286
Potres v Carigradu.
Dne 10. t. m. se je v Carigradu zemlja posebno močno stresla. Vse hiše v Carigradu so se zazibale prav kakor ladije ob hudem viharji na morji. Jedva so ljudje mogli bežati iz hiš, že se je zemlja drugič stresla in jele so se podirati hiše.
Ceste so bile nakrat polne Ijudij. Vse begali so semtrtja. Vse banke in prodajalnice so se takoj zaprle. Blizu borze v Galati se je podrla hiša in pokopala pod razvalinami vse prebivalce. Policijski minister je takoj odredil, da se odpravijo mrtvi in ranjeni, ter spravijo dragocenostij, katere so v strahu pustili ljudje.
Podrlo se je več cerkev in mohamedanskih molilnic. Sodniki so zbežali mej obravnavami iz dvorane.
Sultan je zaukazal svojim pobočnikom in dvornim častnikom, da naj pojdejo po mestu, denar dele mej Ijudij, kjer je potreba, in sploh pomagajo, kakor morejo. Mestni prefekt je dobil nalog, da osebno pregleda vse dela mesta in razdeljuje denar in živila. Na povelje sultanovo so ljudem brezplačno odprli mestni vrti, v katere je navadno plačati 3 pijastre vstopnine, da se ljudje v njih nastanejo brez ozira na cvetlične grede. Najemniki vrtov so hoteli sprva pobirati vstopnino, ali mestna oblast je temu hitro naredila konec.
Posebno je bilo čudno videti na prostorih mej Cer-cle'd Orientom in gledališčem Verdi, kjer je bila posebno jedna tiskarna, v katerih se tiska jeden največjih listov hudo poškodovana. Hitro so spravili stavčarske „kostne" in mize na prosto in jih razpostavili, ter so pod milim nebom uredniki in tiskarji nadaljevali svoje delo. Zvečer so prinesli svetilnice in pri njih svetlobi nadaljevali delo.
Avstrijski veleposlanik baron Colier je otvoril ve-leposlaniški vrt občinstvu. S hvaležnostjo se je bilo v njem nastanilo nad 100 rodbin. Postavili so drogove, privezali vrvi na drevesa in naredili šotore. Ruski veleposlanik Nelidov je tudi odprl veleposlaniški vrt. Seveda so ljudje vrt hudo poškodovali.
Agencija avstrijskega Lloyda je dala ljudem jedno svojih ladij na razpolaganje. Blizu sto rodbin je šlo na ladijo. Bogati pivovarnar Bavček je dal hitro iz svojih prostorov iznesti mize, klopi, stole in zofe, da so se ljudje imeli kam usesti ali vleči, ko so morali bivati pod milim nebom.
V  Galati je hudo poškodovan zdravstveni urad, ca-^ rinski urad, v Židovskih ulicah se je podrlo več hiš, v Kanalarskih ulicah se je podrl del velicega hotela, ki je bil lastnina nekega Avstrijca. Nekemu trgovcu so ravno v otomanski banki izplačali 170 turških funtov, ko se je zemlja tresla. Pustil je denar in pobegnil. Ko je prihodnje dni prišel v banko, našel je vesel denar, kjer ga je bil pustil.
V  turškem delu mesta je bilo strašno. Hudo je poškodovano veliko trgovišče, to je ogromna hiša, v kateri je več sto prodajalnic. To poslopje je pokopalo v svojih razvalinah nad 100 Ijudij. V tem delu mesta ni nobena hiša nepoškodovana.    Razvaline hiš zaprle so popolnoma
^ vse ceste. V neki tovarni bi se bila kmalu zgodila velika nesreča. Ljudje so drli ven, ko se je začel potres. Le dva odločna uradnika sta napravila toliko reda, da ljudje niso drug druzega pohodili. Tako k sreči ni večjih poškodeb, le jeden uradnik je nevarno poškodovan, ker je skočil skozi okno.
Omeniti je pa, da tatje niso bili tako prestrašeni kakor drugi ljudje. V občni zmešnjavi se je pridna kradlo. Posebno pri Velikem trgovišču so napravili tatje dobro dobička, ali za to so pa svojo tatinsko marljivost nekateri poplačali z življenjem.
V vojaški akademiji, ki se je podrla, je bilo poškodovanih 12 učencev, tri je pa ubilo.
Podrlo se je poslopje tobačne režije in ubilo 10 delavcev, dva uradnika pa nevarno poškodovalo. Potrgale in razdrle so se brzojavne žice, tako, da Carigrad ni imel druge brzojavne zveze, kakor preko Odese. Hudo so bila poškodovana poslopja raznih ministerstev, in so nekateri uradi morali prenesti pisarne v začasno zgrajene koče.
V  Carigradu že poprej 127 let ni bilo večjega potresa. Leta 1767. so bili namreč, kakor poroča Atanas Komenas Ipsilanti večji potresi v Carigradi. Trpeli so od maja do avgusta. Več hiš se je bilo podrlo, in sedem stolpov. — Sedaj se tudi je potres v Carigradu ponavljal več dnij  in se še ne ve, če je popolnoma  prenehal.
Pa ne le v Carigradu, temveč tudi drugod je potres napravil mnogo škode. Kakor navadno ob potresih^ bilo je tudi sedaj morje jako nemirno. V San Štefanu je za 200 metrov prestopilo bregove. Pctres je v tem kraji napravil dosti škode. Katoliška cerkev se je popolnoma podrla, grška in armenska pa le deloma. Pet oseb je ubilo, in od teh štiri od jedne rodbine. Zidane hiše so se skoro vse podrle.
V  Makrikeju se je podrlo 20 hiš in je deset Ijudij težko poškodovanih. Neki Hrvat je padel v vodnjak in je utonil.
Na železnici od Hajdarja do Maltepezga se je pri-godilo več nesreč. Postajno poslopje v Maltepiji se je raztrgalo na štiri dele. Cerkev sv. Nikolaja se je podrla^ župnik je bil težko ranjen, več hiš je poškodovanih.
V  Pendiku je iz zemlje privrel vroč vrelec, ki je čez tri ure zopet usahnil.
Posebno hud potres je bil na Princevskih otokih. Crško bogoslovno semenišče naHalkiju se je podrlo. Veliko dijakov je poškodovanih. Hudo je poškodovana cesarska mornarska akademija, 12 oseb je ranjenih, 3 pa mrtve, trgovska šola je tudi močno poškodovana. Minerat se je podrl, nova grš-ka cerkev je sama razvalina, več hiš in jeden največjih hotelov se je podrlo. Redžadbeju je ubil dimnik, ko se je podrl, ženo in hčer. Tudi več druzih Ijudij je mrtvih. Na otoku Prinkipu ni nobena hiša nepoškodovana. V Antigonu se je podrlo 20 hiš, nastal je ogenj, ki je napravil mnogo škode. Pa tudi v več druzih krajih je bilo mej potresom začelo goreti.
Potres se je razširil tudi po Aziji. Tako je bil hud potres v Angori, kjer je posebno poškodoval jedno cerkev. Treslo se je v Koniji, ali vendar posebno veliko škode ni. V Jalovi se je podrlo več hiš. Pri tem je seseda bilo več Ijudij ubitih in ranjenih. Posebno je trpela anatolska železnica. Ni samo potres poškodoval oziroma uničil poslopij, temveč je 480 kilometrov poškodoval tir sam tako, da se je morala vožnja ustaviti. Tudi v Dri-nopolji in v Smirni so čutili močen potres, ki je napravil silno škodo. Koliko je škode se sedaj sploh povedati ne da.    Natančna škoda se   tudi najbrž nikdar ne bode do-
v
ločila.    Čutijo se vsak dan še manjši potresi, ali vendar je upati, da je najhujše že prestaneje.
287