbo iz Zagreba, predstavnik Akademije za glasbo iz Gradca in predsednik društva slovenskih glasbenih umetnikov profesor Rok Klopčič. Pogreba so sc poleg svojcev u-deležili številni slovenski glasbeniki iz Ljubljane in drugih krajev, itevilni pokojnikovi rojaki iz Trsta, Barkovelj in njegovega rodnega kraja Proseka, delegacija Glasbene matice iz Trsta in Gorice in drugi. V sprevodu je bilo zelo mnogo vencev slovenskih glasbenih in kulturnih ustanov. Spomin pokojnika so počastili tudi na žalni seji m Akademiji za glasbo. iz Jodrell Banka «ne soglašajo z realnostjo«. Podrobnih vesti ni hotel dati in ker so zahodni časnikarji hoteli imeti na vsak način kaka pojasnila, so telefonirali na sovjetsko znanstveno akademijo. Na njihove pozive pa se ni nihče odzval. Tudi direktor bochumske opazovalnice prof. Kaminski je potrdil, da so sovjetski znanstveniki poslali na krožno pot okoli Lune vsemirsko ladjo In je dodal, da je (isovjetsko-ameriški tek proti Luni stopil v odločilno fazo«. Bernard Loveil je danes potrdil, da ni nobenega dvoma, in to kljub zanikanju s strani sovjetskega zunanjega ministrstva, da Je bila danes okoli 6. ure zjutraj sovjetska sonda nedaleč od Lune. Edino, kar lahko Sovjeti zanikajo, Je izjavil Loveil, je, da sonda se ne vrača proti Zemlji. Toda zaradi poteka poskusa, ure izstrelitve, vsebine signalov in simulatorja za oddajo glasu, skoraj ni nobenega dvoma, da je ladja usmerjena k Zemlji. Sonda je bila danes zjutraj pod nadzorstvom sovjetskih znanstveni, kov, ki so ji med bližanjem Luni tudi uravnali polet. Ladja Je tudi dovolj velika, da bi lahko ponesla človeka v vesolje. Vrhu tega pa ima v notranjosti naprave za televizijske in radijske oddaje. Ker so jo izstrelili v nedeljo, tudi čas bližan j a Luni odgovarja podatkom, ki so jih zabeležili v prejšnjih posku sih. V Houstonu dr. De Bakey operiral jugoslovanskega mladeniča lahko še znatno nad rekordno izmenjavo iz lanskega leta. V zadnjih letih je bdi namreč razvoj vzajemnega trgovinskega sodelovanja med obema republikama razmeroma zelo ugoden: sam obseg izmenjave se je močno razširil, mimo tega pa se je tudi struktura jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče postopoma izboljševala, tako da dobavlja Jugoslavija danes italijanskemu tržišču šestkrat več industrijskih izdelkov kakor na primer pred sedmimi leti, na te proizvode odpade že 22 od sto vsega jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče. Kakor omenjeno pa tudi obseg celotne blagovne menjave med obema državama je v zadnjih letih ugodno napredoval: lani je ta vrednost dosegla 435 milijonov dolarjev, pri tem i je bil jugoslovanski izvoz (225,3 milijona dolarjev) za 30 od sto večji od izvoza v letu 1966, uvoz Iz Italije (227,9 milijona dolarjev) pa je bil večji celo za 35 od sto. Italija je tako zasedla prvo mesta. v . .jugoslovanski. zuna-. nji trgovini. Toda proti koncu lanskega leta je začela izmenjava kazati vidne znake popuščanja, kar se je potem nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi dodatnih carin na uvoz goveje živine in mesa iz «tretjih držav«, in torej tudi iz Jugoslavije, so dobave »prehrambenih izdelkov« jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče zdrknile z 999,614 milijona novih dinarjev v prvi polovici lanskega na 518,452 milijona novih dinarjev v ustreznem razdobju letošnjega leta. Poleg mesa in goveje živine, katerih dobave so se zmanjšale za okoli 50 od sto, je letos popustil tudi izvoz ječmena, koruze, celuloze, plinskega olja, bombažnega prediva in surovin bombažnih tkanin. Znatne težave so jugoslovanski dobavitelji imeli tudi pri izvozu nekaterih industrijskih, predvsem pa kemičnih proizvodov. Vse to je spravilo iz ravnovesja domačo trgovinsko bilanco, kajti kljub popuščanju v izvozu na italijansko tržišče je Jugoslavija nasprotno povečala uvoz raznega blaga iz sosedne republike za 17 od sto v primeri s prvo polovico lanskega leta. Dr. Delevič je med svojim nastopom opozoril tudi na stagnacijo v industrijsko - tehničnem sodelovanju med podjetji iz obeh držav. Po informacijah, s katerimi razpolaga zbornica, je naglasil, ni v času od zadnjega sestanka mešanih zbornic do danes prišlo med samimi podjetji do nobenega novega sporazuma, pa tudi pristojni vladni organi na obeh straneh niso storili nobenega koraka v zvezi s priznanjem posebnih carinskih in drugih olajšav za tovrstno poslovanje. Zbornica je mnenja, je zaključil govornik, da bi morali vladi brezpogojno zagoto- viti take olajšave, kajti na obeh straneh je opaziti veliko zanimanje številnih podjetij in poslovnih ljudi takšno sodelovanje. če popuščanju v medsebojni trgovinski menjavi in nerazgibano-sti v industrijsko - tehničnem sodelovanju dodamo še jugoslovanske obveznosti za odplačevanje kreditov, dobimo precej zaskrbljujočo sliko o sedanjem gospodarskem razmerju med Jugoslavijo in Italijo. Omejitve pri dobavljanju industrijskih proizvodov, namesto da bi se manjšale, se v zadnjem času celo stopnjujejo. Nedavni razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi organi o dobavah mesa in živine na italijansko tržišče, so bili skoraj povsem brezplodni in so učinkovali le kot začasno pomirjevalno sredstvo, niso pa prinesli nobene rešitve. Jugoslovanski poslovni krogi menijo, da bi morali zato prizadeti stranki sesti za mizo in pripraviti za svoje omenjene probleme e-notno, dolgoročno rešitev. Do tega naj bi prišlo čim prej, kajti dosedanji razvoj izmenjave kaže'," da bo letos zelo težko doseči sam obseg lanskega poslovanja, medtem ko bi bilo naravno in vsekakor izvedljivo, da bi ga ne le dosegli, temveč tudi primemo prekoračili. E. F. Tak je še danes pogled na ostanke železniškega mosta med Dunjo in Botailjem, ki se Je v ponedeljek zjutraj zrušil pod silovitim pritiskom deroče Dunje, železniški promet proti Avstriji so morali preusmeriti preko jugoslovanskega o-zemlja, to je preko Jesenic, na kraju pa trenutno še proučujejo škodo. Ker so zemeljski usadi močno ovirali promet, so ceste, ker te spadajo v pristojnost vojaških oblasti, začela čistiti vojaške enote. O kritičnem položaju, ki je nastal po nedeljskem neurju, je danes deželni odbornik za javna dela Masutto poročal deželnemu odboru. Tudi na kmetijskem področju je neurje povzročilo o-gromno škodo. Danes zjutraj bo v Vidmu sestanek izvedencev, ki bodo z deželnim odbornikom za kmetijstvo Comellijem proučili položaj In se domenili za nujne posege. V GRENOBLU Z razstave ukradena Dalijeva umetniška dela GRENOBLE, 18. — Neznanci so v nočnem času ukradli iz galerije, kjer je bila razstava del Salvador ja Dalija sedem njegovih slik in iz vod «Sv. Pisma«, ki ga je ilustri ral španski slikar. Tatvino so da nes zjutraj odkrili policijski agenti, ki so ugotovili, da so neznanci vlomili ključavnico. Lastnik umet niške 'gSlerljč je izJAvit, dS. so sli ke, vsaka v vrednosti treh milijonov lir, katalogirane in jih ne bo mogoče prodati. Zbirka je pripa dala osebnemu prijatelju španske ga umetnika. iiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiHiiiiiiniiiiiiniiiiHiiintiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiMiiiii V RIMU PREMALO POZNAJO POSAMEZNE OKOLIŠČINE V ZDA predlagajo odpravo cerkvenih sodišč Ločitev zakona naj bi prepustili «vesti» zakoncev NEW YORK, 18. - Predsednik newyorškega nadškofijskega sodišča za družinske zadeve msgr. Stephen Kelleher je v članku tednika »America« predlagal razpustitev cerkvenih ločitvenih sodišč in svobodo zakoncem, da sami »po vesti« sklepajo o svoji zakonski zvezi. Msgr. Kelleher predlaga, da bi namesto sodišč ustanovili škofijske odbore, v katerih bi bili duhovniki in laiki, z nalogo, da svetujejo zakoncem pri njihovem ukrepanju. V nasprotju s sedanjim postopkom cerkvenih sodišč, piše ameriški duhovnik, bodo odbori opravljali nalogo •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii S POMOČJO MISLI MAOCETUNGA Na Kitajskem odkrili novo vrsto jekla HOUSTON, 18. pa prof. Michaela De Bakeya je danes presadila v metodistični bolnišnici srce v 16-letnega Jugoslovana Dušana Vlača. Istočasno so zdravniki presadili ledvice mrtvega «darovalca», katerega ime niso javjli, v 23-letnega Troya Calvina St;ewarda iz Pasadene. MADRID, 18. —- Danes ponoči je zet generala Franca dr. Christobal Martinez Bordiu presadil srce neke umrle ženske v bolnika s hudo srčno okvaro. CARACAS, 18. — Danes so tudi v tukajšnji vojaški bolnišnici presadili srce 24-letne bolničarke Ron Rizzo, ki je umrla zaradi možganske poškodbe, v 44-letnega Saubhi-ja Incana Sabiena. Bolnik, ki je HONG KONG, 18. - Agencija »Nova Kitajska« je ponatisnila članek, ki ga je v »Ljudskem dnevniku« objavilo ministrstvo za kovinarsko industrijo, kjer je navede-Kirurška eki-|no, da so kitajski delavci odkrili posebno jeklo, ki ga do danes še niso poznali. «Delavci,» podčrtuje članek, »so odkrili s pomočjo misli Maocetunga nove zlitine: oni so se namreč osvobodili buržoazne metafizike in so prišli do novih teorij.« Kitajsko glasilo pravi tudi, da so «agenti kitajskega Hruščeva (predsednik Lju Šao Či) skušali od 1957. leta dalje zavirati velikanski razvoj kitajske kovinarske industrije in so hoteli preprečiti delavcem, da bi odkrili nove vrste jekla, pri čemer so trdili, da »niso bili sposobni niti točno posnemati postopkov za proizvodnjo tujega klasičnega jekla«. Delavci pa so, zaklju- araskega rodu, je kakih 12 ur pojčuje članek, med kulturno revolu-operaciji umrl. ' cijo iztrgali oblast kapitalističnim banditom in buržoaznim krogom in so tako lahko z novimi izkušnjami z lahkoto prišli do posebne vrste jekla. Zahodni krogi iz Hong Konga javljajo, da je na Kitajskem v teku važna šolska reforma. Predvsem so zmanjšali dobo šolske obveznosti od 12 na 9 let z namenom, da pomagajo oblastem, ki nameravajo v vedno večjem številu zaposliti mladino na podeželju in v industriji. Po novem šolskem sistemu bo šoloobvezna mladina posečala pet let osnovno šolo, dve leti nižje in dve leti višje srednje šole. Šolski programi nadalje predvidevajo številne snovi praktične narave, predvsem s področja kmetijstva. Namen te reforme je doseči cilj kulturne revolucije, ki med drugim predvideva podreditev intelektualcev mešanim odborom vojske in delavcev in potrditey značaja Maovih misli nad drugimi teoretičnimi formulami na kulturnem področju. ob spoštovanju dostojanstva, odgovornosti, odkritosrčnosti in svobode tistih, ki iščejo uteho. Sklep o ločitvi bi morala zakonca katoliške vere sprejeti sporazumno, ko sta prišla do prepričanja, da je njuna zakonska zveza «neznosna». Revija »America«, ki jo izdaja skupina jezuitov, v uvodniku podpira predlog msgr. Kelleherja. Kriti ka cerkvenim sodiščem sloni na dejstvu, da je sedanje kanonsko pravo skupek pravnih, verskih in socialnih običajev, ki jih je čas ne samo prehitel, temveč so tudi v nasprotju s katoliško ljubeznijo in usmiljenjem. Msgr. Kelleher pravi, da sprejemajo dokončne sklepe v Rimu, kjer osebno ne poznajo posameznih okoliščin. Niti ni stvarno, nadaljuje ameriški duhovnik, da se Cerkev sklicuje izključno na telesni akt za določitev, če je bil zakon dovršen. Številni teologi in psihologi so namreč mnenja, da je podlaga »dovršenemu zakonu« nekaj več kot telesno dejanje. Med možem in ženo mora vladati popoln sporazum, toda ta dejstva nimajo mesta v kanonskem postopku za razveljavljenje zakona. Msgr Kelleher sicer priznava, da bi lahko njegov predlog zrahljal zakoncem voljo do ohranitve zakona, a je zato predlagal škofijske odbore, ki bi morali biti obvezni, pa čeprav samo s posvetovalno vlogo. V STAROSTI 65. LET Smrt igralca Franchot Tona NEW YORK, 18. - Danes je v starosti 65 let umrl znani filmski igralec Franchct Tone. Že lani je moral igralec v kliniko za rakasta obolenja. Ker je menil, da je okreval, je podpisal pogodbo s TV za nastop v raznih delih. Franchot Tone se je rodil 27. februarja 1906 v Niagara Fallsv. kot sin bogatega industrijca, kar mu je olajšalo pot do filmske kariere, kjer se je izkazal kot zelo dober in priljubljen umetnik. ooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo [lili I IPOSlovno-u dPU žen|e INDUSTRIJE POLJOPRIVREDNIH MAŠINA BEOGRAD - BULEVAR V. MIŠIČA 39-VI rnosiA VIJA ■ MT B E O G RAD ZEMUN rvj cz>x/i SO M/3 OR .pSMOBAVA POŽARE V A C Ml' PROLETER LES KOVAČ je poslovno združenje 12 glavnih jugo0 slovanskih proizvajalce0 kmetijskih strojev in orodij* katerih asortiment je nO0 slednji: Traktorji na kolesa in gosenice Stroji in kombajni za pobi0 ran j e pridelkov (pesflice.koruze.sladkornepeseindrugihkultiiri vse vrste priključkov za‘» • melioracije • obdelavo zemljišč • setev • zaščito rastlin • prevoze v kmetijstvu • mehanizacijo gozdarskega dela Agregati za umetni deš Sušilnice za kmečke prideš 0 ke, živinsko krmo, povrh11' no in sadje O S I J EK Postroj :: LJUBLJANA program vsebuje celoto mehanizacijo za kmetijo in gozdarstvo IMI TUZLA ma iPm organi na račun svojih članic Pf0 Č A Č A K dajo in nakupe v državi ^ v inozemstvu N I Š c TELEFONI: 51-943 50-084 O Obiščite nas na zagrebškem velesejmu, kjer razstavljal nove vrste traktorjev in kombajnov za žito oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo®1 000' 0° OB MEDNARODNI LETALSKI RAZSTAVI V FARNR0R9UGIIU Nagli vzpon letalstva zahteva velike napore Milijardni dobički bodo morali biti vloženi v nova letala, pa čeprav sedanja še niso izbrabljena * Konkurenca terja svoje Modni kotiček Na vrsti so torej spet dolge obleke ? Čeprav se z lahkoto prilagodimo novostim, je vprašanje, če bodo pretiranja prodrla LONDON, IS. — Na letališču pri angleškem mest') Farnborough so Predvčerajšnjim odprli mednarodno letalsko razstavo, na kateri sodelujejo s svojimi novostmi vse najpomembnejše letalske tovarne na svetu. Tu bi torej morali go-voriti o letalskih novostih, ki jih Prikazujejo, in vendar bomo o tem Poverili kdaj drugič, danes pa bi hoteli spregovoriti o letalskem prometu. ki se vedno bolj naglo ražnja, o varnosti letalskega prometa ter o dejstvu, d , je kljub obe-tea pravkar navedenima ugotovit-vama letalski promet pred nekakšno prelomnico. Kako, zakaj? Letalski promet je v zadnjih letih zabeležil izredne uspehe na tehničnem in finančnem področju, ohrati pa mora prenesti izredne težave, da se prilagodi novim zadevam. V zvezi s tem je treba ^oštevati napore za uvedbo letal * 300 in celo 500 potniki. Poleg tega pa so na vidiku letala, ki bodo letela z dvojno, celo s trojno teočno brzino. V zvezi s tem bodo zelo hude JtPančne težave, kajti v prometu In še veliko sicer zelo sodobnih Potniških letal, ki niso še niti od daleč izkoriščena, ki pa jih bo teeba v kratkem spraviti med State šaro. Kakor vidimo, gre za iz-Nne uspehe, hkrati pa tudi za ve-dte težave. .Najprej nekaj o dosedanjih uspehih: V letu 1967 je letalski promet 116 držav, ki so včlanjene v Mednarodni zvezi letalskega prometa (SZ v tej ni vključena), imel tekordne dohodke: 12 milijard in P°1 dolarjev. Ker je bilo v istem etu stroškov za 11 milijard 400 Milijonov dolarjev, je znašal čisti dobiček eno milijardo 100 milijo-"°v dolarjev, to se pravi malo Manj kot 700 milijard lir. To je Mijvečji dobiček, kar jih je letalno doslej imelo. Pri tem je vredno omeniti, da M se režijski stroški po toni tovo-te in kilometru oziroma po potni-Mi — kilometru v lanskem letu Mižali v primerjavi s prejšnjimi eti, celo z letom 1965, ko je civil-M letalstvo na tem področju zabelilo izreden uspeh Seveda je k teftiu pripomogla konkurenca, ki Ostaja iz leta v leto hujša. te smo doslej zabeležili uspehe, Moramo dodati tudi kak neuspeh, faradi uvajanja v promet vedno tečjega števila sodobnih letal na teakcijski pogon, torej letal, ki sprejmejo več potnikov oziroma več tovora, je upadel splošni koeficient izkoriščenega letalskega prostora. Gre sicer za komaj 2 odstotka manjšo izkoriščenost, to pa vendarle veliko pomeni, če upoštevamo dejstvo, da je bil predlanskim prostor izkoriščen le za 54,6 odstotka. Drugi negativen element v teh računih je tudi znižanje dohodka na tono — kilometer, in sicer za 4,1 odst. Ker se prevozni stroški v povprečju niso veliko znižali, je treba to zmanjšanje dohodkov pripisati tako imenovanim «charter poletom*, ki so v zadnjih letih zelo pogosti. «Charter poleti* so razmeroma ceneni, ker zanje uporabljajo v glavnem stara že izrabljena letala. Nekaj podatkov o obsegu letalskega prometa v lanskem letu. V okviru letalskih družb, povezanih v že omenjeni mednarodni organizaciji, je potniški promet v lanskem letu znašal že 274 milijard potniških kilometre.. Sem je treba dodati še 50 milijard potniških kilometrov sovjetske letalske družbe ♦Aeroflot*, ki je v svetovnem prometu imela delež IS odst. (V zad njih dveh letih je sovjetska letalska družba prepeljala 130 milijonov potnikov). Od že omenjenega števila potniških kilometrov je 170 milijard odpadlo na notranji promet, 104 milijarde pa na mednarodni promet. V letu 1967 je bilo za 45 milijard potniških kilometrov vec prometa kot leta 1966 V lanskem letu se je povečala tudi poprečna brzina vseh letal v civilnem letalskem prometu Ta je znašala že 615 km na uro v primerjavi s 361 km, kolikor je bila poprečna brzina pred desetimi leti. Poprečna dolžina potovanja slehernega potnika v svetovnem letalskem prometu je znašala lani 1270 km, deset let prej pa 1000 km. Kako pa je s «parkom letal*? V svetovnem letalskem prometu je bilo lani 6229 letal, deset let prej jih je bilo 4604. Toda v desetih letih se ni povečalo le število letal, pač pa se je spremenila tudi struktura «parka». Leta 1958 je bilo v prometu 4174 letal na batni motor, lani pa je bilo teh komaj 2688. Število reakcijskih letal pa se je povečalo od 12 v letu 1958 na 2206 v lanskem letu. število »kombiniranih* letal, torej letal, opremljenih s propelerjem in reakcijskim mo- STOLPEC ZAVOJČEK CIGARET> DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0ST» V življenju vsakega človeka in njegove družine obstajajo določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi nas ščitilo zavarovanje. Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovnega razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva morebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obveznosti; kadar so otroci še majhni in mnogočesa potrebni... Vam, ki ste v takih okoliščinah, predocujemo: čez nekaj let si boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonomsko Podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvami obveznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate še te varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti, da bi bila pred vami praznina! Čez to praznino morate položiti »most*, ki vam bo omogočil, da boste mirno stopali proti večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarovanja, ki vam jo danes predstavljamo, lahko postane tak »most*. To obliko zavarovanja imenujemo «začasno», ker pokriva tveganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem času zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dana na razpolago družini zavarovanca; če pa zavarovanec preživi predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastarela. Smoter in korist take oblike življenjskega zavarovanja je podoben zavarovanju za avtomobil. Želite potovati zavarovani, ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim, ne želite pa, da bi bilo zaradi tega prizadeto vaše premoženje. Torej, ako skrbite, da obvarujete svoje premoženje pred nezgodami na cesti, je toliko bolj logično, da zavarujete svojo družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih nesreč. »Začasna* polica vam nudi to možnost, še posebno, ker je zelo poceni, v primerjavi z garancijami, ki jih daje. Na primer; družinski oče, star 30 let, želi zagotoviti družini 12 milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovčljiv, ako bi preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno nekaj več kot 70.000 lir (vsako leto za predvideno obdobje). Imeli boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali pa boste borih 6 tisoč lir na mesec: 200 lir na dan, kar velja en zavojček cigaret!... Pomislite; ako se kaj zgodi, ima ta polica neprecenljivo vrednost — ako se nič ne zgodi, ima prav tako neprecenljivo vrednost dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovosti preživel toliko let. Vse podrobne informacije vam nudijo agencije INA, ali Pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dopisnici. KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE tor jem, pa se je povečalo od 418 na 1335. V začetku smo rekli, da je letalski promet vedno bolj varen. To je vsekakor zelo pomemben element. čeprav smo še pred nedavnim, pred tednom dni, doživeli veliko katastrofo v bližini sredozemskih obal Francije, kjer je zgubilo življenje 95 potnikov in je to bila le zadnja letalska katastrofa, statistični podatki govore, da je letalski promet vedno bolj varen. V lanskem letu je bilo le 29 nesreč, ki so skupno terjale 674 žrtev. Toda leto prej je bilo veliko več nesreč in več žrtev. V letu 1966 je bilo kar 926 človeških žrtev. Če te podatke vključimo v celoten letalski promet, bomo ugotovili, da je v letu 1967 prišla po ena človeška žrtev na vsakih 409 milijonov potniških kilometrov, leto prej pa že na 250 milijonov potniških kilometrov. Ko smo tako navedli uspehe in tudi neuspehe, bomo prešli sedaj na kratko na težave v zvezi z uvajanjem novih letal, posebno še tako imenovanih omnibusov, posebno velikih potniških letal na reakcijski pogon, in pa na velika hkrati pa zelo nagla letala, ki so še v gradnji. V zadnjih dveh letih in pol so letalske družbe naročile kar 1990 velikih potniških letal, ki morejo sprejeti po več sto potnikov. Gre za razmeroma nagla sodobna letala, ki pa veliko stanejo. Z njimi so letalske družbe imele namen, kar se da znižati polne stroske, tako da bi letalski promet bil dostopen vsem. Od tod tudi naziv »omnibusi*, kot so imenovali ta letala. Toda prav v času, ko začenjajo ta letala prihajati v promet, se napovedujejo že drugi novi velikani, ki pa imajo to prednost, da so veliko hitrejši. M.slimo pri tem na francosko angleška letalo »Concorde*, ki so ga pred nedavnim začeli že preizkušati in ki bo prišlo v redni promet že konec prihodnjega leta, vsekakor pa v začetku leta 1970. Nadalje mislimo na podobno ameriško letalo «SST», ki bo približno enako veliko kot bo »Concorde*, ki pa bo še hitrejše, ker bo «Concorde» imelo dvakratno zvočno brzino, «SST» pa malo manj kot trojno zvočno brzino. Ameriško letalo «SST» bo prišlo v promet prva leta prihodnjega desetletja. Nekako hkrati pa napovedujejo tudi podobno sovjetsko nadzvočno potniško letalo. Kakor poročajo, je več letalskih družb že naročilo nova letala vrste »Concorde* in podobna ameriška in sovjetska letala. K temu jih sili konkurenca, ki je o i leta do leta hujša. Toda medtem se prej omenjeni »omnibusi* še ne bodo izrabili niti izplačali. Zaradi tega bodo morale letalske družbe veliko potrošiti in ker je cena takih letal izredno visoka, ne bodo šla v nova vlaganja le proračunska sredstva, pač pa tudi ves dobiček, ki niti ne bo zadoščal. Zato nekateri postavljajo že v dvom znižanje voznine, ki so ga napovedali z uvajanjem «omnibusov». Modni ustvarjalci iz raznih držav ocenjujejo novo modo za letošnjo jesen in zimo kot izredno enostavno, praktično in zato prilagodljivo vsem postavam in okusom. Res je, da so bile med kolekcijami, ki smo jim sledile po televiziji, pa tudi med tistimi, ki so že objavljene v raznih modnih revijah, častne izjeme, ki te trditve povsem potrjujejo. Kroji nekaterih oblačil so bili resnično tako enostavni, tako prikupni, praktični, obenem pa tudi elegantni in mladostni, da smo bile naravnost očarane. To- «IIIIIIIIIIIIMIIItt:tXt!;sillMI8iaiMllia«lllllMaiMMMtMII|| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ v Šport v umetniškem izrazu Livio Franceschini, znani pobudnik ex tempore slikarskih tekmovanj na Tržaškem, se nam predstavlja z razstavo olj v palači «Adriatica Navigazione» na Nabrežju Nazario Sauro 8. Niso pa to njegove z meglicami zastrte pokrajine in marine, ker v pritličnih prostorih krožka ocenjene družbe visi lepo število slik športne vsebine. Je to druga njegova razstava te vrste pri nas in tretja po tisti v Rimu. za časa zadnjih olimpijskih iger ter zato spet sovpada s pričetkom nove olimpia-de v Mehiki. Ni to naključje, kajti dejstvo, da je Franceschini v mladosti nastopal z olimpijskimi izbranci Italije, ga pač najbolje usposablja za doživljeno podajanje prizorov iz raznih športnih disciplin. Ostaja pa pri tem umetniško visoko nad ljudsko nazornim prikazovanjem stvarnosti dogajanj. Le-ta se v teh slikah zgoščujejo predvsem v dinamiko njih napo-na, ki se izraža s silo barv kot pa z igro oblik. Ako so v podobi igralcev rugbgja le-ti sredi vrtinca barv še razvidni, je v sliki nogometnega vratarja v vodoravnem odskoku telo samo še barvni preblisk, kot ga pač zaznava naše oko, ki ni zaklop fotokamere, da bi vklenil gibanje v tisočinko sekunde. Dogajanja so tu torej čisto slikarsko doživeta, izražena ne toliko s točnostjo videnega, kot pa s prepletanjem barvnih lis, njihovega utripa in notranjega na-pona, ob izločitvi vsake nebistvenosti oblik, ki daje podobam ponekod skoro abstrakten videz. Od tod pa izhaja tudi čar teh slik, ki ponekod omamlja kot opojnost navdušenja tisočglavih množic gledalcev. Takšno duševno stanje in dinamika dogajanj utemeljujeta odmik od spoznavne resničnosti, čeprav bi bil ta pogojen tudi v naprednosti slikarja. Izrazitost dinamike razgibanega podajanja v Franceschinijevih delih pa še bolj občutimo ob pogledu na sorazstavljene kipe športnikov arhitekta Alessandra Psacharopu-la. V naravni velikosti izoblikovan veslač je sicer odlično stvaren, učinkuje pa zelo mirno. Podobno kot izraz 23-letnega Franceschi-nija v bronu iz dobe njegovih športnih podvigov. MILKO BAMBIČ da kaj, ko je to naše navdušenje takoj splahnelo, brž ko smo si ogledale zbirke drugih modelov ne samo za letošnjo jesen in zimo, temveč že za prihodnjo spomlad in poletje (visoka moda mora pač misliti že za leto dni naprej). Prikazovale so jih manekenke in manekeni v taktu raznih plesov, od tanga in jlamenga, do modernejših Res je, da smo danes ženske, kar zadeva našo garderobo, mnogo bolj «velikodušne» ter da se tudi naš okus z veliko lahkoto in naglico prilagaja vsem mogočim modnim muham, toda kar je preveč, je preveč! Tokrat se nam dozdeva, da so šli mnogi modni ustvarjalci daleč preko meje naših zmogljivosti pri sprejemanju modnih novosti Predvsem nas je naravnost »šokiralo« prikazovanje modelov z izredno dolgimi krili (nekatera od teh so bila dolga skoraj do pet). Res je, da smo še do pred nekaj leti bile vajene dosti daljših kril ter da so predstavljata prva minikrila, ki so se pojavila najprej v Angliji pravo senzacijo, katerim smo celo prerokovale kratko «življenjsko» dobo. pa nas je potem prihodnost postavila na laž. No, danes smo se kratkim krilom že privadile (če seveda niso pretirano kratka), sedaj nas pa hočejo kar tako čez noč zopet obleči v tako dolga oblačila kot bi se morale naenkrat spremeniti v same stare mamice. Modni ustvarjalci so sicer mne nja, da dolga krila ženskam zelo pristajajo. Mogoče bo to držalo za tiste, ki nimajo preveč lepih nog, nihče pa nas ne bo mogel prepričati, da bi se lahko v tako dolgih krilih zdele prav-tako mladostne kot v kratkih. Moramo že reči, da smo bile in da smo že za zmernost, pa nai ta zadeva kratka, ali pa dolga krila. In kaj bi vam govorile še o drugih ekstravagantnostih, ki smo jih videle na teh modnih revijah. Nekatere manekenke so bile v svojih modelih kot odaliske, druge kot piratke, tretje kot nekakšna vsemirska bitja itd. Posebno poglavje so bile tudi tkanine, iz katerih so bili številni modeli. Na prvem mestu naj omenimo prav plastiko in pločevino. Prav iz teh dveh tvarin, ki bi si jih še do nedavnega ne mogle zamišljati kot proizvode za izdelavo raznih ženskih oblačil in klobukov, je bila izdelana vrsta večernih in popoldanskih oblek in kar cela serija klobukov (ali bolje povedano vesoljskih čelad). Ameriški kupci so bili baje nad temi modeli navdušeni, morda zaradi tega, ker vidijo žensko že nekje na luni. Toda naša jantazija ni mogla še tako daleč. Naj povemo še to, da bodo letošnje večerne obleke iz izredno bleščečih tkanin, pa naj gre tu za moške, ali ženske večerne obleke. Na to bodimo kar pripravljene in začnimo iskati tkanino, ki bo čim bolj vpadljiva. Iz take si potem napravimo obleko, ali vsaj bluzo, če hočemo biti «po modi». ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1968 RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. narodne - 12.00 Melodije - 12.30 Za vsakogar nekaj - 17.00 Tamburaški ansambel - 18.00 Zborovsko petje - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Viozzi, Di-scorso del vento - 18.50 Orkester - 19.30 Motivi - 20.00 Šport - 20.30 Bassano: Otroci, kakršni so - 22.25 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Russo in Safred - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Puccinijeva Tosca. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.00. 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Romantične skladbe - 10.00 Pod senčnikom - 10.30 Poje Ž. Dančuo - 11.00 Dva ansambla - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 15.10 Glasba po željah - 14.00 Beležnica - 14.30 Prisluhnimo jim skupaj - 16.30 Lahka glasba - 17.30 Od opere do opere 18.00 Današnji gostje - 18.40 Jug. narodni plesi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Dogett - 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Operna glasba - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Diletanti - 14.45 in 15.10 Plošča za poletje - 16.30 Neapeljske pesmi -17.05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Operetna glasba - 21.45 Orkestri - 22.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 Plošče in skeči - 11.40 Plošča za poletje - 14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka R. Carteri in basist E. Pinza - 16.00 Teden aktualnosti - 18.20 Enciklopedija - 20.00 Stari jazz - 21.10 Rita Pavone in Little Tonv - 22.10 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Schubert in Liszt - 11.00 Blochove skladbe - 12.20 Beethoven in Blacker - 14.30 Dvorakova komorna glasba 15.50 Plošče resne glasbe - 17.15 Prokofjev, koncert štev. 5 - 17.40 Milhaudove skladbe - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Literarna oddaja - 20.20 Mozartova opera »Figarova svatba*. FILODIFUZIJA 8.55 Na sporedu Schubert - 9.20 Berger in Prokofjev - 10.20 Doni-zetti in Franz Schubert - 11.20 Poje Gloria Lanni. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Operna matineja - 9.55 Radijska šola - 10.25 V planinski koči 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan -13.10 Iz opere «Rona» - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Zabavne melodije - 16.40 Pianist Janez Lovše 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Glasba in turizem 20.15 Poje Alenka Pintarič - 21.00 Domače pesmi 22.00 Sto let slov. lirike - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Pri skladatelju Karolu Pahorju -24.05 T. Ujevič: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše - 19.45 šport - 20.30 Dnevnik 21.00 G. Cesarano: «11 mestiere di vincere* - 22.00 Program za prosti čas - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik 21.15 Po 60. letu starosti 22.05 Juke box. JUG TELEVIZIJA 17.50, 21.00 in 23.25 Poročila - 10.35 in 15.45 TV v šoli 11.30 in 16.40 Nemščina - 12.00 Angleščina - 17.55 Tiktak: Biser 18.10 Oddaja za otroke - 18.40 TV biro - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Narodna glasba - 19.45 Reportaža 20.05 Pri »Londonu* - 20.45 Cikcak • 21.35 Pickwickovci - 22.25 Umetniška ustvarjalnost na Slovenskem. I-------------------------- | Ime...................... I Priimek.................. Ulica.................... ' Poštni kodeks in mesto... | Pokrajina.............— ^D/32 -----------------------! Spoštovani IST1TUT0 NAZIONAtE. DELLE ASSICURAZ10NI Via Sallustiana 51 00100 ROMA | OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če se ukvarjate z umetnostjo, boste doživeli presenečenje. Imejte razumevanje z mlajšimi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaskrbljeni boste, ker nekaj ne bo tako, kot si želite. V družini prijetno vzdušje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Podprli vas bodo in vam omogočili uspeh. Neka oseba bi rada prišla z vami v stik. RAK (od 23.6. do 22.7.) Postavite se v samem začetku, kajti pozneje bo težko riniti naprej. Nekdo bo ljuhosumen. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zvezde HOROSKOP so vam sicer naklonjene, vi pa se ne trudite dovolj. Tudi v ljubezni se nimate kaj pritoževati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če ste znali doslej pravilno usmerjati pot, se boste znašli tudi sedaj. Bodite bolj skromni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrudite se, kajti sicer bo šlo tudi nekaj narobe. Novo prijateljstvo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč na lahko jemljete cViločene stvari. Drugi izkoriščajo vašo dobroto. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Predlog temeljito proučite, preden ga sprejmete. Nobenih težav v družbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekdo vam bo podtaknil svoje napake. Čemu ste ljubosumni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če ne boste potegnili vi, ne bo šel nihče za vami. Omejite svoja poznanstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imate srečo in to vam bo v bodoče po magalo. V družini ne bo vse gladka Jozlto Obnjfilt: Med beneškimi partizani 9 onstran Matajurja Znal je nemški, zato nas je osebno odvedel na nemško komando in vpričo nas sam prepričeval častnika, da smo nedolžni, da nismo zakrivili ničesar in da so nas mobilizirale partizanske enote, ki so se mudile na šentlenartskem področju. Prepričan sem, da hvaležnost temu brigadirju delim z vsemi domačini, ki smo se takrat znašli skupaj na nemški komandi. Po kapitulaciji Italije je večkrat prihajal z motorjem Iz Čedada v Benečijo, kjer se je srečaval z nami, tedaj že partizani, in z narodnim herojem Delpinom Zmagom, ki je v tem času zahajal iz Goriških brd na naš konec. Marina Bodigoja niso odvedli z nami na komando. Videti je, da so ga domači izdajalci namenoma ali pa iz usmiljenja do njega pustili pri miru. To je bila skupina dobro stoječih domačinov, ki je imela stalne stike s fašističnimi predstavniki v Čedadu. Le-ti so bili tisti, ki so nameravali ustanoviti neke vrste civilno zaščito, ki naj bi se borila proti Nemcem in partizanom. To pa jim ni u-spelo, ker niso imeli podpore ljudstva. Moram pa reči, da le tudi preprosto ljudstvo vedelo zanje in da se je varovalo ored njimi in pred njihovimi grožnjami. Marino je še vedno ležal v postelji, vendar se je začel bati, zlasti pa še ob naši aretaciji, da se mu bo pripetilo isto, ali pa še kaj slabšega. Ko sva se z bratom Mariom vrnila domov, sem Marina takoj obiskal in mu poročal o neljubem pripetljaju. Videl sem, kako se je prestrašil in mp preplašen vprašal: «Kr.j misliš, ali bodo prišli tudi pome?« Tolažil sem ga in mu dejal, da kasneje ne bodo poslali ponj, če se ga niso doslej spomnili. «Kakor vidiš, te imajo radi celo izdajalci,« sem k temu v šali dostavil. On pa se ni mogel več umiriti in je čedalje bolj črno gledal v svojo prihodnost. Zato sva sklenila, da takoj ko bo mogel na noge, skupaj odideva k sorodnikom v vas Ipplis pri Čedadu. Tako bi se umaknila na varno pred izdajalci in bi z Marinom mirno okrevala brez bojazni, da naju primejo. še pred tem sem bil na o-bisku pri sosedu Giovanniju Ošnjaku, po domače Netu, in se 7. njim pogovarjal o običajnih stvareh. Prav takrat sta prispela tja neki domačin iz Dolnje Mjerse in moj so-vaščah. Oba prišleca sta po kratkem razgovoru o brezpomembnih rečeh načela vprašanje ustanavljanja nekakšnih enot, ki naj bi se borile proti katerikoli vojski, ki bi se pojavila v Benečiji. («Si trat-ta di organizzare delle forma-zioni, che combattessero con-tro chiunque ci disturb5.«) Dobesedno je bilo tako rečeno, a mišljeno pa na partizansko in nemško vojsko. Verjetno so to propagirali tudi po drugih vaseh. Benečije, vendar brez vsakršnega uspeha. V nadaljevanju je eden od njiju pristavil, da sodi, da bi se več domačinov vključilo v te formacije. Očitno je bilo. da bi me radi pridobili na svojo stran. Na vprašanje, kaj jaz menim o tej stvari, sem dejal, da ne vem in da ne morem dati nobene prognoze. Razgovor se je potem dotaknil še partizanskega gibanja, še posebej pa nemških rekvi-zicij in represalij. Kmalu nato pa sta oba odšla in odslej dalje nisem slišal nikogar več omeniti zamisli o formiranju takšnih enot. Preklel sem ju, ker sta namerno nameravala izrabiti trenutek, ko sem se tako rekoč ravnokar vrnil z nemške komande, še ves iz sebe. Sodila sta najbrž, da je ta trenutek najugodnejši, da me odvrneta od partizanstva, kar pa jima seveda ni uspelo. 2e naslednjega dne sva z Marinom odpotovala v Ipplis, kjer sva ostala nekaj čana na zdravljenju. Oba sva si v tem času opomogla, tako da sva že brez večjih težav hodila in se lahko vrnila domov, še vedno pa sva se morala pri hoji opirati na palico. Se preden sva popolnoma o-krevala, menda je bilo to konec januarja 1944, sva bila po kurirju obveščena, da se morava že naslednjega dne udeležiti sestanka, ki ga je sklical komisar BBO (briško-be-neškega odreda) tov. Mavrin Miloš, star in preizkušen borec ter voditelj. Sestanek je bil v gostilni «Pod Rob« pri Pcdrskjem. Oba z Marinom sva brez o-botavljanja odšla na pot in v popoldanskih urah prispela do cilja, v dolino Idrijce. Ob vstopu v gostilno se je nama takoj približal in se predstavil komisar odreda tov. Miloš, za njim pa komandirja bataljonov tov. Prhne Branko in tov. Redelonghi Marko. Miloš Mavrin Slednjega sem že poznal, bil je moj komandant v borbi na Srpenici, kjer sem bil ranjen. Med njimi je bil tudi sekretar štaba odreda tov. Bernard Srečko, s katerim sva imela kasneje več sestankov. Prisotni so bili tudi drugi voditelji, a imen teh se ne spominjam. Gostilničarjeva družina je bila znana naokrog kot napredna družina. Poieg staršev sta bili dve hčerki, Jolanda in Bruna, znani antifašistični borki. Na sestanku v «Pod Robu«, ko sva pojasnila najin položaj, so naju pričeli povpraševati po novi politični situaciji v Benečiji in možnostih za formiranje novih partizanskih enot. Nekdanje so se ob novembrski ofenzivi popolnoma razbile in mnogo borcev je odšlo domov. Dejala sva jim, da bi bilo mogoče na novo' organizirati gibanje, k temu pa pristavila, da bi bila za to potrebna njihova pomoč, zlasti v moralnem in političnem pogledu. To pa predvsem za-radi tega, ker je sovražnik med ofenzivo v mesecu no-vembru vcepil ljudstvu precej strahu in dvomov. K temu je mnogo pripomogla tudi aretacija domačinov. Naposled so nama proti vsem pričakovanjem naročili, naj se takoj vrneva v domači kraj in takoj pričneva politično akcijo, da bi v najkrajšem času pripravila domačine za formiranje novih partizanskih enot. Čeprav nerada, sva vendarle naposled uvidela nujnost te zadolžitve, ki so jo nama na tem sestanku tako rekoč vsilili Najino bivanje na terenu je bilo v tistem času nadvse potrebno. Nemudoma sva se napotila skozi vasi Oborča, Stare gore in dalje mimo vasi Jagnjeda in Utane v Šent Lenart. Vodstvo štaba in enot BBO, kot drugi politični delavci so se v tem času sestajali tudi z drugimi beneškimi Slovenci na območju celotne Beneške Slovenije. Menda meseca marca 1944 je komisarja odreda tov. Mavrina Miloša zamenjal tov. Crnugelj Franc-Zorko, ki je kot dober poznavalec razmer na Beneškem vneto nadaljeval s političnim delom na tem območju. Kmalu po njegovem prihodu je takoj po preučitvi vojno-poliiičnega položaja na tamkajšnjem območju odločil, da pošlje v Beneško Slovenijo tov. Zdravlji-ča Marjana, tedaj sanitetnega referenta štaba BBO s skupino politično dobro podkovanih partizanov. Ta skupina je imela nalogo ponovno oživiti partizansko gibanje na območju občin Grmek Dreka in Srednje, ki je po novembrski ofenzivi skoraj popolnoma zamrlo. Zdravljič Marjan je, kot vodja te skupine, vložil vse napore, da bi ponovno pritegnil domačine (nekdanje borce klodiškega bataljona) in druge, k skupni borb; proti še vedno močnemu sovražniku. Pri opravljanju te dolžnosti je venomer uporabljal metodo prepričevanja in tako, kot vsi politični delavci, poudarjal potrebo po najtesnejšem sodelovanju s slovenskimi partizani kot edino bratsko silo, ki je zmožna prizadejati sovražniku na beneškem območju in povsod najhujše udarce. Politično-propagand no delo na terenu * Ko sva z Marinom začela delati na terenu, sva takoj spoznala, da bo najina naloga zelo, zelo težavna in zvezana s precejšnjim tveganjem. Stalno sem moral biti previden pred domačimi izdajalci. Kadarkoli sem se z njimi srečal, naj je bilo v gostilni ali drugod, sem občutil, da so zmožni in pripravljeni škodovati. Z njimi pa sem se vedel normalno, kot z vsakim domačinom in ko so načeli vprašanje partizanskega gibanja, sem vsakokrat odvrnil, da me takšne stvar* ne zanimajo in da nerad govorim o njih. Tudi Nemci so od časa do časa vpadali na šentlenart-sko območje, kar je najino delo na terenu še bolj otežkoča-lo V februarju 1944 sem se ponovno srečal s Srečkom Bernardom, sekretarjem štaba BBO, ki je bil odgovoren za kadre ter za agitacijo in propagando. Sestala sva se pri hiši «Cujac», ki leži med Staro goro in zaselkom Jagnjed. Na ta sestanek sem prišel sam, ker Marino Bodigoj iz zdravstvenih razlogov ni mogel priti. Tudi sam sem na sestanek prišel, opirajoč se še na palico. Ko sem ga seznanil s svojim političnim delovanjem, mi je dal spet nove naloge, ki so se v glavnem nanašale na pridobivanje novih sil v NOV. Zelo se je zavzemal za mobilizacijo in aktivizacijo beneškega ljudstva za borbo proti okupatorju. Nenehno je nagnal dejstvo, da je beneško ljudstvo del slovenskega naroda in da je poudarjanje tega moja prva in najvažnejša naloga pri celotni agitaciji. Prav tako se je treba stalno zavzemati za skupno in organizirano borbo proti okupatorju. Preden sva se to pot poslovila, sva se dogovorila že za naslednji sestanek in to v gostilni «Pod robom«, ki naj bi bil v mesecu marcu. * To poglavje objavljamo le v izvlečku, kolikor se nanaša na nekatere osebe, ki so odigrale pomembno vlogo v osvobodilnem boju v Beneški Sloveni i. Za dobro razumevanje dogajanja c Beneški Sloveniji med NOB je to poglavje zelo zanimivo. V celoti bo objavljeno v knjigi spominov eOnstran Matajurja*, ki bo izš a pri založbi tBorec» v Ljubljani. (Nadaljevanje sledi) Štab Briško beneškega odreda v Beneški Sloveniji. Tretji v leve tov. Franc Cernugelj - Zorico, četrti tov. Učakar. Slika je bila pometa konec marcu 19(4 ob Idrijci Vreme včeraj: Najvišja temperatura 215, najnižja 15.9, ob 19. url 20 stop., vlaga 65%, zračni tlak 1003,6 stanoviten, veter 10 km vzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21.8 stopinje. Tržašk d ii © w n I k Danes, ČETRTEK, 19. septembra VITODRAG Sdnce vzide ob 6.48 in zatone oD 19.09 — Dolžina dneva 12.21 — na vzide ob 2.50 in zatone ob 18.0* Jutri, PETEK, 2«, septembra BRANE PO 1MUHODU TRŽAŠKE DELEGACIJE 17 RIMA Delegacija je dosegla le zagotovilo da bo CIPE proučil tržaški položaj Razlike med zahtevami sindikatov in zahtevami tržaških predstavnikov, ki so bili v Rimu Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) bo na eni Izmed prihodnjih sej obravnaval splošni gospodarski položaj v tržaški pokrajini. To je glavni rezultat obiska tržaške delegacij* v Rimu, ki se je sestala s podtajnikom ministrstva za proračun Caronom, ki je tudi tajnik CIPE Namen obiska tržaškega odposlanstva v Rimu Je bil ta, da seznanijo CIPE in vlado z zahtevami, ki so pogoj za izboljšanje tržaškega gospodarstva. K temu bi lahko pripomnili, da bi morala vlada že zdavnaj točno vedeti, kakšne so tržaške potrebe, saj so jih v Trstu in v Rimu že neštetokrat postavili in so bile tudi predmet sej deželnega, pokrajinskega in občinskega sveta. Vsekakor pa velja tudi v tem primeru stari pregovor, da je ponavljanje koristno. Na sestanku so razpravljali o treh vprašanjih. Ocenili so zadnje podatke o številu zaposlenih v raznih panogah ter o težavah, ki so nastajale na raznih gospodarskih sektorjih; obravnavali so najbolj nujne ukrepe v zvezi z uresničevanjem načrta CIPE za preureditev ladjedelstva, pri čemer je odposlanstvo dejalo, da je ta preureditev pozitivna, toda če se takoj uresniči; končno so navedli zahteve, Ki so pogoj za ponovni zagon v tržaškem gospodarstvu. V zvezi z vprašanjem načrta CIPE tržaški predstavniki postavili jasne zahteve po tem, da se ta načrt čimprej uresniči, kar je nujno spričo dosedanje zamude. Zahtevali so primerne naložbe za okrepitev podjetja Arzenal - Sv. Marko, naj čimprej dodelijo na dražbi dela za zgraditev suhega doka, m sicer še ta mesec; končno naj bi čimprej pripravili načrt za postajo za razplinjevanje ter naj bi začeli preurejevati delavnice in razne oddelke v Arzenalu, Kar se tiče novih naročil, so zahtevali, da bi bolj zaposlili preostalo splavišče v Sv. Marku za preureditvena dela na ladjah, pri čemer naj bi naročili tudi novo specializirano ladjo. Kar se tiče pogojev delavcev, naj bi ministrstvo za državne udeležbe posredovalo, da bi dosegli ugoden sporazum med podjetji in sindikalnimi zastopniki delavcev. Tržaški zastopniki so tudi opozorili podtajnika Carona na resen položaj v podjetju Stabilimenti Meccanici Triestini, ki bi moralo na podlagi načrta CIPE zaposliti nove delavce, a je v krizi. Pri tem je zanimivo, da je delegacija predočila podtajniku, da sam načrt CIPE ne more ozdraviti tržaškega gospodarstva in zagotoviti njegovega napredovanja, medtem ko je znano, da so stranke leve sredine pred dvema letoma bile glede tega načrta bolj optimistične. Sedaj so namreč zahtevali organski načrt pobud, da se zagotovi razvoj industrijskih naložb. V zvezi s tem so zahtevali, naj bi podaljšali posebno zakonodajo v industrijskem pristanišču do leta 1980, medtem ko zapade ta zakonodaja prihodnje leto. Skratka, delegacija torej zahteva razne davčne, kreditne in finančne' ugodnosti, da bi se razvila zasebna industrija. Po drugi strani pa so sindikati zahtevali novo veliko pobudo državnih udeležb, v čemer je torej precejšnja razlika. Tržaški predstavniki so postavili tudi vrsto znanih zahtev o izboljšanju infrastruktur, to je na progi Cervignano - Quarto d’Altino, naj bi postavili še drugi tir, nakazal: nadaljnjih 400 milijonov za dovrši-tev del pri pomolu VII., pohiteii naj bi z gradnjo avto ceste Videm-Trbiž ter z gradnjo predora pod prelazom Monte Croce Camico. Končno so zahtevali, naj bi odobrili program za obnovitev in okrepitev ladjevja družb Finmare. Seveda so zahtevali tudi še večje zanimanje vlade za jedrski pospeševalnih Marko odreči nadaljnjim gradnjam ladij. Spričo vsega tega poudarja Nova DZ - CGIL, da bo nadaljevala bo>-bo za uresničenje zahtev, ki so jih sindikati postavili podtajniku predsedstva vlade on. Gallu. POPRAVEK Do obiska tržaškega odposlanstva je zavzela stališče tudi Nova delavska zbornica CGIL ter objavila o tem poročilo. Tajništvo zbornice pravi, da se ne strinja s tem, kako je odposlanstvo zasnovalo in postavilo temeljna vprašanja tržaškega gospodarstva Čeprav je odposlanstvo omenilo raven zaposlitve in poudarilo, da niso načrti CIPE zadostni za poživitev tržaškega gospodarstva, pa je zavzelo drugač- no in nasprotno stališče kot trije sindikati glede ukrepov, ki so po trebni v ta namen. Medtem ko so sindikati zahtevali celotno rešitev vprašanja ter za industrijo takšno pobudo državnih udeležb, ki bi jo izvlekla iz mrtvila, se je odposlanstvo omejilo na zahtevo po pobudah za pospeševanje naložb v industrijo, pri čemer je mislilo na zasebne pobude. Gre za bistveno razliko, kar kaže, da predstavniki krajevnih oblasti in gospodarstveniki ne nameravajo menjati smeri, kar se načrtov CIPE tiče. Popolnoma nasprotna so tudi stališča glede gradnje suhega doka. CGIL, CISL in UIL so zahtevale, da se postavi suhi dok drugam, odposlanstvo pa zahteva samo, da se takoj začnejo dela za zgraditev doka brez nobene spremembe načrta CIPE v tem pogledu, kar pomeni, da bi se moral Arzenal - Sv. •iiiiiiiiiuiuuiHiiiimimiiniiiiiiiiimmminiimiiiHiiiiiimiiiiimiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimi ZAČETEK JESENSKEGA ZASEDANJA POKRAJINSKEGA SVETA Predsednik dr. Savona je poda! politično utemeljitev proračuna Proračun za leto 1968 bo odločal o nadaljnji usodi po-krajinske uprave - Poročilo o razgovorih delegacije pri Caronu - O zaprti cesti Domjo-Boljunec Po poletnem premoru je bila sinoči seja pokrajinskega sveta, s katero se je začelo jesensko zasedanje. Glavna točka tega zasedanja je vsekakor razprava o proračunu pokrajinske uprave za letošnje leto, ki se je začela že na sinočnji seji s politično utemeljitvijo proračuna, ki jo je podal predsednik dr. Savona. Predsednik pokrajinske uprave je med drugim omenil, da je pokrajinski proračun za leto 1967 odobril prefekturni komisar, poudaril pa je, da bo letošnji proračun, oziroma izid glasovanja o predloženem proračunu, odločal o nadaljnji usodi pokrajinske uprave, ker ne bo možen drugi rešilni izhod. V svojem poročilu se je predsednik skliceval na programske izjave ob začetku delovanja sedanjega pokrajinskega sveta in je nakazal glavne politične smernice pokrajinske uprave. Pripomnil je, da se diskusija o proračunu začne v dobi velikih trenj v mednarodnem in državnem okviru, kar terja večje obveznosti in delovanje. Potrebna je temeljita analiza in politična izbira. Glavne smernice delovanja pokrajinske uprave so mir, demokracija, gospodarski in socialni napredek ter avtonomija krajevnih u-stanov. Tržaško prebivalstvo, je poudaril dr. Savona, želi mir v svetu in odpravo mednarodnih sporov s pogajanji. To je Trst potrdil v primeru Vietnama, .Grčije in Češkoslovaške in po tej poti je treba nadaljevati. Prav tako, je dejal dr. Savona, je treba delovati za demokratično decentralizacijo v naši državi, za uveljavitev idealov odporništva, za demokratično načrtovanje, ki mora biti podlaga gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. Navedel je tudi najvažnejše gospodarske in socialne probleme Trsta, ki terjajo rešitev, ter poudaril vlogo dežele. Ob začetku seje so svetovalci potrdili izvolitev liberalnega svetovalca Antonia Della Sante, ki je zasedel mesto pokojnega svetovalca odv. Jone. Nato je predsednik dr. Savona med drugim sporočil, da se bo v kratkem ustanovila posebna ustanova za turistični razvoj tržaške obale. Poročal je o posredovanjih pri deželni upravi glede umobolnice, glede obnovitve porušenega mostu čez Dunjo pa je izjavil, da je pokrajinski odbor o tem razpravljal v torek ter izrazil zahtevo, da je treba ta prrtilem rešiti v širšem okviru, da je treba sploh rešiti vprašanje dvojnega železniškega tira na progi Videm — Trbiž ter avtoceste Videm — Trbiž. V odgovoru na vprašanje, ki ga je ob koncu poletnega zasedanja po- stavil komunistični svetovalec Col-li je dr. Savona poročal o posredovanju tržaške delegacije pri podtajniku Caronu, o čemer poročamo na drugem mestu. Svetovalec Colli je odgovoril, da ga odgovor ne zadovoljuje, in je poudaril, da gre za običajne cvladne delegacije*, ki ne znajo in nočejo krepko nastopati v zaščito interesov Trsta. Pripomnil je, da «zahteve» omenjene delegacije predstavljajo celo korak nazaj v primerjavi z zahtevami treh sindikalnih organizacij. Na zadevno vprašanje, ki ga je postavil komunistični svetovalec Kapelj, glede pritožb boljunskih kmetov, ker je bila zaradi gradnje tovarne GMT zaprta cesta Domjo-Boljunec, je odgovoril odbornik Vi-sintin, ki je dejal, da je pokrajinska uprava v stikih z dolinsko občinsko upravo glede vseh vprašanj, ki se tičejo gradnje tovarne GMT. Svetovalec Kapelj ni bil zadovoljen z odgovorom in je pripomnil, da bi bila morala pokrajinska uprava poskrbeti za ureditev druge ceste, ki jo kmetje nujno potrebujejo, še preden so zaprli cesto Domjo — Bo-ljunec. Prihodnja seja bo 2. oktobra. Na sprejemu finančnih kadetov Župan Spaccini o naši odprti meji Tržaški župan inž. Marcedlo Spaccini je včeraj v sejni dvorani občinskega sveta sprejel kadete Akademije finančne straže, ki so jih spremljali komandant akademije polkovnik Perdlnando Natale, vojaški inštruktor polkovnik Loren-zo Ascione in podpolkovnik Raf-faele Pece, komandant grupe v Trstu. župan je gostom izrekel dobrodošlico v imenu tržaškega prebivalstva in pripomnil, da se srečanje med kadeti ln predstavniki tržaškega prebivalstva ponavlja vsako leto. Nastala je že tradlolja, ki je prispevala, da se je med prebivalstvom in kadeti utrdil duh bratskega razumevanja, župan Je še dejai, da trna letošnje srečanje še poseben pomen zaradi proslav Trst 68. Pri tem je pripomnil: »Danes Je Trst združen z matično domovino, je pa ponovno na stični točki različnih narodov. Meja, nekaj kilometrov od mesta, je posebna meja, ker deli dva svetova, organizirana na različnih političnih in gospodarskih načelih. In vendar gre za mejo, ki je danes, čeprav je v preteklosti predstavljala točko nekoliko nevarnega trenja, mirna in jo vsak dan prekoračijo v obe smeri številne osebe, kar dokazuje, da narodi tako različnih držav, če želijo, lahko živijo v miru.)* V zadnji stavek predzadnjega odstavka članka pod naslovom «še je čas, da vpišete otroke v slovensko šolo«, ki smo ga objavili včeraj na 2. strani, se je vrinil tiskarski Škrat. Stavek se pravilno glasi tako: «Ce je šolski skrbnik izdal navodila, naj veljajo za vsa didaktična ravnateljstva, sicer bi imela slovenska didaktična ravnateljstva, če so enakopravna, enako pravico, da razpošiljajo vabila staršem.* Plačevanje takse za dvojezične napise Iz tajništva SGZ smo dobili naslednje sporočilo s prošnjo za objavo: Ponovno opozarjamo, da zapade 20. t. m. rok za prijavo sprememb glede vseh občinskih davkov in taks. Zlasti opozarjamo na prijavo glede dvojezičnih napisov, za katere je bilo doslej treba plačevati dvojno takso in sicer enkrat za slovenski ter drugič za italijanski napis. Na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja je tržaška občinska uprava namreč sprejela odlok št. 709, na podlagi katerega se doslej plačuje občinska taksa samo za italijanski napis. Za vse tiste, ki imajo na svojih trgovinah, gostilnah in drugih o-bratih dvojezične napise, je po sklepu tržaške občine nastala sprememba, ki jo morajo sporočiti tržaški občini, oddelku za takse in davščine. Slovensko gospodarsko združenje je na voljo vsem slovenskim poslovnim ljudem, da jim prijavi — zaradi občinskega odloka — nastalo spremembo. Na podlagi prijave bo občinska uprava odredila vse, kar je potrebno, da bodo lastniki dvojezičnih napisov plačevali odslej samo enkratno takso. Zaradi tega naj se zamudniki takoj zglasijo na tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja v Ulici F. Filzi 8. Proslava 25-letnice vstaje v prosvetnem društvu v Skednju Pogled na del občinstva, ki je napolnilo društveno dvorano V škedenjskem društvu je bila i Mare Debeljuhove, Edvarda Marti-predvčerajšnjim prireditev v poča- nuzzija starejšega in Draga Pahor- stitev 25-letnice ljudske vstaje na Primorskem proti fašizmu in nacizmu. Številnemu občinstvu je mladinec Ravel Kodrič napovedoval bogat in pester spored, ki je poleg govora obsegal še pesmi m črtice Mateja Bora, Karla Široka, Iga Grudna, Franca Peternela ter domačinov ........................................................»tu...i..................................iiimii......... SREČANJE ŠVICARSKEGA ODPOSLANSTVA S TRŽAŠKIMI GOSPODARSTVENIKI Možnosti razvoja švicarskega prometa skozi tržaško luko 0 tej temi je predaval na trgovinski zbornici predsednik švicarskega združenja uporabnikov prevoznih sredstev J. F. Muheim švicarsko odposlanstvo gospodarstvenikov in časnikarjev je včeraj bilo na obisku na ravnateljstvu u-stanove za industrijsko pristanišče ter si je ogledalo nekaj tovarn v tem pristanišču. Opoldne so obiskali Oglej zatem pa so bili v Li-gnanu na kosilu, ki jim ga je priredila tamkajšnja turistična ustanova. Zvečer so se člani odposlanstva skupno s švicarskim veleposlanikom v Rimu Jeanom de Rhamom in s švicarskim konzulom Wemer-jem Joštom udeležili srečanja s tržaškimi gospodarstveniki na tržaški trgovinski zbornici, katerega tema je bila: »Možnost razvoja švicarskega prometa skozi tržaško pristanišče«. O tej temi je imel predavanje predsednik švicarskega združenja uporabnikov prevoznih sredstev J. F. Muheim, nakar se je razvila razprava. Predavatelj je dejal, da je zadovoljen, da lahko govori o perspektivah razvoja švicarskega izvoza in uvoza Skozi tržaško pristanišče na tem sestanku strokovnjakov, predstavnikov oblasti ln pristaniške u- prave, funkcionarjev prevoznih podjetij, pomorskih agencij in spedi-terskih družb. Izrekel je upanje, da bo njegovo predavanje služilo h krepitvi medsebojnega razumevanja ter da bo tudi koristilo tržaškim težnjam po povečanju švicarskega pro. meta skozi Trst. Predavatelj je zatem omenil u-godno zemljepisno lego Švice, ki dopušča izbiro številnih pristanišč. Dejal je, da se pri izbiri tranzitnih pristanišč na splošno upoštevajo skupni prevozni stroški, trajanje prevoza in najbolj varne prometne zveze. Po drugi strani pa težijo Švicarji za tem, da imajo odprtih več možnosti. Zato ni na svetu nobenega pristanišča, ki bi lahko živelo samo od švicarskega prometa, pač pa je ta promet važno dopolnilo. Zatem je predavatelj dejal, da se je švicarski uvoz v desetih letih zvišal za 75 odstotkov, in sicer od 13,5 milijona ton, na 23,9 milijona ton. Po morju se je uvoz zvišal v desetih letih od 2,5 milijona ton na 5,3 milijona t,on. Zelo močno se je zvišal promet iz držav v Sredozemlju, kar pa je treba pripisati predvsem uvozu petroleja iz Alžira (lani 2 milijona ton) ter iz Libije in Tunizije, kakor tudi južnega sadja iz Izraela. Pri uvozu pa odpade največ na promet po Renu, ki znaša okrog 4 milijone ton Izvoz pa se je od leta 1957 do 1967 zvišal od 916.000 na 2,2 milijona ton. Pri tem je zanimivo, da je uvoz desetkrat večji od izvoza. ne stavke bodisi v pristanišču bodisi na železnicah. Dejal je tudi da je železniški prevoz med Trstom in Švico pomanjkljiv, saj potrebuje blago na poti iz Trsta do švicarske meje od tri do sedem dni, pri čemer nosi največ krivde za zamudo italijanska carina. Medtem pa traja prevoz od severnih pristanišč do Švice le do dva dni. Na koncu je predavatelj izrekel upanje, da bodo razne pomanjkljivosti in ovire odstranili in s tem pripomogli k povečanju prometa s Švico. Obvestilo šolskega skrbnika vrtnaricam šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo odredilo,- da šolske vrtnarice iz tržaške pokra- jine lahko zaprosijo za poverjena mesta v drugi pokrajini, ker občinske uprave tržaške pokrajine niso predložile zahtev po ustanovitvi državnih otroških vrtcev za šolsko leto 1968-69. Prošnje je treba predložiti po šolskem skrbništvu v Trstu. V primeru, da je bila prošnja že predložena, prizadete pa jo hočejo nasloviti v drugo pokrajino, morajo o tem nemudoma obvestiti šolsko skrbništvo. Tatovi v baru Predvčerajšnji n je 38-letni Erne-1 Priložnostni govor je imel Dušan Kodrič, ki je poudaril pomen narodnoosvobodilne borbe, posebno v naših krajih. Govornik se je tudi na kratko dotaknil današnjih mednarodnih* in domačih problemov ter zaključil, da morajo vsi Slovenci na Tržaškem biti zavedni in zvesti svojemu narodu. Nato je sledil kulturni program, pri katerem so sodelovali mladinci iz Skednja in okolice, ki so prav dobro recitirali oziroma brali dela omenjenih avtorjev. Nastopili so: Anica Žerjal, Mojca šiškovič, Varna Haffner, Melita Valli, Helena Sancin, Magda Štoka, Valter Lovrečič Marjan Kravos in Samo Sancin. Za nastop jih je pripravila Marta Verk Volk. Na programu so bili tudi trije kratkometražni filmi. Dva barvna, ki ju je posnel Drago Pahor, enega z naslovom «Bazovica», v katerem smo videli eno izmed vsakoletnih komemoracij bazoviških mučenikov na pokopališču Sv. Ane in na kraju njih usmrtitve, ter drugega, ki* je bil posnet v zloglasnem taborišču Mauthausen, kjer je izgubilo življenje tudi mnogo naših ljudi. Pred začetkom tega filma je sam snematelj pojasnil njegovo vsebino.* Naš znani filmski snemalec Aljoša Žerjal pa je pokazal svoj film «čas ne izbriše», ki je dosegel že nekaj pomembnih priznanj in nagrad. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni s to lepo proslavo ter nagradili vse sodelujoče z obilnimi aplavzi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 24. septembra ob 21. uri v Kulturnem domu KONCERT 60-članskega bolgarskega ženskega zbora «MORFOVA — PROKOPOVA« IZ SOFIJE Cenjenemu občinstvu priporočamo, da ne zamudi te edinstvene priložnosti. Vstopnice bodo v prodaji na sedežu Zveze od četrtka naprej. Gledališča Verdi V soboto ob 21. url bo v gledališču Verdi prvi od treh jesenskih simfoničnih koncertov pod vodstvom dirigenta Alda Ceccata. Na programu bodo skladbe: Mortari — uvertura iz ((Eleonora d’Arborea» (nova za Trst) Schubert — Tretja simfonija, Victor de Sabata — simfonična pesnitev «Ju-ventus« (nova za Trst), Dukas — «Cr_ nošolec«. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice za otvoritveni koncert kakor tudi abonmaji za vse tri koncerte po zelo ugodnih cenah. Pogovor sindikatov z Dulcijcm glede Felszcgija C Danes, 19. t. m. ob 18.30 bo na Trgu Čampo San Giacomo na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI javno zborovanje, na katerem bo tajnik federacije inž. An-tonino Cuffaro . govoril o temi: «KPI in Češkoslovaška: proti špe kutam Jam ‘ameriškega imperializma in njegovih hlapcev«. iiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiliiiiiiniiniiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiillllilliiiili« Včeraj zjutraj je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci sprejel predstavnike sindikalnih organizacij kovinarjev. Navzoči so bili za CGIL Ludovisi in Burlo, za CISiL Oruciaitti za CCdL Gasivoda in Fabricci. Na srečanju so obravnavali razna vprašanja in med njimi zamudo pri zaposlovanju delavcev bivše ladjedelnice Felszegi pri Navalgiuliano, vprašanje odpravnine, tečajev za pre-usposabtjanje ter naročil. Odbornik Du-loi je zagotovil, da se za stvar stalno zanima in rekel, da je zakasnitev pri zaposlitvi delavcev odvisna od zamude pri dobavi surovin ladjedelnici, pri čimer pa je poudaril, da se stvar bliža ugodni rešitvi. Glede odpravnine pa se je dežela točno obvezala. Odbornik je budi zagotovil sindikalistom, da so nova naročila zagotovljena ter da m zato upravičena skrb za zaposlitev delavcev. sto Scaramelli iz Ul. Frnusin 16 prijavil agentom policijskega komisariata v Starem mestu, da so neznanci vdrli v bar «San Marco», ki je v istoimenski ulici in katerega lastnica je njegova žena. Zlikovci so ukradli večjo vsoto denarja,-Skupna škoda znaša okoli 230.000 lir. VČERAJ MED OPOLDANSKO ZAPORO TRGOVIN Roparski napad sredi dneva v tobakarni v Uiici Coreneo Napudalec ali napadalci so z udarcem v glavo onesvestili prodajalko, odnesli iz predala 100.000 lir in neopazno izginili brez sledu Predavatelj je nato omenil, kolikšen delež od tega uvoza in izvoza odpade na Trst. Seveda imajo levji delež pri prometu severna pristanišča, zlasti ker je prevoz po Renu zelo ugoden. Omenil je razna pristanišča na vzhodnem Sredozemlju, v Perzijskem zalivu na Daljnem vzhodu in v Afriki, kamor bi se splačalo pošiljati iz Švice blago čez Trst. Pri tem sta važna za Trst zlasti Rdeče morje in Perzijski zaliv. Toda sedaj je treba upoštevati, da je Sueški prekop zaprt. Toda severna pristanišča (Antwerpen, Amsterdam, Hamburg in Bremen) so za Švicarje bolj ugodna zaradi večjega števila odhodov. Tržačani morajo tudi vedeti, da polagajo Švicarji veliko važnost na to, da traja prevoz čimmanj časa. Predavatelj je obširno obravnaval vprašanje rednih prog in družb povezanih v «conferences». V tržaškem primeru bi lahko «con-ferences« dajale ugodnosti glede brodnin, tako da bi lahko pritegnili tovore iz bolj oddaljenih krajev Švice, Avstrije, Češkoslovaške in Zahodne Nemčije. Ker ni na kraju samem dovolj tovora, bi lahko tranzitni tovori pripomogli k bolj pogostim odhodom ladij in s tem k bolj hitrim prevozom. Tako bi prišla v poštev tudi krajša razdalja med Trstom in raznimi čezmorskimi področji. Predavatelj je še posebno priporočil upravi tržaškega pristanišča in gospodarstvenikom, da bi kljub sporom okrepili sodelovanje s plovnimi družbami in «confejences», da bi jih prepričali, da bi uvedli u-godne proge iz Trsta. Zelo važen dejavnik pri izbiri pristanišča je tudi prevoznina. Govoril je za tem o tarifah za prekladanje blaga, o neugodnih in predragih telefonskih in teleprinterskih zvezah med Italijo in Švico ter tuli orp=oi1 da neugodno vplivajo ua promet raz Roparski napad sredi Trsta pri belem dnevu in praktično nikakršne sledi za storilci, to je dogodek, ki je včeraj presenetil ta vznemiril meščane v Ul. Coroneo. Nihče ni opazil ničesar, kar bi bilo kolikor toliko nenavadno, kar bi kazalo, da se je zgodilo kriminalno dejanje, življenje je teklo ob 14,15 tako, kot teče vsak dan: zaprte trgovine ta redki pešci na ulici. Bližnji prodajalec časopisov je bil morda v svoji utici, ali pa tudi ne, ker gre vsak dan ob tisti uri na kosilo. Možak ni opazil ničesar, ni videl ne ene, dveh ali več oseb, ki bi pribežale iz tobakarne št. 65 v poslopju št. 1 Ul. Coroneo. Prav tedaj pa se je v tobakanni odigral roparski napad. 73-letna Elda Fortuna, lastnica tobakarne iz Ul. S. Maurizao 11, je odšla Iz prodajalne, kjer je ostala njena 69-le-tna sestra Lucia. Lastnica je šla v bližnje stranišče v pritličju Istega poslopja, kjer se je zadržala morda pet minut. Ko se je vrnila v tobaJkamo, je našla sestro. ki je krvavela Iz rane na sencu. Elda Fortuna je takoj stopila do bližnjega bara «X» ter vprašala nekega gosta za telefonsko številko RK. Nihče ni tedaj pomislil, da se je zgodilo nekaj hujšega, kot nenadna slabost, ki je morda prizadela že priletnejšo žensko. Prišli so uslužbenci RK ter odpeljali Luclo v bolnišnico. Takoj nato pa so prišli tudi policisti letečega oddelka kvesture, ki so kmalu ugotovili, da je iz predala Izginilo okoli 100.000 lir. Luclo Fortuno so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice s prognozo 20 dni zdravljenja zaradi lobanjske travme, obsežne rane na sencu in začasne izgube spomina, ženska ni mogla povedati preiskovalnim organom, kako je izgubila zavest, žal pa je verjetno e-dima priča, ki bi mogla opisati napadalca ali napadalce. Kot smo že dejali, je prišlo do roparskega napada v času, ko so vse bližnje trgovine zaprte. Policijski organi so zaslišali več oseb, ki bi ZAHTEVA NAČELNIKA SVETOVALSKE SKUPINE KPI Takoj je treba sklicati tržaški občinski svet Razlogi: iz dneva v dan slabši gospodarski položaj, načrti CIPE m vprašanja urbanističnega značaja Načelnik komunistične skupine svetovalcev KPI v tržaškem občinskem svetu inž. Antonino Cuffaro je naslovil na tržaškega župana inž. Spaccinija interpelacijo v kateri zahteva takojšnje sklicanje tržaškega občinskega sveta. Inž. Cuffaro piše v svoji interpelaciji, da je to sklicanje potrebno spričo vse živahnejše politične in sindikalne dejavnosti v trenutku, ko se zaostrujejo številna vprašanja tržaškega gospodarstva in ko delavci in njihove organizacije zahtevajo takojšnje enotne posege za ustrezne rešitve. Komunistični predstavnik pravi nadalje, da mora občinski svet ne samo razpravljati o nedavnih predlogih sindikalnih organizacij, temveč tudi odločno podpreti borbo delavskega razreda, ki skuša preprečiti gospodarsko propast tržaškega ozemlja. Inž. Cuffaro omenja nadalje v svoji intervJpcIH deistvo, da so nehatare n-Mltične sile, ki so v preteklosti pod,/rab načrt CIPE, spremenile svoje stališče, medtem ko se na drugi strani slabša iz dneva v dan položaj tržaškega gospodarstva. Za to poslabšanje sta značilna krčenje števila delovnih mest ter kritično stanje številnih industrijskih in obrtniških podjetij. O vseh teh vprašanjih morajo občinski svetovalci povedati svoje mnenje. Da bi še okrepil svojo zahtevo po sklicanju seje občinskega sveta, navaja inž. Cuffaro v svojem pismu številne druge probleme s področja urbanistike, pristaniških in prevoznih dejavnosti. O mnogih teh vprašanjih se razpravlja mnogokrat v krogih, ki pravzaprav zato niso pristojni, medtem ko občinski svet ne more praktično povedati svojega mnenja. Inž. Cuffaro omenja v svoji interpelaciji posebno nedavni ukrep občinske uprave o preureditvi mestnega prometa (ustanovitev tako imenovanega ((modrega pasu« v središču mesta), o kateri občinski svet sploh še ni razpravljal. morda lahko opazile kaj nenavadnega v njihovem bližnjem okolju. Poizvedovanja pa so bila do sedaj brezuspešna. Tudi pregledi znanstvene policije so bili baje brezuspešni: neznani roparji so odnesli s seboj palico, ali kak drugi predmet s katerim so udarili žensko ta niso pustili za seboj nobenega prstnega odtisa. Vse kaže, da so zlikovci že daij časa pripravljali napad. Sklenili so, da ga izvršijo v času, ko je malo verjetno da bi kakšen kupec prišel v tobakarne. Poleg tega so verjetno računali tudi z morebitno začasno odsotnostjo ene Izmed sestra. Novi prometni predpisi Po postavitvi semaforjev na Trgu Liberta je tržaški župan izdal odlok o ureditvi prometa na tem področju. Tako bo na obeh straneh Ul. Cellini stalna prepoved parkiranja ob strani poslopja, kjer je občinska menza, na Trgu Liberta in ob lihih številih v Ul. Ghega bo stalna prepoved parkiranja, na strani sodih številk v Ul. Ghega bodo poševni prostori za parkiranje, na Korzu Cavour bo podaljšana prepoved parkiranja do Trga Liberta, na Trgu Liberta bodo pred parkom poševni prostori za parkiranje, v Ul. S. Anatasio, ta sicer ob vogalu s Trgom Liberta, bo prehod za pešce itd. Tržačan aretiran v Zagrebu zaradi tihotapstva z urami Zagrebški organi notranje uprave so včeraj aretirali v Zagrebu 31-letnega italijanskega državljana Danila Bertocchija, avtomehanika iz Trsta. V njegovem avtomobilu so našli skritih 216 moških in ženskih ročnih ur znamke Doxa in DarwUl. Vrednost zaplenjenega blaga se ceni na okrog 4 milijone starih dinarjev. Skupno /. Bertocchijem je bila aretirana tudi njegova žena, ki pa so jo kasneje izpustili, ker se je ugotovilo, da ni sodelovala pri tihotapstvu. Zlomil si je nogo Sinoči ob 22.50 so sprejeli na ortopedski oddelek 57-letnega Zdenka Danielija Iz Ul. Brunner 3, ki se bo moral zdraviti tri mesece. Danieli, ki je bil precej «v rožicah«, saj je večkrat pogledal v dno kozarca, je ob sprejemu v bolnišnico povedal, da ga je lastnik restavracije «Galio» v Ul. Lavatoio zapodil iz lokala. Ko pa je bil že izven lokala, je iz ((nepojasnjenih razlogov« padel in st zlomil levo nogo ter se pobil ta si verjetno nalomil levo lopatico. Karabinjerji so u-vedli preiskavo. Državni trgovski tehnični zavod ezi. ga Zoisi — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 20. septembra. Vpisovanje na državno učiteljišče "Anton Martin Slomšek* bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9 do 12 ure. Vpisovanje za šolsko leto 1968/69 se vrši na vseh šolah dolinskega dl. daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. d(f 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke »pijejo 'čirn-prej. Za vpis v 1. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz .o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v 1. razred, morajo predložiti rojstni list In potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje spri. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da Je v teku vpiso. vanje v vse razrede Učenci, kn bodo obiskovali 1 razred, morajo predlo, žiti rojstni list ln potrdilo o cepljenjih Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo Sedeži šol: Sv Jakob. Ul Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25, Ul Dona-doru 28; Sv. Ana, Istrska Ulica 143; Skedenj, s.ta Demarchi 8 Urnik od 9 do 12 ure Prosimo, da pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnateljstvo n« Opčinah obvešča starše, da Je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dari od 9. do 12 ure Otroci, ki se vpišejo v I. razred, naj predložijo rojstni ijst in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo žijo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje Je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962 Za vpis je treba predložiti rojstni list In potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, pollomielltlsu In tetanusu Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo Z vpisom ne odlašajte! Državna srednja šola (Fran Lev. stiki na Proseku obvešča, da Je vpisovanje v II. In Ul razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. septembra. Ravnateljstvo Državne srednje šo. le (Sv. Cirila In Metodai v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12, ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. s.ptembra. Na znanstvenem liceju s sloven skim učnim jezikom v Trstu, kil ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije In liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20, septembra 1968. Ravnateljstvo državne srednje Sole (Fran Erjavec* v Ul. Montorslno 8 (Rojan) obvešča, da je vpisovanje vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 20. septembra. Vpisovanj« na državno srednjo So-lo (Ivan Cankara v Trstu, Ul. Frau. sin 12 se Je začelo. Trajalo bo do 20. septembra. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. KRAŠKA OHCET ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Repnu zadruga «NA5 KRAS«, bo gotovo letošnja najzanimivejša folklorna Pr*' reditev pri nas. Zato vabim® vse rojake, ki imajo NARODNO NOŠO da jo sami oblečejo ali posodijo znancu, ki bi jo rad oblekel za to priložnost. Prosimo prosvetna društva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala noben® noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu, Ulica Geppa 9, tel. 31119. Slovenska prosvetna zvez* Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRA®^ predstave (Luči in zvoki*. Ob »•.. «Maximillan of Mexlco>) v angle”1 "j ob 22.45 ((MassimiMano e Carlotta» italijanščini. Avtobus «M» iz velj, postajališče tramvaja «6» pUa parku ob 21. In 22.15 ter od P31 proti Barkovljam po predstavah. Nazionale 15.30 «Dr. Zivago«. supe kolos v Technicolorju. a, Grattacielo 16.30 ((Diabolicamente tu A. Delon. Senta Berger. TechOl lor. , Eden 16.00 ((Scusi, facciamo ali an_, re?». P. elementi, Beba Lončar.^ Technicolor. Prepovedano mls0 pod 18 letom. . Fenice 15.30 «Due sporche carogo' A. Delon, Ch. Brenson. EaStma color. ... Excelsior 15.30 «11 fantasma del P' , ta Barbanera«. W. Disney. 'lecn color. Ritz (Ulica San Francesco štev. , 16.00 «E per tetto un cielo dl s le«. G. Gemma. Eastmancolor. ,e Alabarda 16.30 «Suirasfallo la J' „ scotta«. Olga Čehova Prepoved3 mladini pod 18. letom j. Moderno 16.30 «Un baclo per m re». U. Andrevvs, John Derek. |e_ chnicolor Prepovedano pod 1° Filodrammatico J6:30 u.Preda .b)«^ 'J Zgodba brez sramu. Flammy ' ovedano m130 Rey Menard. Prepovedano pod 18. letom. fiino A irora 16.3U ((Helga«. Znani spolm vzgoji. Technicolor *,j. Crlstallo 16.30 »King Korig«. 8 " son, L. Miller. Technicolor. m Capitol 16 30 «11 mondo e pic"0 „j. papa«. S. Dee. G Hamilton. Tecn color. olittlo*' Impero 16.30 «11 dottor Dooh-Zabavni barvni film. Rex Bari* j. Vittorio Veneto 17.00 «Pieria UK* AU. 1'assassino« S. L, Trintignat, A. * dret vJ Garibaldi 16.30 «L'uomo che saPe treppo« Technicolor lh0. Astra 16.30 «Zorba, H greto*. An ny Quinn. Technicolor. j. Ideale 16 00 «L’auiante indiana*-Stewart D Paget (Vestern. ^ Abbazia 16.30 «1 terribili antenah James Bond«. Zabavni film. Uprava Slovenskega dijape’ ga doma in prosvetno dnFtv° Barkovlje obveščata, da bost® tudi letos organizirali balčlm pouk pod vodstvom Adrij®00 Vilesa Vpisovanje od 23. septemBr8 dalje. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (Prešeren* ^ Boljunca sporoča, da bo danes> ^ t.m. ob 21. uri redni občni utloU. štva v bivši kino dvorani v • * • DR. RAFKO DOLHAR je preselil svojo ordinacijo v Ulico Valdirivo št. 36/1. Sprejema od 14. do 15. ure. Prosvetno društvo Škamperle pri. redi dne 29. t.m. enodnevni izlet na, Vrsno v Gregorčičev muzej. Vpiso. vanje na sedežu društva vsak večer od 20,30 do 21.30, ali po telefonu št. 70-834. Pevski zbor za škedenjsko co. V petek ob 20,30 bo v Pro5tfrv» prosvetnega društva v Skednju P n vaja po počitnicah. Navzočnost pevcev nujna! . Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN P°B°^fs Dne 18. septembra 1968 se je J g5e» io. aoMLcuiura i«oo »o J® ^ rodilo 6 otrok, umrlo pa j® * UMRLI SO: 60-letni GiusepP® „ Santis, 56-letni Angelo De ni, 79-letni Giovanni Godina, Enrico Busetti, 71Jetni Mario j toochi, 71-letni Giorgio Sabaz- , letni Danijel Zobec, 71-letna Giurgevlch vd. Coslovich. NOČNA SLUŽBA LEKAR^ (od 19.30 do 8.30) vvu UU o.ovt dira« Blasoletto, UL Roma 16, Ji. Bernlni 4, Be-nussi, Ul. na II, Ul. Montorslno 9 DNEVNA SLUŽBA LEKA#1’ (od 13. do 16. ure) jj, Vielmetti, Trg della Bors®^-Centauro, Ul. Rosebti 33, Al ® ‘ % donna del Mare, Largo SanfAnna, Erta dj S. Anna Darovi in prispevki V počastitev spomina pok- ^ joO® Abrama daruje družina Luk” lir za Dijaško matico. 18. t. m. nas je za vedno stil naš dragi Danijel Zobec „ Pogreb bo danes, 19. t. ^jstu 16.30 iz splošne bolnišnice v naravnost v boljuns-ko cerKe^fi Žalujoča družina ‘L# Boljunec, 19. septembra Impresa Trasportl Funebri t ~ Zadruga «NAS KRAS» vabi vse ljubitelje Krasa na KRAŠKO OHCET ki bo v repentabrski občini dne 21. In 22. septembra 1968 SPORED 21. september Ob 17. uri uradna otvoritev muzeja ((Kraška hiša» v Rep-nu št. 31. Zvečer bodo v hišo pripeljali nevestino balo. Domači fantje organizirajo ples na skednju, zbor pa bo pel podoknice vaškim dekletom. V vasi bo odprtih 5 «osmic», kjer bodo točili pristno domačo kapljico in postregli s klobasami in pršutom. 2 2. september Začetek svatbenih obredov bo ob 8 uri, ko bo prišel ženin s svojimi svati po nevesto v ((Kraško hišo« Od tu se bodo svatje podali peš na Col in Tabor, kjer bo točno ob 10. uri poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan na Repentabru zakuska za vse svate in narodne noše. Ob 12. uri odhod svatov v Repen, kjer se bo nevesta predstavila tašči in tastu v ((Kraški hiši«. Ob 13. uri svatbeno kosilo. Začetek popoldanskega programa ob 15.30 v Repnu. Nastopi domači pevski zbor, zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in folklorna skupina ((France Marolt« iz Ljubljane. Ob 17. uri bosta nevesta in ženin odprla ples na trgu v Repnu. Za ples bo igral narodno-zabavni ansambel «SIak» iz Ljubljane. Ob 24. uri zaključek. OBVESTILA IN NAVODILA Prireditev bo ob vsakem vremenu. V primeru lepega vremena se predvideva velik obisk ljudi iz bližnje in daljne okolice, zaradi česar prosimo, da upoštevate naslednje: PROMET: Vsi dohodi v vas Repen bodo zaprti in v vasi bo prepovedan promet z motornimi vozili. Velik parkirni prostor bo ob cesti Opčine - Repen, manjši ob drugih cestah, ki vodijo v vas. Obiskovalcem iz mesta in drugod pa priporočamo, da se poslužijo posebnih avtobusov, ki bodo vozili na krožni progi Opčine - Repentabor - Repen Opčine. Tudi lastniki avtomobilov naj raje pustijo svoja vozila na Opčinah in se poslužijo avtobusa. PRESKRBA: Gostilne kSKABAR«, ((KRIŽMAN« in »PRI NINKO-TU« •' Repnu ter restavracija «FURLAN» na Repentabru bodo ta dan imele enotno svatbeno kosilo, ki se bo začelo ob 13 uri. Kosilo je treba rezervirati najkasneje do petka, 20 septembra. Kosilo stane 2.000 lir, pri ((Križmanu« pa 2.500 tir. Rezervacije sprejema v mestu turistični urad «AURORA», Ul. Cicerone 4, ali pa direktno omenjene gostilne. V Velikem Repnu bo odprtih 9 dobro založenih «osmic», na Colu pa ena. NARODNE NOSE: Zbirališče vseh narodnih noš Je med 9. in 9.30 pred repentabrsko cerkvijo. Vsi, ki bodo oblečeni v narodne noše, se bodo Udeležili zakuske * «žvacetom» v resta vraciji «Furlan». Noše, ki nimajo sredstva za prevoz na Repentabor, naj to javijo Slovenski prosvetni zvezi ali pa na turistični urad «Aurora», tel. 29-243. Imena oseb, ki bodo oblečene v narodne noše, Je treba javiti najkasneje do petka, 20 septembra. Vse narodne noše, ki bi bile pripravljene proda lati značke «Kraška ohcet«, naj se javijo na Slovenski prosvetni zvezi. Po skoro trimesečnem presledku, (zadnja seja je bila 20. junija) se je občinski svet v Doberdobu v torek zvečer ponovno zbral na seji V čitalnici občinske knjižnice. Dnevni red je obsegal 18 točk, od tega 13 za javno in 5 za tajno sejo. že takoj na začetku seje so bile predložene kar tri resolucije v zvezi z vdorom sil varšavskega pakta na Češkoslovaško. Predložili so jih Karlo Černič in Marij Lakovič od občinske enotnosti in pa Marija Ferletič v imenu manjšine. Med debato so potem ko so prečrtali vse tri, nekateri predlagali, naj bi vse tri resolucije združili in bi glasovali zanje soglasno, ker pa Fer-letičeva ni bila za to, so združili dve in tako glasovali dvakrat. Za resolucijo opozicije sta glasovala dva svetovalca, za združeno resolucijo občinske enotnosti pa 11. V tej resoluciji občinski svet obsoja vsako nasilno poseganje v notranje razmere neke neodvisne države, kakor je bil primer vdora sil varšavskega pakta v Češkoslovaško In pri tem poudarja stališče naše narodne skupnosti v zamejstvu, ki je za priznavanje in upoštevanje pravic vsakega naroda ali njegovega dela; resolucija obsoja blokovsko politiko na splošno ter navaja njene zle posledice v Vietnamu in drugod v svetu ter priporoča demokratičen in miren način reševanja mednarodnih sporov. Zupan Andrej Jarc je nato soo-ročil, da je bila že drugič zavrnjena od pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici prošnja za odobritev občinskega prapora in grba z dvojezičnim napisom in to zaradi imena občine v slovenščini češ, da je za občino veljavno samo Italijansko ime «Doberdč del lago». O tej zadevi bodo vložili ponovno prošnjo z utemeljitvijo upravičenosti slovenskega imena. V zvezi s polemiko, ki jo je povzročila opozioija Okrog povišanja ............................................................................................................Illlllllllllll POZIVI I Organizacijski odbor «Kraške ohceti« nujno potrebuje večje število oseb, ki bi pomagale pri rediteljski službi, v »osmi-cah«, pri blagajnah, za prodajo razglednic itd. Vse, ki bi hoteli prostovoljno priskočiti na pomoč, prosimo, da se javijo v turističnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Hvala! S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Svetovalci vztrajajo pri dvojezičnem napisu na občinskem grbu in praporu Morda že prihodnji mesec bo postavljen spomenik padlim borcem Odobrena gradbeni pravilnik in občinski gradbeni program IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obtožba o nezakonitem poslovanju se je pred sodniki razbhmla v nič Sostanovalko je zaprl v sobo, ker se je bal, da ga bo napadla - Priložnostna znanka izmaknila Francozu denarnico Pred tržaškim prizivnim sodi-1 žabici pa ga je bilo oprostilo že »čem (predsednik Severini, tožilec Mayer, zapisnikar Mosca Riatel) je bila včeraj ponovna obravnava Proti 59-letnemu Giovanniju Bigo-lu iz Gorice, Ul. Virgilio 12, ki je “il obtožen skupaj z dvema drugima osebama dveh prekrškov v zve-»1 z nekim domnevnim protizakonitim poslovanjem pri razdeljevanju »ave v okviru goriške proste cone. nigota so obdolžili, da je pri teh Protizakonitih poslih pomagal sedaj 75-letnemu Donatu Depicolzua-!>eju iz Gorice, Ul. Mattioli 28, ki Jt bil tedaj predsednik goriške trgovinske zbornice, ter 44-letnemu Lucianu Martellaniju, ki je bil šef »a uradu za prosto cono pri trgovski zbornici. , Prekrški >o zadevali 3-odstotni Mio pri dobavah kave trgovcem, »• pa so morali plačati 10 lir za !»Bk kg kala. Iztržene vsote je LLpieolzuane namenil neki športni »»lanovi. . Goriško sodišče je po dolgi prebavi sodilo vsem trem obtoženem tani v novembru. Glede prve-! P® prekrška (izraba uradnega podaja) je menilo, da spada prekršek v okvir čl. 323 k. z. ter ga j? v skladu s tem amnestiralo. Glede obtožbe tihotapstva pa je me-Po, da krivda obtožencev ni bila r°kazana ter jih je zato oprostilo karadi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi se je pritožil ’»mo Bigot. Prizivni sodniki so u-boštevali njegov priziv ter so ga ‘hrustili prve obtožbe, ker dejanje kaznivo. Oprostitev velja tudi ostala dva soobtoženca, čeprav »'»ta vložila priziva. V ostalem so arniki potrdili prvotno razsodbo. • • • Pred istimi sodniki se je moral izgovarjati tudi 75-letni Guido Pojdi iz Spilimberga, ki je bil obto-j6n. da je zaprl neko žensko, ki J® stanovala v isti hiši kot on, v leno sobo ter ji s tem odvzel o-£?no svobodo. Nadalje je bil ob-£«en, da je nekaj mesecev pozne-t. (v marcu lani) poškodoval ža-1><* na vratih sobe, v kateri je bi-k ženska. i Prizivni sodniki so včeraj določno obračunali s tem nevsak-?»ijim primerom sovraštva med ^stanovalci v isti hiši in na istem vzniku. Menili so, da je Polon, k? je zaklenil žensko v sobo z ža->c°. ravnal v silobranu ter so ga '»to oprostili. Obtožbe okvare na pordenonsko kazensko sodišče. Med Polonom in žensko je že dalj časa vladala huda napetost. Nekega dne je ženska baje grozila moškemu, da ga bo udarila po glavi, če se bo prikazal na hodniku. Polon pa je, ne bodi len, zaklenil žensko v sobo ter šel prijavit primer na karabinjersko posta- j° Pred tržaškim kazenskim sodi ščem (predsednik Corsi, tožilec Cola, zapisnikar Ciccarelli, obramba Strudhoff) se je morala zagovarjati včeraj 53-letna Antonia Cossetto iz Ul. Udine 20, ki je bila obtožena, da je ukradla 65.000 lir, 65 francoskih in 70 belgijskih frankov ter razne dokumente francoskemu dr žavljanu Andreju Henryju. Henry je srečal Cossettovo okoli 28. avgusta letos zvečer v Ul. F. Gioia. Skupaj str šla v neko gostilno, nakar je ženski prosila tujca, naj jo spremi d > doma, ker se baje ni dobro počutila Ta trditev je deloma odgovarjala resnici, ker je lllllltlllllllllllMMHIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIItltlltllllltllllllllllllllllfllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllVIVIIIIIIIIIIIII PO ZAKLJUČENI PREISKAVI PREDAN SODIŠČU Mladoletni tatič zasačen pri kraji v baru «Astor» Lastnik bara je mladoletnika zaprl v lokal in takoj poklical policijo bila Cossettova precej vinjena. Hen-ry je ugodil njeni prošnji. Nenadoma pa se mu je ženska obesila na vrat in takoj nato zbežala. Tujec je opazil na tleh svoj vozni listek ter takoj potipal v notranji žep suknjiča. Ugotovil je, da mu je ženska spretno izmaknila listnico iz žepa. Prijavil je zadevo policiji ter je obiskal skupaj z nekim policistom razne gostinske lokale v okolici železniške postaje. Cossettovo sta našla v neki gostilni v Ul. G. Gozzi. Ženska je imela pri sebi še večji del ukradenega denarja, a listnico so našli malo pozneje pod nekim avtomobilom. Cossettovo so pozneje prepeljali v psihiatrično bolnišnico, ker je poskušala napraviti samomor. Sodišču so jo prijavili zaradi tatvine in pijanosti. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj jo sodniki spoznajo za krivo ter obsodijo na 1 teto zapora in 60.000 lir globe. Kazensko sodišče je v glavnem sprejelo to zahtevo, le globo je nekoliko znižalo. nagrade županu in ki je našla v nekem goriškem tedniku svoj odmev z žalitvami na račun župana, je Jarc izjavili, da se odpoveduje že odobrenemu povišku v korist občinske blagajne. Poročal je tudi o skorajšnjem začetku izvajanja nekaterih javnih del, med njimi tudi na športnem Igrišču. Svetovalci so nato odobrili nekatere sklepe občinskega odbora, ki jih je ta sprejel po zadnji seji sveta: med temi je tudi gradnja kanalizacije v Doberdobu, za katero bodo potrebovali devet milijonov Mr. Nato so prešli k točki, ki govori o gradbenem pravilniku, ki je sedaj obvezen za vse občine. Tu Je poročal inž. Jagodic iz Trsta, kateremu Je občinska uprava poverila Izdelavo takega načrta in pravilnika. Jagodic je poudaril, da je moral pri izdelavi taikega načrta upoštevati kup ovir In omejitev, kot so vojaške služnosti, hidrogeo-loški pogoji, ceste in podobno. Na vprašanja nekaterih svetovalcev Je dal ustrezna pojasnila ln pri tem je bilo govora tudi o eventuelni bodoči gradnji šole in cerkve na Palkišču. Z 11 glasovi proti dvema vzdržanima so odobrili prispevek za prevoz otrok v otroški vrtec v Doberdobu, za osnovnošolske učence in dijake srednje šole ter za šolske potrebščine. Občina je v ta namen določila za nastopno šolsko leto 1,1 milijona lir ter bo zaprosila prispevek dežele v višini 90 od sto. Odobrili so popravilo poslopja bivšega vrtca in predloge gradbenega Inženirja za načrt In vodenje dela. Ponovno so odobrili tudi prošnjo za obnovo šolskega poslopja na Pal-kiišču na stroške države na osnovi načrta, ki predvideva 8.5 milijona stroškov. Ta prošnja Je že nekaj let ki čaka na rešitev ter jo morajo vsako leto obnoviti. Prav tako so odobrili najem posojila pet milijonov lir pri mestni hranilnici v Gorici za dopolnitev gradnje športnega Igrišča in občinske dvorane v Doberdobu. Posojilo velja za 20 let po 7,5 od sto obresti ter ga bodo odplačevali v letnih obrokih po nekaj nad 120 tisoč vključno obresti. župan Je nato poročal o delu za postavitev spomenika' padlim'borcem v Doberdobu in predlagal Izplačilo občinskega prispevka pol milijona lir v ta namen. Dodal je, da bo stal spomenik in delo nad tri milijone lir. Spomenik so izdelali v Sežani, kjer bo tam cena zanj mnogo nižja kot na tej strani Za kritje stroškov bodo zaprosili tudi direktne prispevke občanov ln raznih organizacij in ustanov. Spo mernik bo postavila krajevna po družnlca ANPI, ter bo predvidoma lahko postavljen konec oktobra ali pa vsaj prihodnjega novembra. Prispevek so odobrili soglasno. Bilo je že skoro polnoči, ko so prešli na tajni del seje, na katerem so obravnavali zadeve nekaterih občinskih uslužbencev. tlakom pa bi bilo treba poskrbeti tudi za prebarvanje ograje na mostu. Ta ograja je bila zadnjič prebarvana še v času, ko so bili v Gorici zavezniki in sedaj, ko je cesta obnovljena, je še bolj vidna potreba po ponovnem prepleskanju, kar bo nedvomno pripomoglo boljšemu izgledu mostu. Prav bi torej bilo, če bi občinska uprava ali pa kdo drug zanjo poskrbel tudi za to delo. ........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhimiimiiiimi ZARADI OKVARE ŽELEZNIŠKE PROGE V KANALSKI DOLINI Preko goriškega železniškega prehoda osebni promet med Italijo in Avstrijo Dnevno potuje v obe smer« šest Itrzih potniških vlakov Pogovori za ureditev tovornega prometa . Zveza trgovcev zahteva trajno usposobitev goriškega železniškega mejnega prehoda Predvčerajšnjim je poveljstvo letečega oddelka tržaške kvesture izročilo sodnim oblastem zaključno poročilo o tatinski dejavnosti Izletnega mladoletnika Roberta N. Mladeniča so obtožili, da je zagrešil več tatvin ter en poskus tatvine. Prekrški se nanašajo predvsem na tatvino in poskus tatvine v škodo 36-letne Anite Čotar por. Mattioli iz Boršta 9, ki je lastnica bara «Astor» na Lonjersk: cesti 168. ČotarjeVa in nje-’ mož Mattioli sta v popoldanskih urah 13. t.m. ugotovila, da so jim neznanci ukrad li 184.000 lir, ki sta jih hranila v dveh papirnatih zavitkih in skrila med pletene steklenke za vino. U-gotovila sta nadalje, da so neznani storilci odnesli s seboj tudi 60 kovancev do 500 lir, ki sta jih bila shranila ' v kozarcu poleg zavitkov U I MO .IBIM. P KOKE 14 Predvaja dane« 19. t. m.. » pričetkom ob 19.30 barvni dnema-»čope westem film: SETTE VNNCHESTER PER UN MASSACRO (Sedem VVinchenterjev za pokol) Igrajo: EDD BYRNES, GUY MADISON in LUISE BARRETT Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Dopis iz Rablja Zakonca sta menila, da bo tat poskušal spet obiskati njuno gosti šče. Zato sta naslednji dan sklenila, da ga zasačita pri delu. Okoli 1. ure sta zaprla gostišče ter se odpeljala z avtom. Že za bližnjim ovinkom pa sta parkirala vozilo ter se vrnila peš do bara. Nekaj časa sta oprezovala, a končno je bil njun trud poplačan. Neki mladenič se je približal stranskemu oknu gostišča, dvignil zastor in kmalu nato izginil v notranjost lokala. Mattioli je priskočil ter zaklenil zastor in takoj nato poklical policiste. Policijski organi so prijeli krivca ter ga zaslišali. Mladenič je priznal, da je zagrešil prejšnjo tatvino. Povedal je še, da je ukradel nekaj zavojčkov cigaret in tudi steklenico brandyja «Stock 84». Priznal je tudi nekatere druge tatvine. Povedal je še, da je na predvečer prve tatvine odprl okno, skozi katero se je nameraval priplaziti pozneje v lokal. Pazil pa je, da sta bili obe krili okna priprti, da ne bi lastnik opazil, da je okno pravzaprav odprto. Policisti so opravili preiskavo na mladeničevem domu, kjer so našli dva papirnata zavitka. V enem je bilo še okoli 8.009 lir. Policijski organi nadaljujejo preiskavo, da bi našli preostali denar in razne druge predmete, ki jih je mladenič ukradel drugje v prejšnjih dneh. Tudi pri nas ,ie občutno pomanjkanje stanovanj. Leta 1947 so sicer zgradili nekaj stanovanjskih blokov, kar je za tiste čase še nekako odgovarjalo potrebam prebivalstva. Toda v dvajsetih letih je zrastel nov rod in razumljivo je, da so se zato tudi potrebe po novih stanovanjih povečale. Dogaja se tudi, da izseljujejo iz stanovanj upokojence, ki’ so tudi več kot 30 let prebivali v njih in jih selijo v stare vlažne hišice, zidane iz kamenja, ki so tako majhne, da morajo več kot dve tretjini svoje opreme zavreči, ker v njih ni prostora. Te dni mi je prišla v roke razglednica Rablja iz 1. 1800. Ugotovil sem lahko, da se Rabelj do danes ni kaj prida spremenil. Hiše so v glavnem iste. le da so danes krite z aluminijastimi ploščami namesto z deskami, kot takrat. Rudnik, ki že 600 let služi velekapitalu, bi prav lahko zgra dil v Trbižu vsaj en dom za u pokojence, ki so garali za to ka pitplistlčno podjetje. Samo krpa nje starih hiš je premalo, saj Je z njimi tako kot z zakrpanimi čevlji. Svetovni dogodki zadnjih časov so močno odjeknili tudi pri nas Mnogo se je in se še govori napadu na Češkoslovaško, ki ga naši ljudje soglasno obsojajo. Pozdravili so tudi odločno stališče Jugoslavije. Pa še nekaj iz domače kronike. V nedeljo sta se podala h koči Brunner oče in sdn Schiavi. Odšla sta z avtomobilom, ki sta ga pustila pri mostu Beli potok, kjer se začne steza, ki se odcepi od ceste Rabeljsko jezero - Nevejsko sedlo - Kluže. Ko sta se vrnila, avta ni bilo nikjer več in še da nes ni nobenega sledu o tatovih Vreme je že popolnoma jesensko z dežjem in hudimi nalivi, ki so tudi povzročili zrušitev mosta čez reko Dunjo in s tem prekinitev tovornega prometa na progi Videm • Trbiž. j. C. PISMO UREDNIŠTVU Prebarvali ograjo na mostu Pevmski most je nekak mejnik kjer se konča mesto in se začenjajo gorlška Brda. Kot tak Je izhodiščna točka za «cesto vina češenj« in za z njo povezanim tu rizmom. Sedaj ko so ponovno prevlekli cesto v Brda z novim asfaltnim Za moderen način zdravljenja umobolnih Deželni svetovalci PSIUP (Rlzzi, De Cecco in Bettoli) so poslali deželnemu odboru interpelacijo, da b: izvedeli za njegovo stališče do sklepa upravnega sveta civilne bolnišnice v Čedadu, ki je zaprl nevropsihiatrični oddelek ter povzročil nezadovoljstvo na krajevni ter vsedržavni ravni. Svetovalci želijo izvedeti, kako bo odbor ravnal, da b.t se nadaljeval originalen poskus zdravljenja: končno so mnenja, da bi dežela ne smela samo od zunaj sprejemati poteka dogajanja, ampak bi mogla neposredno poseči v dogajanje, da bi se takšen način zdravljenja bolnikov, kakršnega so uvedli v posebnem oddelku čedad-ske bolnišnice, uspešno nadalje'g’, (er zamenjal nazadnjaške sisteme zdravljenja in pomoči, ki je še vedno pretežno v veljavi v naši družbi. DO SOBOTE V GORICI Starši vpišite otroke v slovenske vrtce! Še do sobote imajo starši čas za vpis svojih otrok v starosti od 3 do 5 let v občinske otroške vrtce v Gorici. V Gorici imamo 15 otroških vrtcev pod občinsko upravo od katerih so trije slovenski in sicer v Ul. Croce in Ul. Randaccio ter lani otvorjen otroški vrtec v Sentmavru. Slovenskim staršem priporočamo, naj še danes ali najkasneje jutri vpišejo svoje otroke v najbližjega od navedenih treh vrtcev. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list ter potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški para- lizi, ter še 2000 lir kot prispevek za hrano, ki jo bodo prejemali otroci v vrtcu. Ker je letos vpisovanje v vrtce ločeno od vpisovanja v osnovne šole, ki bo šele prihodnji teden, morda nekateri starši še ne vedo, da zapade rok vpisa v otroške vrtce v soboto 21. t. m. Zato bi bilo prav, da take starše opozorijo njihovi sosedje, ki to vedo. V oba vrtca v središču mesta se je vkljub temu vpisalo že precej otrok, saj so bile matere v zadnjih letih z razmerami v slovenskih vrtcih in z ravnanjem z otroki zelo zadovoljne. Zaključna razstava ob koncu leta pa je pokazala, da so se otroci v njih naučili marsikaj koristnega ln lepega. Materam v Sentmavru prav tako priporočamo, naj vpišejo vse svoje otroke v starosti od 3 do 5 let v1 tamkajšnji vrtec, da bo njihovo število vsaj tolikšno kot lani ter bo tako zagotovljen nadaljnji obstoj vrtca v vasi. Mednarodna železniška zveza med Gorico in Novo Gorico predstavlja tudi v sedanjem izjemnem primeru rešita! Izhod za mednarodni železniški promet med Avstrijo in Italijo, ki se Je zaradi okvare na progi pri Pontaflju na vsem lepem prekinil. Od ponedeljka dalje so namreč nahitroma preusmerili br-ze potniške vlake, ki vozijo po Kanalski dolini, prek Slovenije ter se skozi Novo Gorico vračajo v Italijo. Mednarodni železniški prehod Gorica - Nova Gorica je tako ponovno rešil iz težav italijanske železnice kot je to bilo pred nekaj leti, ko so zaradi slinavke In parkljevke na Proseku morali živino iz tretjih držav uvažati v Italijo prek taistega železniškega prehoda. Od ponedeljka dalje vozi prek Jesenic - Podbrda - Nove Gorice -Gorice po šest brzih potniških vlakov na dan, trije v eno smer in trije v drugo. Promet se odvija brez kakršnih koli zaprek m novih formalnosti. Vlaki so tranzitni ter se ■sploh ■ ne - ustavljajo na postajah po jugoslovanskem ozemlju. Za pot potrebujejo kakšni dve url več kot bi jih sicer potrebovali po normalni poti, poglavitno pa je, da se pripeljejo in da morejo potniki, ki so namenjeni iz ene države v drugo, prispeti na cilj z relativno majhno zamudo. Sinoči so se v Novi Gorici sestali zastopniki jugoslovanskih in italijanskih železnic, da bi se pogovorili tudi glede tranzitnega tovornega prometa. Vprašanje namreč še ni rešeno ter je v okviru normalnega tovornega prometa na železniški progi Gorica - Nova Gorica prišlo k nam odnosno odpotovalo od nas prav malo blaga. Večidel ga še vedno čaka v Kanalski dolini, nekaj ga je tudi na kolodvoru v Novi Gorici. Italijanski operaterji namreč niso pripravljeni sprejeti blaga prek Slovenije — tako smo izvedeli lz dobro obveščenih krogov — ker se zdi, da se ne strinjajo z nekoliko višjimi prevoznimi tarifami, ki naj bi jih uvedle italijanske železnice. Vprašanje je bilo sinoči predmet pogovorov ter bomo mogli jutri o njihovih zaključkih kaj več povedati. Medtem Je zveza trgovcev za go-riško pokrajino včeraj objavila svoje stališče do novonastalega položaja v režimu železniških zvez na goriškem mejnem sektorju. Zveza ugotavlja, da je moral gor Iški kolodvor ponovno rešiti pred izolacijo našo deželo In tržaško prista- nišče. žal pa se ta nenadomestljiva vloga našega kolodvora pokaže samo takrat, kadar se v naših krajih zgodi kakšna huda nesreča, pa naj bo ta nesreča posledica razdivjanih elementov al! pa zaradi epizozije, ki je povzročila zaporo prehoda na Proseku. Vse to dokazuje — nadaljuje zveza trgovcev v svojem pismu — da je trditev o trajni nenadomestljivi veljavnosti železniškega mejnega prehoda v Gorici za zveze s srednjo Evropo vedno veljavna in da bi morali prav zavoljo te njegove vloge kolodvor primerno o-premiti. Potrebno je premostiti nerazumljive prepreke za ureditev prehoda, da bi v docela normalnem delovanju predstavljal nenadomestljivo sredstvo v mednarodni menjavi. «Gorica so vama ter prikladna vrata za združevanje vzhoda ln zahoda ter je nesmiselno vztrajati pri njenem zapostavljanju,« se zaključuje pismo gorišklh trgovcev. Komaj 8-letni otrok Mario Cali-vi, doma iz Gorice, Ul. Dante 8, je včeraj po nesreči padel v Tržiču ter si pri tem zlomil levo roko v podlaktu in se odrgnil na des nem komolcu. žrtev padca je bila tudi 4-letna Patrizia Fogar iz Tržiča, Ul. Polo 83, ki se je pri tem ranila na tilniku in udarila na desni nogi. INTERPELACIJA DEŽELNEGA SVETOVALCA DR. ŠTOKE Dežela se mora zavzeti za kmetovalce v Štandrežu Preštudirati je treba možnosti za drugo cestišče od nameravanega in plačati kmetom zemljo po pravični tržni ceni Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je naslovil na predsednika deželnega odbora dr. Berzantija ter na odbornika za javna dela, kakor tudi za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo interpelacijo v zvezi z nameravano novo pokrajinsko cesto Gorica — Sovodnje — Zagraj. Slovensko prebivalstvo, pravi dr. Štoka v interpelaciji, je bilo zelo prizadeto, ko je zvedelo, da mislijo za to cesto razlastiti najrodovitnejše predele v Štandrežu, čeprav bi lahko uporabili površino stare občinske ceste nekaj metrov vstran ter tako preprečili nekoristne razlastitve in resno škodo za prizadete lastnike zemljišč. Cena, ki jo ponujajo lastnikom za razlaščene terene, je smešna: od 60 do 600 lir za kvadratni meter. Prebivalci Štan-dreža tega niso mogli sprejeti ter so se upravičeno uprli za obrambo svojih koristi s traktorji, vozovi in raznimi poljedelskimi stroji, da bi preprečili delo buldožerju, ki se je 9. septembra zaril v njihovo zemljo. Dr. Štoka pravi dalje v svoji interpelaciji, da omenjena cesta ni niti najbolj nujna, saj so za lokal- ■ iiilMiiiiimfiiiiliiniiiiiiiiiiilliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliililiiiiMliiiiiiill DELOVANJE KRIMINALNEGA ODDELKA Trije prijavljeni sodišču zaradi nečednih dejanj Mladeniča sta oropala priletnega možakarja, s katerim sta imela odnose ni promet potrebnejše druge ceste. Slovensko prebivalstvo v Štandrežu je prepričano, da skušajo gradnjo te ceste z izgovorom na industrijske potrebe škoditi slovenskemu prebivalstvu in ga izriniti z njegove zemlje. Iz teh razlogov vprašuje dr. Štoka predsednika deželnega odbora in omenjena odbornika, ali se jim ne zdi nujno potrebno, da se zavzamejo za kmetovalce v štandrežu, ki so preko Zveze neposrednih obdelovalcev zahtevali pogajanja za pravično rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, pa jih nihče ni hotel niti poslušati. Dr. Štoka pravi, da bi morali deželni organi pregledati položaj in zaslišati prizadete prebi valce ter posredovad pri prizadetil oblasteh in ustanovah, da bi usta vili začeta dela, preštudirati mož nost za novo cestišče, ki bi zmanj šalo škodo kmetovalcem na naj manjšo mero ter se tako izognili razkosanju posestev in razlastitvi rodovitnih zemljišč. Zemljišča, ki bi morala biti kljub vsemu žrtvo vana, bi morali plačati po pravičnih cenah ter narediti vse druge potrebne korake v korist prebivalstva v Štandrežu. KRAŠKA OHCET ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Repnu zadruga «NA5 KRAS«, bo gotovo letošnja najzanimivejša folklorna prireditev pri nas. Zato vabimo vse rojake, ki imajo NARODNO NOŠO da jo sami oblečejo alf posodijo znancu, ki bi Jo rad oblekel za to priložnost. Prosimo prosvetna društva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala nobena noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu, Ulica Asooli 1, tel. 24-95. Slovenska prosvetna zveza IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so prijavili tri rojstva in tri smrti. Rojstvu: Annarosa Becci, Miche-la Vidoz in Alessandra Medeot. Smrti: dninar 58-letni Giovanni Balt, 80-letna Maria Bevilacqua, vd. Marizza, 75-letna Maria Terčelj, vd. Vanzetta. Smrti: 67-letna Vitalina Ragusa, 47-ietna Leon ilda Tofful, poročena Donda, 45-letna Zora Oej, poročena Pavšič, 78-letna Giuseppina Ban, vd. Mauri, šofer 67-letnl Arturo Canziani. Turo na Triglav in Kanjavec priredi v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Tura bo z lastnimi sredstvi udeležencev. Vse podrobnejše informacije pri vpisu na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli in pri članu Bernardu Bratošu v Goriški zadrugi pri Pevmskem mostu. Mali oglasi Mladeniča ata prejšnjo noč napadla in okradla potujočega trgovca 59-letnega Giovannija Susslja iz Gorice, Ul. Morelli 40. Dogodek se je pripetil v dolini Koma v ponedeljek ponoči, kamor je Sussi zvabil mladeniča, da bi z njima Imel razmerje. Potem ko sta ga okradla, sta ga dvignila in zakotalila po Romovem bregu, kjer se Je nekoliko poškodovan ustavil ter prebil nekaj ur, dokler sl m toliko opomogel, da se je peš lahko odpravil na kvesturo ter pristojnim povedal, kaj se mu je zgodilo. Sussi je na kvesturi povedal, da je pozno popoldne po povratku iz Gradiške docela slučajno srečal dva mladeniča, ki sta bila pozneje v njegovi družbi v dolini Koma. Na dokaj nejasen način je opisal napad ln tatvino 13 tisoč Ur, sploh pa ni poznal mladeničev, ki sta bila z njim. Voditelj kriminalne policije dr. Martorana je skupno z brigadirjem Llnljem In podoficirjem Toffolettljem v nekaj urah ugotovil, da gre za 22-letnega Olaudia Visintina lz Ul. Brigata Casale 7 ter mladoletnika 17-letnega I. C. lz Gorice. Agenti so našli sled za njima v gostilni «Pri dobrem kozarčku« na Largo Culiat, kjer so vsi trije v ponedeljek zvečer popivali. Sussi ju Je namreč povabil k sebi, da bi obiskali nekaj gostiln. Vsepovsod je plačeval samo on. Od gostilne «Pri dobrem kozarčku« so po Ul. Italico Brass krenili proti dolini Koma, kjer so imeli odnose. Od tega trenutka dalje Imajo Sussi In mladeniča vsak svojo verzijo o izginotju Ustnice Mladeniča zatrjujeta, da je v nekem trenutku Sussi Izgubil listnico. Ko je odšel po moped, da bi posvetil po travniku ln jo našel, sta mladeniča listnico našla, vzela iz nje denar (trdita, da je bilo v njej samo 9.000 Ur, ki sta si Jih potem razdelila na pol), odvrgla Ustnico v travo ter odšla. Fanta so aretirali ter sta v priporu zaradi ropa ter spolzkih dejanj na javnem prostoru. Oba sta že Imela opraviti s sodstvom. Prijavili so tudi Susslja, ki ni zanikal niti priznal dejanj, zavoljo katerih ga dolžijo. Sussi je bil ob prihodu na kvesturo pobit pod brado in na nogi ter se bo zdravil dva dni. VESTI IZ TRŽIČA Gradnja ljudskih stanovanj Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji seji v torek zvečer odobril med drugim tudi gradnjo treh ljudskih hiš s skupno 30 stanovanji. 2e v gradnji pa je nadaljnjih 18 stanovanj. Vsa skupaj so namenjena stanovalcem tistih hiš, ki jih bodo asanirali. Gradnje bodo čim prej oddali na dražbi ter bo občina zanje prejela deželni prispevek. Teh 30 stanovanj bo stalo predvidoma 132 milijonov Ur od katere vsote bo šlo samo za zidarska dela 110 miUjonov Dežela bo prispevala po 6 od što za dobo 30 let Na isti seji so svetovalci odobrili najetje posojila 40 miUjonov Ur za razširitev podvoza pod .železnico v Ul. Plinio kjer Je dostop na področje Rocca. Imenovali so tudi nov odbor za pregled in revizijo občinskih davkov. Tudi za šolsko leto 1968-69 so odobrili dosedanje navadne in zdravnike specialiste za šolsko zdravstveno službo. Občinski svet bo imel ponovno sejo v torek 24. t.m. da bi proučil še preostale točke dnevnega reda, med katerimi je tudi nov urbanistični odnosno gradbeni načrt z gradbenim programom. Občinski odbor je na svoji zadnji seji odobril tudi prispevek šolski mladini za knjige in za prevoz, ki bo znašal 342.000 lir na katere ob občina prejela deželni prispevek. Odobrili so tudi nakup zimskih oblek za mestne smetarje in uslužbence mestnih avtobusov; strošek v ta namen bo znašal nekaj nad en milijon Ur. OPOZORILO ZA SOVODNJE. Lastnik mlatilnice Leone pooblašča gospoda Pavletiča (gostilna Vuk) za pobiranje pristojbine za mlatenj« v sovodenj s ki občini. Gorica CORSO. 17—22: «Treni strettamen-te sorvegliati«, Vaclav N«čkar in Josef Somr. Češki film; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Senza un attimo dl tregua«, Lee Marvin in Angi« Diokinson, ameriški barvni kine-maskopski film, prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. 17—22; «Les a-mants«, J. Moreau in A. Cuny. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.00: »PHofessionistl per una rapina«, Joachin Fuks-berger in Karin Dor, francoski film prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.30: «Questa pazza, pazza, pazza gioventu«, Joselito ln Irina Simoni. Kinemaskopskl film v barvah. 'Iršič AZZURRO. 17.30: «Gli allegri pas-saguai«, Stanley in O. Hardy. EXCELSIOR. 17.30: «Oomplesso del sesso«, O. Welles in C. Whi-te. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Diabolicamente tua», A. Delon in S. Berger. Ki-nemaskone v barvah. S. MICHELE. 19.00: «Sette ore di fuoco«, C. Rogers Barvni film. Ronkc EXCELSIOR 17.30: «Vietnam — guerra e pace«. Dokumentarni film v barvah RIO. 17.30: «Marcellino pan y vino«, Publito Calvo. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Trg S. Francesco 5; tel 21-24. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore«, Ul. RosselU — tel. 72340. RONKE Danes Je odprta lekarna irodn/niron io prebivalcev dolinske občine Kljub temu pa bi Je radi potegnili nekaj zaključkov. Pri gradnji novega športnega objekta. naj bi se ne upoštevale le današnje potrebe, ampak tudi' tiste, do katerih bo prišlo čez 50 let. Dolina postaja predmestje, prebivalci meščani, potreba po telesnem udejstvovanju mladine bo vedno večja' Prav bi bilo zato. da bi graditelji novega objekta že danes predvideli ne le nogometno igrišče, ampak tudi možnost postavitve atletske steze in tudi prostorov za rekreativne dejavnosti: zakaj bi nekoč v dolinski občini ne Imeli plavalnega bazena, kegljaške steze, minigolfa itd.? Tudi Starejši Imajo pravico do rekreativnega udejstvovanja. če bi imel novi dolinski stadion tudi atletsko stezo, bi lahko na njem prirejali tudi mednarodne atletske prireditve. Upoštevati Je treba tudi pomanjkanje športnih objektov na našem področju In morda bi občina lahko še kje rubkor itd.) cena vzdrževanja a-tletskih stez ni več tako velika. Zaradi križanja raznih interesov bi se gradnja novega objekta lahko zelo zavlekla, celo za več let. Upajmo, da se bodo vsi, ki so tako ai: drugače povezani z vpraša- njem tega igrišča zavedali usodnosti take zamude in bodo skušali najti Iz tega malega labirinta — bližnjico. * * • Spomnil sem se na onj dan, ko sem v kujavem vremenu čakal na trgu v Boljuncu na zmenek. In spomnil sem se na sključeno starko ter na deklico, z obvezano nogo. Starka je vlekla težki bisagi, petnajstletnica je skakljala po eni nogi. Kdo ve, kako bodo v dolinski občim rešili vprašanje svojega o-srednjega športnega objekta, ali jih bo več let težilo kot starko težko breme, ali pa bo to le drobna rana, ki se bo hitro zacelila In se čez nekaj časa ne bo nihče niti spomnil več na njo. Ameriški plavalci so krepko po- | Je bil njegov olimpijski naslov naj pravili letošnje svetovne lestvice, ki jdm niso bile pred izbirnimi tekmovanji v Lon Beachu preveč naklonjene v svojo korist. Vrsta svetovnih rekordov in odličnih rezultatov je pokazala, da bodo Američani v Mehiki pobirali kolajne z enakim ritmom kot pred štirimi leti v Tokiu. Na Japonskem Je bil v 10 panogah Izkupiček ZDA 7 zlatih, 4 strebrne in 3 bronaste kolajne. Do zmag so prišli samo še Avstralci, Letošnji olimpijski plavalni spored bo vseboval poleg že klasičnih panog tudi proge na 200 m prosto in mešano ter, 100 m hrbtno, prsno in delfin. Kolajn bo zato za ZDA lahko še več, večje možnosti pa se odpirajo tudi ostalim državam, ki so v 4 letih precej napredovale. O-inembe vreden je vzpon Sovjetske zveze, ki se je v štirih letih od 4. m morda tudi 5. mesta povzpela na drugo mesto, takoj za ZDA ln pred Avstralijo. Avstralci sami so v krizi, čeprav dokončne slike o njihovem stanju ne moremo navesti. ker pri njih sedaj ni tekmovalne sezone. Na južni polobli so optimisti in pravijo, da bodo morali v Mehiki vsi delati račune z njimi. Pred izbirnimi tekmovanji v Long Beachu so bili Američani brez prvih mest v prostem slogu, sedaj pa je pred njimi samo Kanadčan Hutton, rekorder na 400 m. 21-letni Zac Zorn bo najverjetneje naslednik Schollanderja v sprintu. Na 100 m prosto je plavalec že dve leti najboljši v ZDA, drži pa se ga smola in na važnih prireditvah ga je vedno kdo prehitel. Letos se Je uvrstil v olimpijsko reprezentanco in je Izenačil svetovni rekord 52”6. To mu je morda ulilo nekaj poguma in menimo, da je zato glavni kandidat za mehiško zlato. Njegovi najresnejši nasprotniki bodo Spitz, svetovni rekorder VValsh (oba ZDA) ln Sovjet Iličev (letos 53”3). Za slovitega Dona Schollanderja so menili, da je v zatonu kljub njegovim 21 letom. Junak iz Tokia res ni na taki ravni kot v Tokiu. Predvsem je treba upoštevati, da ni več tako popoln. Na 100 m prosto je bil Izločen in prav na tej progi večje vrednosti. Svojo premoč je Schollander dokazal samo na 200 m prosto z dvema novima svetovnima rekordoma. V izločilnih tekmovanjih je dosegel 1’54”8, v finalu pa 1’54”3. Za njim je sedaj ponovno prepad. Nelson ima čas komaj 1’56”7, Sovjet Iličev pa se dve desetinki več. Najresnejši nasprotnik izgleda tu prav Sovjet, ki je Schollanderja na tej progi že trikrat premagal z odličnimi časi. Na 400 m prosto v Mehiki ne bomo dočakali rekordnih znamk, ker bo nadmorska višina že igrala preveliko vlogo. Kanadčan Hutton ima torej možnost, da starta kot svetovni rekorder proti koaliciji ZDA in domačina Echevarrle. Hutton ni v prijetnem položaju, saj mu najmanjši spodrsljaj lahko pobere tudi bronasto kolajno. Od Američanov je najbližje zmagi Burton, ki po časih zaostaja za Huttonom za eno samo desetinko sekunde. Na progah 400 m in 1500 m prosto so Evropejci letos nekoliko v zamudi. Francoz Mosconi je na 400 m dosegel samo 4T3”7 in je od njega boljši Šved Larsson (4’11”5), zah. Nemec Fassnacht pa je s svojim rekordom 16’49”7 na 1500 m še daleč od plavalcev z druge strani Atlantika. Sovjeti lahko nekaj upajo v Dunajeva. ki je verjetno boljši od Frassnaohta. čeprav letos še ni dosegel Izrednih časov. Borba za kolajne se bo bila. kot se zdi, med Američanoma Burtonom, ki je postavil morda najbolj neverjeten svetovni rekord 16’8”5, in Kinsello ter Mehikancem Eche-varrlo. Prednost Burtona v sekundah je velika: 16” pred Kinsello in 20" predi Echevarrio. Domače okolje utegne ugodno vplivati na Mehikanca, ki lahko pripravi velika presenečenja lUlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIUIIIII OBVESTILO Športno društvo «Primorec» vabi vse svoje člane in domače ljubitelje športa na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22.9.1968 ob 20.30 v prostorih ljudskega doma v Trebčah. Odbor V obeh štafetah, to je na 4x100 m ln 4x200 m prosto so Američani brez prave konkurence. Na 4x100 m so kandidati za drugo mesto Sovjeti, na 4x200 m Imajo najbolj izenačeno ekipo Avstralci. — lin - '.. MEDDRŽAVNO SREČANJE V SARAJEVU Norveška-Jugoslavija 111:101 z redkimi dobrimi rezultati V prvem dnevu jugoslovanski rekord v teku na 10.000 m: Farčič 28 48 1 SARAJEVO, 18. — Norvežani vsekakor niso pričakovali, da si bodo v srečanju z Jugoslavijo v Sarajevu zagotovili tako prepričljivo zmago ln to tem bolj, ker so domačini po prvem dnevu že vodili s 55:51. V prvem dnevu je postavil najvidnejši rezultat Jugoslovan Farčič na progi 10.000 m, kjer je to razdaljo pretekel v času novega državnega rekorda 28'48"1. Tudi ta lil.....Hillu.........I......UMI IIIIIIIIII lili Illlllllllllll Illlllllllllll mili Hlinili........................................Hill« V prvi skupini jugoslovanskih olimpijcev, ki je včeraj prispela v mehiško prestolnico so bili tudi kolesarji. Na naši sliki so se štirje olimpijci postavili pred fotografski aparat po zadnjem jugoslovanskem državnem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani. Na sliki od leve proti desni: trener Zanoškar, Škerlj, Valenčič, Bilič in Kuvelja. dosežek potrjuje, da je Farčič na letošnje olimpijske Igre dobro pripravljen. V ostalih točkah sporeda lz prvega dne srečanja so Jugoslovani zmagali še v teku na 100 m: Križan (10"6), 4x100 m (41”), višina Todosijevič (206 om), krogla: šu-ker , (18,24 m) in kladivo: štiglid (63,12 m). V drugem dnevu je šlo domačinom precej slabše in so morali pred borbenimi gosti gladko položiti o-rožje: zmagali so le v treh disciplinah, Norvežani pa v sedmih. Zmagovalci posameznih disciplin pa so bili naslednji: 5.000 m: Korica (J) 14’53”5 3000 m zapreke: Voje (N) 8’59”5 troskok: Jensen (N) 15,34 kopje: Rasmussen (N) 75,16 4x400 m: Norveška 3'16"0 400 m ovire: Aunet (N) 53”1 200 m: Križan (J) 22” 800 m: Medjimurec (J) 1’55”4 disk: Lislerund (N) 52,95 m palica: Schroen (N) 4,25 m. Končni izid: Norveška — Jugoslavija 111:101. •iiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiHiitiiiiiiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii* HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiMiiMiiiiuiiuiiiiHinimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiit •_____________S •. V nezanimivem dvoboju zmaga Nina Benvenutija Amerikanca Hernandeza je’premagal po točkah v Jesetih krogih TORONTO, 18. — Tržačan Nino Benvenuti je v Torontu premagal ameriškega boksarja Arta Bernan-deza po točkah v 10 krogih. Srečanje ni veljalo za naslov svetovnega prvaka srednje teže. ki ga nosi trenutno Benvenuti. Dvoboj ni bil posebno zanimiv. Benvenuti je sicer vidno boljši, čeprav tudi on ni pokazal izrednega boksa. 14.000 gledalcev tako ni videlo skoraj nobenega napetega trenutka. Bolj razgibani od srečanja samega so bili dogodki pred dvobojem. Benvenutijev manažer Bruno Amaduzzi je namreč zagrozil organizatorju tega srečanja Danu Ianuzziju. da njegov varovanec ne bo stopil v ring, če ne bo dobil dogovorjene nagrade 60 tisoč dolarjev. Ianuzzi je namreč ponujal le 30 tisoč dolarje^ glede na to, da bi se moral Benvenuti pomeriti s Her-nandezom že julija in je nato to srečanje stalno odlašal. Zaradi tega odlašanja je WBA Tržačana celo suspendirala in je to kazen preklicala šele zdaj po srečanju s Her nandezom. Po štirih urah pogajanj sta se obe stranki le sporazumeli: Ianuzzi je zagotovil Benvenutiju zaslužek 30 tisoč dolarjev in 30 odstotkov čistega dobička od prodanih vstopnic. Po zaključku dvoboja je Bcnver rtuti izjavil, da bi se v prihodnjem srečanju rad pomeril z Amerikan-cem Fullmerjem. Ta dvoboj bi seveda veljal za naslov. Benvenuti bo jutri zapustil Kanado in bo skupno s svojim ma-nažerjem Amaduzzijem odpotoval v New York, kjer bo skušal podpisati pogodbo za dvoboj, veljaven za svetovna prvenstvo srednje kategorije s katerim od ameriških boksarjev. Kot vse kaže bo pri tem ustreženo Benvenutijevl želji, da bi bil ta nasprotnik mormon Don Fulmer, ki je trenutno na prvem mestu lestvice izzivalec svetovnega prvaka Don Fulmer je tudi izrazil pripravljenost, da bi z Bsnvenutijem podpisal pogodbo zh dvoboj, katerega naj bi priredili v New Yorku. Cooper evropski prvak LONDON, 18. - Anglež Henry Cooper je osvojil naslov evropske, ga prvaka težke boksarske kategorije. Premagal je Nemca Karla Mildenbergerja. Sodnik je Nemca v osmem krogu diskvalificiral, ker se je skoraj ves čas boril s sklonjeno glavo. Z zmago nad Iris Amatori Candy že državni prvak? Tricstina si je z neodločenim izidom v Bassanu zapravila realne možnosti za naskok na naslov državnega prvaka Kolo, ki bi moralo biti le prehodno pred velikim spopadom vodečih moštev je v resnici razčistilo položaj na vrhu lestvice in je pokazalo v Candjrju verjetnega novega prvaka. Najbližja zasledovalca, Triestina in Breganze sta namreč vsak na svoj način razočarala. Breganze je sicer imel srečo, ker je bila tekma z Novaro prekinjena zaradi dežja, Triestina pa je izgubila točko In s tem upanje, da bi ohranila naslov. Candy Monza Je nastopil pred domačim občinstvom. V goste je sprejel letos skromno ekipo iz Mo-dene, ki se je le v prvem polčasu upirala domačinom. Ko pa je padel prvi gol (pravzaprav avtogol), je moštvo popustilo in domačini so kmalu dosegli visoko prednost. S to zmago je Candy napravil velik korak proti naslovu, toda še bolj mu je pomagal spodrsljaj Trl-estlne, ki je pustila v Bassanu toč-ko, potem ko je že v prvem polčasu kazalo, da lahko zapravi celo neodločen izid. Domačini so namreč zaigrali svojo najlepšo tekmo in so prišli celo v vodstvo, šele v drugem polčasu so se Tržačani rešili treme in so se spustili v napad. Izenačili so s Perokom in proti koncu tekme so bili nekajkrat celo blizu zmage. Breganze je imel srečo. Prvi polčas v Novari je potekal ob popolni premoči gostov, ki so kar petkrat premagali sicer zanesljivega Pauletta. Tedaj pa je začelo deževati in sodnik je prekinil tekmo malo pred koncem polčasa. Cez nekaj minut bi rezultat postal veljaven, ker velja v prvenstvenih tekmah pravilo, da je v primeru prekinitve v drugem polčasu rezultat tekme vseeno veljaven za lestvico. Bassano se je v tem kolu najbolje izkazal v borbi za obstanek. S točkp, ki jo j? odščipnil Trie- stini je zopet pustil na predzadnjem mestu Follonioo, ki je doživela v Trstu proti razigranem11 Ferrovlariu nov hud poraz. Rezultat je bil sicer previsok, če pomislimo, da je moštvo več časa enakopravno igralo z nasprotniki ln da je vratar Tržačanov često opravil odlične posege, da bi preprečil zadetke, Zopet pa so se izkazali pretkani in izkušeni napadalci, ki s® Imeli dober dan in so odločili re-.zultat v svojo korist. V Valdagnu je Marzotto premagal Oderzo in se tako še sam spravil na varno, sicer bi ga lahko dohitela Follonica, pri čemer bi bil0 potrebno odigrati še izločilno t/ek' mo, to pa je le malo verjetno. S temi rezultati je seveda tudi naslednje kolo izgubilo precej P°' mena. Tekma med Triestino 1° Candyjem bo še zelo važna, kolikor bi Breganze le zmagal v Novari, bi se v tem primeru to moštvo priključilo Candyju na vrhu lestvice, toda tržaški navijači n« bodo imelj v tej tekmi neposrednih Interesov. Na dnu lestvice bo verjetno prišlo zopet do sprememb, saj bo Follonica po vsej verjetnosti odpravila Oderzo in bo znova prehitela Bassano. Izidi Candy M. - I. Amatori 6:1 DLF Tr. - Pro Foll. 5:0 Bassano - Triestina 1:1' Marzotto • Ignis Od. 4:0 Lestvica Candy M. 16 11 3 2 49 33 25 Triestina 16 9 4 3 47 23 22 Breganze 15 10 1 4 72 41 In Novara 15 9 2 4 68 40 20 DLF Tr. 16 8 1 7 56 58 Marzotto 16 7 1 8 47 48 5 Iris Mod. 16 4 5 7 46 52 i3 Bassano 16 3 6 7 44 44 I2 Pro Foll. 16 5 1 10 37 68 N Ignis Od. 16 1 0 15 25 88 3 u k 39- ( B. TRAVEN General iz džungle Psi lajajo, če se krava, ki se je zakasnila na paši, vrača v hlev, če se dve svinji prepirata, če skuša osel ob ilovnatem zidu koruzne shrambe izvleči nekaj koruznih storžev, če mesec ustvarja grozljive sence in posebno, če začne kak pes brez razloga lajati ali če priplava po zraku pasji lajež z oddaljenih fine ali indijanskih naselij, ki ga človek ne sliši. Večinoma pa ti psi lajajo, ker jim je pač do lajanja, ker bi si tadi skrajšali dolge nočne ure in se prepričali, da so živi. Kajpak, ko bi bili zbrani vsi psi s fince ln iz vasi, bi njihovo lajanje le zvenelo tako določno in tako nenavadno razburjeno, da bi možje na finci morda le spoznali, da napoveduje ta lajež v resnici hudo nevarnost. Toda, ker se je število psov zmanjšalo za več kot polovico, dosti psov pa so mu chachosi ustrahovali s kamenjem in udarci z mačetami, so se ti odplazili proč in niso sodelovali pri tuljenju maloštevilnih preostalih psov, in tako ni to lajanje in bevskanje v prazno vzbudilo pri nikomur na finci suma, da se v bližini pripravlja nekaj nenavadnega. . , , Zdaj so bile sprednje skupine samo še petdeset korakov oddaljene od obzidja in vrat. Prišle so že do poti, ki je povezovala vas in finco, tako da je bila pot do vasi odrezana tako za peone kakor tudi za ljudi s fince. Vsi možje so se vzravnali z zgornjim delom telesa, da bi pri prvem skoku v hipu napravili pet korakov, ne da bi čakali kakega novega klica. Vsi možje so, ne da bi čakali na kak nov klic, trdno zgrabili mačete ali nože in vzravnali zgornji del telesa, da bi v prvem skoku hipoma napravili pet korakov. Kojot je štirikrat zategnjeno in tožeče zatulil. Opaziti je bilo svetlikanje na obeh straneh fince, kjer so bili skednji in kjer so stala čedna poslopja oskrbnikov in nadzornikov, kate rih strehe so bile pokrite s suhimi palmovimi listi. Takoj nato je siknil kvišku rumenordeč plamen in stekel kot prestrašena ardilla, veverica vzdolž roba viseče strehe. Pretekli sta komaj dve sekundi in že je prasketajoče zagorel svetel plamen na drugem koncu. Nenavadno je bilo, da se ni ne v patiu ne v enem izmed poslopij na finci nič zganilo, vsaj kakih petnajst sekund. Sa mo psi, ki so dotlej bevskali, so začeli bedno zavijati. Muchachosi so že zlezli čez zid. Kot razjarjene mačke so hiteli v skupinah proti sobam trdne glavne zgradbe, ki so bile vse v pritličju in kjer so bila vrata zaradi vročine samo prislonjena in ne od znotraj zaklenjena ali zapahnjena. Ker pa je General domneval, da bi utegnila biti vsa vrata zaklenjena, je določil skupine, ki so splezale na streho, pometale s strehe opeko in prodrle skozi streho v sobe. Zaradi spretnosti mu-chachosov je šlo to dosti hitreje in je zaradi presenečenja obe talo dosti več, kakor če bi vdirali skozi vrata. Zakaj za vrati bi stali oficirji in finquerosi z revolverji v roki. Tako pa je napad potekal hkrati s strehe in od vrat. Preden so skupine, ki so bile določene za sobe, prišle do vrat, že ni živel več nobeden izmed tistih, ki so spali v odprtem patiu, in to so bili vojaki, policisti, oskrbniki in nadzorniki. Skupine, določene za patio, so jim prerezale vratove, še preden so strešne skupine počenile na hišah in odtrgale strešno opeko. Ropotanje, padanje in razbijanje strešne opeke je bil prvi določni šum, ki ga je bilo zaznati. Vse, kar se je dogajalo dotlej hkrati z uničenjem več kot stodvajset mož, ki so spali v patiu, je povzročilo samo zamolklo stokanje, grgranje, ki se je naglo zadušilo, nameravan krik, ki je potihnil, preden se je lahko spremenil v pravo kruljenje, rožljanje mačet, če so z ostmi zadevale v pesek ali tlak v patiu; nepojasnjeno in nedoločno mehko tipanje, ki je nastalo, ko so naglo grabeče roke zgrabile človeško telo, in včasih zamolkel padec, kot da bi nekdo prevrgel leseno klado na kamnitih tleh. In zdajci, po kakih petnajstih sekundah, se je razlegel čez patio prvi človeški glas. Prišel je iz hiše, kjer je stanoval oskrbnik z družino. «Fuego! Ogenj!« je dvakrat zavpil glas; Nato je utihnil. Za trdnimi zidovi poslopij na finci je bilo slišati tu in tam rezke odmeve revolverskih strelov v zaprtih prostorih. Toda kjerkoli se je to zgodilo, kjerkoli je dvakrat ali trikrat ustrelilo, je bilo po zvoku strelov slišati, da je strel prišel kvečjemu dvakrat iz istega orožja in da je naslednji strel počil v drugi sobi ali v drugem kotičku poslopja. Nenavadno je bilo to, da tudi v poslopjih ni bilo slišati ne vpitja ne kričanja ne jadikovanja. Gotovo ni pogumnih oficirjev, federalesov in ruralesov in prav tako bojevitih finquerosov pogum oviral, da niso kričali. Zaradi presenečenja so bili brez glasu. In preden so utegnili s kriki opozoriti druge, so bila njihova grla že preveč na široko odprta, da bi lahko z njimi vsaj klicali na pomoč. Samo enkrat je bilo slišati, kako so za hip zavreščali trije ženski glasovi, ki pa so se sprevrgli v glasno grgranje. Na nadzidku glavnega poslopja so videli čepeti Profesorja, osvetljenega od prasketajočih plamenov s streh, pokritih s palmovimi listi. Bil je prvi, ki je spregovoril in dovolj glasno spregovoril, da ga je bilo slišati po vsem širnem patiu, onkraj obzidja, in so ga najbrž razumeli tudi v vaši peonov. Mahal je s pestmi, se visoko vzravnal in z vso močjo, ki jo je mogel zbrati, zakričal: «V grozi in strahu je bila rojena diktatura! Z grozo, strahom in udarci biča se je držala na oblasti! V grozi, strahu in pokolu milijonov ljudi bo spet strmoglavljena! V poto- kih rdeče krvi bo utonila zlata doba laži! Vita la Revotucio del proletariado! Tierra y Libertad!» (živela proletarska rev lucija.) Muchachosi, ki so se nenadoma prebudili kot iz bil nože, so visoko dvignili nože in mačete in zavpili v odgovd «Viva la revolucion! Abajos los tiranos! Tierra y Libertad P1 ra todos, sin amos y sin capataces! Viva nuestra rebellion! P va la rebellion de los mdios!» (živela revolucija! Dol s tira*1 Zemljo in svobodo za vse, brez gospodarjev in nadzornike Živela naša revolucija!) In tako se je zgodilo, da se je med revolucijo napad, ^ kršen je bil napad na finco Santa Cecilia, ponovil ne sad enkrat, ne samo desetkrat, ampak tisočkrat po vsej dež® dokler niso na zlato dobo spominjale samo še ruševine cvet čih veleposestev ter razbitin in zdaj že rjavečih strojev v s' in sto tovarnah ter zmanjšanje števila prebivalstva skoraj 1 tri milijone. Zlato obdobje diktature je omogočilo nezaslij8 dvig proizvodnje. Pri tem pa je pozabilo na človeka in PoS meznika, pozabilo, da je mogoče vse in sleherno stvar spt meniti v proizvod, z eno samo izjemo, ta pa je človeška duž in človeški možgani. 9 Ko se je zdanilo in ko so sa začeli zmagovalci razglej vati po finci, so prišli do tistega kraja, kjer so ležali njib°’ pomorjeni tovariši z razbitimi glavami na steptanih tleh. ((Izkopali jih bomo, naše uboge companerose,» je de J' Andreu, «in pokopali jih bomo na pokopališču peonov.« «To bi bila sramota zanje,« je odgovoril General. ((General ima prav,« je dejal Profesor. «Ne moremo J! izkazati večje časti, kot da jih pustimo tako, kakor smo J’ našli. Tukaj so izkrvaveli. Tukaj so izgrgrali svoj zadnji ve\ lucionarni krik uniformiranim psom v obraz. Tukaj naj °st nejo. Samo glave jim bomo pokrili s kupi zemlje in jim P1 tem postavili iz kamnov ogrado okrog zadnjega bivališča. (Nadaljevanje sledi) . ..,„«,14.1/11. "trŠt „1 1 MONTECCH1 6 II TELEFON 93-808 ln 14-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St, 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Uf ukeuinisiiv««. i ooUetna 4400 Ur celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega “s,|r vnaprej, oetrueina . . vy Llubliana Stari trg 3/1., telefon 22-207, teko« račun pri Narodni bapki v Ljubljani — 501*270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 2,>o, osmrtnice ISO lir - Mali oglasi *« Trst 11-5374 za gda _ ogiasp Za tržaško ln go riško pokrajino s« naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ,& Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednik: sianisla* >KNK() - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst