P«itni»a platana v gotovini Posamezna Atevilka stane 1*50. Slovenski (prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev. Uredništvo in upravni&tvo w Ljubljani, Breg *t. 12.11. Telefon 119. Izbija vsak petek. Mesečna naročnina S Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za več-kratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda SO par. Št. 48. Ljubljana, dne 28. novembra 1924. Leto IV. Sijajna zmaga slov. republikanske misli! Popolna kapitulacija dr. Korošca pred republikanstvom. -- Politična doslednost. -Strah pred Izgubo mandatov. ■■ Žalostni zaupniki. Čudna so pota božje previdnosti. Še bolj čudna pa so politična pota voditelja Slovenske ljudske stranke g. dr. Korošca. To hočemo dokazati na podlagi zgodovinskih dejstev, da nam nihče ne bo mogel očitati laži ali obrekovanja. V nedeljo, dne 23. novembra je sklical dr. Korošec shod zaupnikov Slovenske ljudske stranke za ljubljansko okolico. Na tem shodu je imel govor, >nad katerim se je po pravici začudil ves slovenski svet. Najprej je svojim zaupnikom opisoval razvoj najnovejših političnih dogodkov. Ali je ta opis pravilen ali ne, o tem ne bomo govorili. Potem pa je nadaljeval sledeče: »SLS je ostala, kakor iz te kratke zgodovine razvidno, v belgraj-skem parlamentu zvesta svojemu programu, nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osi-guranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da reprezentira cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu. Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radičeva stranka v »Slobodnem domu«. Ne dopade pa se Radiču, da naša 'stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega, stališča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tslko vplivali kakor na druge tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega republikan-sitva, nego pa ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rakava sipali različne monarhistične formule. Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in srno rekli, da nam je prvo: samostojnost Slovenije v jugoslovanski državi in da pomenita centralizem in hegemonija, najsi bosta v republikanski ali mo-nahistični posodi, smrt za našo slovensko individualnost. Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število republikancev, potem gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno minoli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republjkanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor že hočete imenovati obliko Samostojnosti Slovenije, ki jo hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je .začelo, nadaljevalo, potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to' dobimo tudi odobrenje naše najvišje instance, 'velikega zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se ji zastavlja, potem smo eno-dušne volje, da tudi za to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hrvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom potrebnega leka. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad vse drugo! Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. In ako naša stranka tako govori, potem vsaikdo ve, da 'bo besedam sledilo tudi dejanje^ da bo šja brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne Jbo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča. To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radičevi kletki zaprta slovenska pre-peličiea, ki je zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih. ■ * Ta del Koroščevega govora si moramo ogledati nekoliko, bližje. Kako je ostala SLS oziroma kako je ostal dr. Korošec, zvest svojemu slovenskemu programu v belgijskem parlamentu, dokazujejo sledeča zgodovinska dejstva, ki jih ne more’ utajiti nihče, ker živi še natisoče živih prič, ki so vse to doživele, kar bomo povedali. L. 1918. je bil dr. Korošec »Ju-goslaven«. Pod njegovim pokroviteljstvom je izhajal tudi list »Jugoslovan«. Na njegov pritisk so prekrstili tedanjo »Katoliško tiskarno« v »Jugoslovansko tiskarno« in »(Katoliško knjigarno« v »Jugoslovansko knjigarno«. O kakem »Slovenstvu« tedaj ni bilo nikdar niti duha ne sluha. Belo oblečene deklice so vozile 1. 1918. dr. Korošca po Ljubljani ne kot: Slovenca, ampak kot »Jugoslovana«. In kot pristen .»Jugoslovan« je rekel dr. Korošec v belgrajskem parlamentu 1. 1919., je slovenščina v belgrajskem parlamentu odveč. To so zgodovinska dejstva. Leta 1918. dr. Korošec ni imel toliko politične uvidevnosti, da bi se bil s Srbi še pred ujedinjenjem vsaj nekoliko dogovoril, kakšne pravice bodo imeli Slovenci v novi državi. Tega on ni storil, ampak je kar v galop tekel v Belgrad, da si ne kot zaveden Slovenec, ampak kot pristen Jugosloven zagotovi — svoj ministrski stol! Takrat dr. Korošec o »Slovencih« ni nič vedel in njegovo časopisje je pelo navdušene himne jugoslovanstvu. Dokaz: Vsi letniki »Slovenca« od 1. 1919. do lete 1921.! Kdor ne verjame, naj jih bere! Kakor hitro pa je dr. Korošec videl, kako strašno jo je s svojim »jugoslovanstvom« zavozil in ko je jako pozno, ali bolje rečeno: prepozno spregledal, kaj pomeni »jugoslovanstvo« v politični in upravni praksi, takrat je našel naenkrat svoje »slovensko« srce! Kar tako čez noč! Lepo pisano »jugoslovan- sko« obleko je vrgel za plot in sramežljivo je oblekel priprosto slovensko obleko in začel zahtevati skromno slovensko avtonomijo, kakor so jo imele nekdaj cesarske dežele pod Avstrijo! S tem, da je svoje navdušeno »jugoslovanstvo« sramotno zatajil, si je zopet rešil svoj tolikanj mu dragi mandatek in nevedni in nepoučeni ljudje so v njem še naprej gledali »voditelja slovenskega ljudstva«, takega voditelja, ki je nas vse s svojo nepremišljenostjo 1. 1918. privedel tja, kjer smo danes! Res lep »voditelj«! Nadvse značilen pa je dr. Koroščev skok iz monarhizma v re-publikanBftvo. 'Na zaupnem shodu SLS v Celju so se pojavili prvi republikanski glasovi v Slovenski ljudski stranki. Ko je dr. Korošec te glasove slišal, se je kot divji postavil na noge in republikance s tako silo napadel, da so morali umolkniti in se pokoriti njegovem« monarhističnemu diktatu. Da se reši, si je napravil znano politično formulo, da je »vseeno, ali imamo republiko ali monarhijo«. Da njemu to ni bilo »vseeno«, ampak da je bil on vedno — in je tudi še danes v svojem srcu! — odločen monahist, je dokazal s tem, da je pri vsaki priliki prosiil kralja, naj se udeleži raznih prireditev v Sloveniji (orlovski zletj katoliški shod). Sedaj pa preberite, kaj je govoril naš slavni monarhist v nedeljo dne 23. novembra! V nedeljo i'e delal monarhist dr. Korošec tele poklone republikanski misli med nami, da so se vsi čudili takemu političnemu žonglerstvu. Za nas pa so ti pokloni znak, da je naša republikanska misel zmagala v vsej Sloveniji tako, da je moral pred njo ukloniti svoj ponosni tilnik tudi monarhist dr. Korošec. Pred zmagovito republikansko mislijo je dr. Korošec moral posti na kolena in lepo ponižno je moral poljubiti našo sveto republikansko zastavo! Poljubil je pa ni iz srčnega prepričanja, ampak iz golega strahu, da pride — ob mandatek. Koliko je vredno najnovejše Koroščevo »republikansko prepričanje*, vidimo iz besed, s katerimi se bojazljivo infigovsko opravičuje: »Ako je sedaj narastlo število republikancev v naših vrstah tako visoko, gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati.« Te besede so naslovljene naravnost na kralja, na katerega se pred, zmagovito republikansko zastavo klečeči dr. Korošec ves obupan obrača, češ: Vsaj nisem rad pokleknil, in jaz tudi nisem kriv, da moram tukaj klečati, ampak moram — sicer bo šel po vodi moj mandatek! * »Naša stranka ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča« -r- je rekel dr. Korošec. Koliko so vredne te besede? Vče- raj Jugoslaven — danes Slovenec; Včeraj odkrit monarhist, danes »republikanec« iz strahu pred izgubo mandata, to se ne pravi spreminjati izjav! ‘To se imenuje »politična doslednost«, žalibog pa samo V Koroščevem političnem besednjaku. > * V drugem delu svojega govora je govoril dr. Korošec tudi o Slovenstvu. Rekel je: Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave. Med slovensko stranko pa tudi ne računamo Radičeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Pribo- riti si s Slovenci Prekmurje ter ga uvesti v brvatski narodni in kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvatski voz. Slovenci, ki k temu pomagajo, bodisi preko Radičeve stranke ali weko Prepe-hove stranke* se udeležujejo izdajstva nad delom slovenske zemlje, nad našim lepim Prekmurjem. Česar nam niso pogoltnili Italijani, odkupili Nemci, zadržali še Mažari, to še hočejo sedaj zmanjšati tudi RadiČevci. Pri njih je to grd imperializem, pri Prepeluhu pa je to. narodno izdajstvo v zameno one dvomljive kandidature. Potem je nadaljeval: Sicer pa pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri teh volitvah ne bodo oslabili slovenske fronte, slovenske reprezentance, temveč tudi tokrat zapostavili za trenutek svoje strankarske interese ter glasovali enodušno za veliko slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj nastajajo Vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori proti vnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zato je treba sedaj močne, složne, enotne slovenske fronte. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami. Pristaši SLS pa so poklicani, da y tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni Samo centralizem, ampak tudi vse, kar ga nosi in drži! SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj havdušeno zagrabila za zastavo ter Šla v voli vno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo!« Tako se drzne govoriti o Slovenstvu človek, ki je svoje Slovenstvo 1. 1918. sramotno izdal in prodal! Kdor se je javno priznaval za »Jugoslovciia«, kdor je rekel jav,no v parlamentu, da slovenščine v parlamentu ni treba, kdor kot minister za prosveto ni našel v 4 mesecih za slovensko vseučilišče v Ljubljani niti ficka podpore, ta naj o Slovenstvu molči in naj ne očita »izdajstva« tistim, ki so s svojim delom tudi dr. Korošca nagnali s silo na slovensko pot! Kajti to stoji danes kot trdno zgodovinsko dejstvo: Če bi ne bilo »Avto- nmoista«, bi dr. Korošec še danes gagal v Svojih »jugosiovenskih« vodah in če bi ne bilo »Slov. Republikanca«, bi bil še danes slavil monarhijo kot vzor vse sreče! Mac naših idej pa je bila tolika, da se je moral tej moči ukloniti tudi dr. ... Korošec, ki je pa ravno s tem nv-J hal biti »vodilni« politik. On danes ne vodi več slovenske politike, ampak on se mora dati voditi in se mora Uklanjati temu, kar sd zasnovali in zamislili — drugi! To pa je naše največje zadoščenje in take moralne zmage nismo nikdar pričakovali! Ni ga pa veselja brez žalosti. Kakor smo veseli, da je dr. Korošec moral priznati, da je republikanska ideja tukaj, tako smo žalostni, da se je v nedeljo med zaupniki SLS ni našel niti eden, ki bi bil imel pogum povedali dr. Korošcu očitno in javjio, roij se kot monarhist umakne iz političnega življenj*1 *** naj ne osrečuje Slovencev vsako leto s kakim novim političnim skokom. Politik, čigar načela so premagana, se mora umakniti, ali začasno, ali pa za vedno. Tega pa slovenski ljudje še ne vedo in to je žalostno. G. dr. Korošec in — narodno izdajstvo! Glasom poročila v »Slovencu«, je imel g. dr. Korošec pred zaupniki SDS ljubljanske okolice v nedeljo 25. novembra t. 1. volilni govor, v katerem je imenoval g. A. Prepeluha — narodnega izdajalca! Zakaj? Zato, ker zastopata Prekmurje v belgrajskem parlamentu dva od tamošnjega ljudstva izvoljena hrvaška republikanca. Ali jih je izvolil g. Prepeluh ali jih je izvolilo prekmursko ljudstvo? Ljudstvo jih je izvolilo, ne da bi vprašalo g. Prepeluha. Izvolilo jih je pa zato, ker je SLS, ki jo vodi dr. Korošec, monarhistična stranka!! Da zastopajo Prekmurje hrvaški republikanci, 'je kriva nesrečna avstrijska in »vsezaverodomcesarska« politika g. dr ja Korošca! Toda s to konstatacijo še nočemo zaključiti poglavja o »narodnem izdajstvu«. 1. Ali je bil 1., 1918. predsednik »Narodnega, Veča« v Zagrebu, ki je brez premisleka in pogodbe »ujedami« Hrvate in Slovence s Srbijo g. dr. Korošec ali Prepeluh? Korošec je bil predsednik, Prepeluh pa ni bil niti član^ tistega žalostnega ».Narodnega Veča«. 2. Ali je v Ženevi pri pogajanjih s Pašičem pristal na monarhistično obliko vladavine g. dr;. Korošec ali Prepeluh? Dr. Korošec je storil to, ki je povabil seboj v Ženevo tudi g. dr. Žerjava! Prepeluh ni mogel storiti tega, ker še nikoli ni bil v Ženevi! 3. Ali je odklonil za Slovence ugodno mejno »Wilsonovo črto« na Notranjskem g. Prepeluh? Prepeluh je Wilson naprosil, naj vztraja proti Italiji na tej črti in izjavil, da se Slovenci pri teh razmerah z njegovo mejno črto zadovoljujemo, proseč prezidenta Wilso-na, naj sproži tuda vprašanje avtonomije Slovencev v Italiji. G. dr. Korošec, ki je bil tedaj podpredsednik vlade v Belgradu in odločilna osebnost ter varuh slovenski^ interesov, pa je Wilsonovo mejno črto odklonil, da je zato pozneje moral podpisati rapalsko pogodbo, ki je izročila vse primorske Slovence Italiji! 4. Ali je Prepeluh spodil slovenski jezik iz belgrajskega parlamenta, katerega elan nikoli ni bil, ali pa je to storil dr. Korošec,. ko je tajnik skupščine, g. dr. Lončar začel citati slovenski zapisnik seje? G. dir. Korošec — ki je tedaj znal le neko »ilirščino«, ki jo je sam imenoval »srbščino" — je .vstal in pred vsem svetom izjavil, da slovenski jezik v Belgradu in v parlamentu nima kaj iskati, ker smo »eno«! ; -! c ? 5. Ali je g. dr. Korošec storil kaj za Koroško, ko je bil minister ob plebiscitni: dobi? Še mezinca ni ganil in se je rajši sprehajal po bel-grajskih ulicah, kot pa da bi šel na Koroško, kjer bi prav lahko uvidel, da bo plebiscit izgubljen, če se ne odloži, kar je spoznal tudi g. Prepeluh, ki je to tudi zapisal in podpiral. 6. Ali je g. Prepeluh uničil staro jieželno avtonomijo na Kranjskem in na Štajerskem, ki ni imel nikjer nobene odločilne besede? Ali ni ravno on pisal in govoril o tem, čfa se ta avtonomija ne sme uničiti, ampak še razširiti, da pa jo je namenoma uničil dr. Korošec, ki je bil tedaj ne le monarhist, temveč naravnost tudi zagrizen centralist. In tako dalje! G. dr. Korošec je bil kot politični vodja prava narodna nesreča Za Slovence! On nima pravice nikomur očitati narodnega izdajstva; on ne! On spada pred narodno sodišče! Laži in podtikanja. , (Odgovor .Slovenskemu Gospodarju11). 1. Mariborski list »Slovenski Gospodar" j© priobčil dne 20. novembra pod naslovom »Slovenski republikanec" sledeči članek: »Avtonomist" je v svoji 45. številki še nosil glavo pokoncu kot »Avtonomist", v 46. številki pa si je nataknil novo glavo kot »Slovenski Republikanec". S tem je bila tudi sneta glava slovenski samostojnosti, ker »Slovenski Republikanec44 ni nič drugega ko privesek hrvatske Radičeve stranke. 2. Radič je g. Prepeluha, enega izmed vodij republikanizma v Sloveniji, nedavno slavil kot mučenika. Pri nas ni nobenemu človeku znano, da je gospod Albin Prepeluh mučenik in v čem obstoji njegovo muče-ništvo. Nasprotno, g. Prepeluhu se godi prav dobro. Bil je socijalni demokrat in kot tak zaščitnik proletarcev, ki nimajo nič kot sebe in svoje otroke; pa si je kupil lastno hišo. Živi mirno in pokojno, ni bil preganjan, ne zatvorjen, ni dobil po glavi s puškinim kopitom kakšnega po balkansko navdahnjenega žandarja. O mučeništvu ni torej pri g. Prepeluhu ne duha ne sluha, in zato v tem ni nobeno priporočilo tega moža in njegove nameravane stranke slovenskemu ljudstvu. 3. Glavno je to, da gospod Prepeluh red stvari, za katere sedaj gre, postavlja na glavo. Pri sedanjih volitvah in v obče pri vseh bližnjih političnih bojih ne grč za vprašanje monarhizma ali republikanizma. Za nas je monarh (vladar) ali predsednik republike samo zastopnik države, suveren pa je narod. V naši državi pa brvatski narod in slovenski narod ne moreta priti do uveljavljenja svoje suverenosti, dokler je država centralistično urejerta. Takšna ureditev namreč daje srbskemu narodu nadoblast nad hrvatsklm in slovenskim narodom. 4. Vsa nolitična akcija (delo) hr-vatske^a in slovenskega naroda mora torej biti usmerjena v tem prav-cu, da se spremeni kruti centralizem ter nadomesti z avtonomijo poedi-nih pokrajin. Ako dosežemo Slovenci in dosežejo Hrvatje istinito, res zakonodavno avtonomijo, je doseženo to, kar je bistvo federativnega programa. To je uvidel i Stjepan Radič in zato je op pristal na državni program Hrvatske zajednice, ki je avtonomističen in povsem sličen programu Slovenske ljudske stranke. Ni torej drugega ' programa za uresničenje hrvatskih in slovenskih zahtev, kakor je avtonomija. (Res je ravno nasprotno, da je Hrvatska zajednica postala republikanska, op. ur.) ! 5. Zato Slovenska ljudska stran- ka vprašanje monarhije in republike smatra kot vprašanje drugega reda ter stavlja v prvo vrsto vprašanje zakonodajne in upravne avtonomije Slovenije. Naša stranka ne vpraša nobenega, ali jc|monarhist ali republikanec. Ona odpira na stežaj -duri vsem, ki hočejfi avtonomno Slovenijo, slovensko samoupravi) in samovlado, pa naj so republikanci ali monarhisti. Vsak je dobrodošel v našem krogu. 6. Ker zagovarjamo brezpogojno v politiki načelo slovenske avtonomije, zato odklanjamo Slovensko republikansko stranko, ki |e zavrgla slovensko avtonomijo kot prvo točko svojega oroprama. Na glavi lista je z velikimi črkami tiskano »Slovenski Republikanec", s prav malimi pa in v oklenaju: (prej »Avtonomist"). Nekdanji slovenski »Avtonomist" je sedaj prešel v tabor hrvatske Radičeve stranke ter se tako pregrešil zoper slovensko avtonomijo. Ne pustimo, da bi Radič odloče-va v slovenski politiki. Mi Slovenci ; smo samostojen, suveren narod in hočemo sami odločevati o svoji usodi. Odločitve o slovenski politiki in o usodi, našega naroda ne damo v roke ne Srbom He Hrvatom. Prepeluh je svojo stranko pripeljal v hrvatske vode, naj si na Hrvatskem išče mandat, po katerem tako hrepeni in radi katerega je zapustil pravec slovenske avtonomne politike, i n 7. Gospod Prepeluh pa zaupa med volilno borbo na protektorat (pokroviteljstvo) ne samo Radiča, marveč tudi dr. Žerjava. Voditelj samostojne demokratske stranke v Sloveniji ne črti nobene stranke tako, kakor Slovensko ljudsko stranko, Zato bo storil vse, da bi oslabil našo stranko. Podpiral po,, vse druge stranke, tudi Prepeluhovo republikansko stranko, da^bi odvzel naši stranki kak mandat. Že iz tega sledi nujen poziv vsem zavednim Slovencem, zlasti kmetom in delavcem: Vsi pod prapor Slovenske ljudske Stranke! Pri nas je dobrošel vsak republikanec, ki mu je pri srcu avtonomiji SJovenije! Za samoupravo in san1, vlašt slovenskega ljudstva! II. Naš odgovor se glasi točko za točko tako i ’ 1. »Slovenski Republikanec" ni nikak »privesek" hrVaške Radičeve stranke, ampak je samostojno in neodvisno glasilo slovenskih republikancev. Zato se list imenuje izrečno »Slovenski Republikanec" in ne samo »Republikanec". Slovenski republikanci so dalje na zborovanjih svojih zaupnikov sklenili, da stopajo s Hrvati v »federativno44 zvezo. To se pravi, da bodo slovenski republikanci hrvaške republikance pač podpirali, ne ston?k) pa pod njihovo komando. To pomeni beseda »federativno44 združenje. 2.Ali je bil g. Preoeluh kdaj preganjan ali ne, o tem naj se prepriča „Slov. Gospodar" iz aktov, ki jih utegne dobiti pri višjem sodišču v Gradcu, če so še tam. 3. Je že mogoče, da je vprašanje monarhizma ali republike za •„S1. Gospodarja" postranska stvar. Mi povemo delo, še to, da je to vprašanje zlasti za voditelje SLS zelo postranska stvar, ker jim je nevarna. Za slovensko ljudstvo pa je to vprašanje glavna stvar! Ni namreč vseeno, ali vlado v državi, monarh, ki svojo vlado podeduje, ali pa od ljudstva izvoljeni predsednik! Ravno v tem, da si ljudstvo svojega najvišjega vidnega predstavnika na zunaj voli, se najbolj izraža načelo, da je ijudstvo gospodar na svoji zemlji In nihče drugi! i S centralizmom kot takim pa nima vprašanje monarhije ali republike nič opraviti. Francija je republi- ka, pa je centralistična. Da pa vlada nad nami centralizem, to je zasluga onih ljudi, ki so 1. 1918. kot nori drveli v Belgrad, ne da bi se bili Pffej s Srbi kaj dogovorili To svojih pravicah. Tudi takratni in'današnji voditelji SLS fiiso bili 1. 19fl8. daleč od Belgrada! ^ J 4. O avtonomiji pbedinth pokrajin naj »Slov. Gospodar" rajši molči. Avtonomij je več vrst. Med temi se nahaja tudi zakonodajna avtonomija, za kakršno se ogreva »Slov. Gospodar". Tudi mi smo nekaj časa rabili to besedo. Ko smo se pa prepričali, da zakonodajna avtonomija" ni nič drugega kot to, kar so res imele v Avstriji dežele, smo to zavrgli. Bivše dežele so res imele pravico sklepati postave, toda vse te postave je morala prej potrditi centralna vlada in pa cesar, preden so bile veljavne! Za deželno gospodarstvo so bili dalje potrebni deželni davki, ki pa jih je dežela smela razpisati in pobirati zopet le z dovoljenjem centralne vlade! Ali je to »avtonomija"? To je jerobstvo centrale nad deželo, ne pa avtonomija! Tak pop nam ponuja tudi vidovdanska ustava, toda ravno zato smo mi to ustavo odklonili, ker bi smele »dežele44 pobirati davke za svoje potrebe samo z dovoljenjem in pod kontrolo centralne Vlade! . o uri oa - Kdor hoče res Svobodno in samostojno Slovenijo, se z »zakono-tajno" avtonomijo ne more zadovoljiti, ampak mora zahtevati preureditev države v federativno republU ko. Samo taka preureditev nam jamči da bomo enkrat res gospodje nad svojim denarjem. - 5. Priznanje, da je vprašanje monarhije ali republike za »Slov^ Gospodarja" vprašanje drugega reda, jemljemo hvaležno na i znanje:. Za nas je to vprašanje iz vzrokov, ki smo jih navedli pod' točko 4., vprašanje prvega reda. , 6. Priznamo, »da smo zavrgli v politiki načelo sloven. avtonomije". Pod točko 4., smo že povedali, zakaj $mo to načelo zavrgli. Zavrgli smo to načelo, ker nam daje premalo. Kdor hoče imeti stare sorte deželno avtonomijo pod tujim jerobstvom in pod tujo kontrolo, naj jo; ima — Bog mu blagoslovi! Mi pa hočemo več: Mi odklanjamo vsako tujo kontrolo in vsako jerobstvo nad našim premoženjem in baš zato zastopamo načelo: federativna republika! Slovensko ljudstvo bo pa odločilo, kdo se je »pregrešil zoper slovensko avtonomijo": ali mi, ali »Slov. Gospodar". Kje si bo pa g. Prepeluh iskal svoj mandat (če ga bo sploh iskal), pa »Slov. Gospodarja44 pray nič ne briga! On ima celo pravico, da ga išče ravno tam, kjer ga bo iskal na pr. dr. Korošec! Ali imajo voditelji SLS mogoče kakšen patent na mandate? : • , 7. Na očitek, da nas bo »podpiral" v,.volilni borbi dr. Žerjav, smo dovolj , določno in jasno odgovorili že v zadnji številki »Slov.- Republikanca", ko smo odgovorili »Slovencu". T,akrat smo odgovorili, da je ta očitek »nemarna svinjarija44. Mogoče razume te besede tudi »Slov. Gospodar". i; III. Slovenski kmetje in delavci! Ne zamerite nam, da vas mučimo s takimi stvarmi. Videli pa boste iz tega sami, kje je resnica, kje je možatost, kje je pogum in samozavest in odkritost, vidite pa tudi, kje je neresnica, podtikanje in obrekovanje. Kot pošteni možje, ki imate možgane, da sami mislite, se odločite: Ali za monarhiste, ki vas slepč, ali pa za republikance, ki odkrito in moško povedo, da s o republikanci. „Del. zvezau za Slovehijo in vodstvo SLS. 1 Kolikor bolj se Slovenija Industri-jalizira, toliko večjega pometia je delavsko vprašanje za slovensko politiko. Število delavcev rastč od leta dO leta, s1 številom pa tudi politična moč delavcev.* Ustanovitelji in prvi agitatorji Slovenske ljudske stranke so moč in pomen delavstva jako dobro ra-žumdi. Zato so poskušali že od vsega početka pritegniti nase tudi slovensko delavstvo. Njihovo vztraj-ho delo je rodilo tudi lepe plodove in slovensko katoliško delavstvo se Še danes z veliko hvaležnostjo spominja svojega dr. Kreka, dr. Lampeta, Milic Moškerca in mnogih drugih organizacijskih delavcev. Današnje vrhovno vodstvo Slovenske ljudske stranke pa je interese slovenskega delavstva silno zapostavilo. V tem oziru so silno značilni članki, ki jih je objavilo glasilo slovenskih krščanskih delavcev ..Pravica" pred tremi in štirimi tedni. Iz tistih člankov je nezadovoljnost slovenskega delavstva z vrhovnim vodstvom Slov. ljudske stranke bila prav pošteno opoprana, toda — pravična! V najnovejšem času pa se je pojavilo še nekaj drugega, kar je grozeči prepad med vrhovnim vodstvom SLS in med slovenskim krščanskim delavstvom še znatno razširilo in poglobilo. To je bilo vprašanje republiKe in monarhije. Neodločnost in omahljivost SLS v tem vprašanju sta na slovensko krščansko delavstvo delovali porazno. Slovenski delavci so se odločno nagnili na republikansko stran. To pa monarhističnemu in omahljivemu vodstvu ni bilo prav in tako je prišlo do resnega nasprotstva med obema skupinama. To nasprotstvo je poseglo že tako daleč, da so slovenski krščanski delavci začeli že resno misliti na to, da postavijo za prihodnje volitve svoje lastne kandidate proti kandidatom SLS! To je razvidno iz zadnje številke „Pravice“ dne 20. novembra. Kar čez noč pa se je to nasprotstvo popolnoma izgubilo! Kako je do tega prišlo? Dne 16. novembra so sklicali voditelji ..Delavske zveze“ zborovanje zaupnikov, na katerem je poročal o položaju dr. Gosar. Ta je v svojem govoru prav trdo prijemal sedanje voditelje SLS in jim vrgel v obraz marsikatero opravičeno pritožbo in obtožbo. Iz vseh svojih pritožb in obtožb pa ni izvajal posledic. „Ker bi zadeli delavci v slučaju samostojnega nastopa proti SLS ob močno organiziran agitacijski aparat in ob močno razširjeno časopisje, ki daleč presega moč »Pravice" (»Pravica44 20. novembra), je pristal na sledečo medlo in pohlevno resolucijo: »Zavedajoč se zgodovinskega pomena sedanjih volitev v boju slovenskega ljudstva za njegove pravice, pozivlje zbor zaupnikov požrtvovalno in disciplinarno v boj za SLS. Da pa bo SLS po svojih poslancih interese revnih, družabne zaščite najbolj potrebnih slojev: kakor delavcev, viničarjev, poslov, javnih uradnikov in upokojencev ter žlasti nižjih uslužbencev vseh vrst, malih posestnikov in obrtnikov, sploh vseh malih ljudi v resnici v polni meri uvaževala ter jih odločno zastopala in branila, zahteva zbor zaupnikov Delavske zveze, da se pri sestavi kandidatnih list upoštevajo predlogi »Delavske zveze“ tako, da bo tem stanovom primerno število kandidatov na zanesljivih mestih sposobnih in izrazitih zastopnikov malih ljudi. Da se omogoči sporazum in • uspešno delovanje naših organizacij za dobrobit njihovih članov in celokupnega slovenskega delovnega ljudstva, naj se po volitvah(!!) izvede reorganizacija SLS v smeri čim popolnejše avtonomije stanovsko političnih organizacij, kakor je že započeta (a ne izvedena, op. ur.) v veljavnem strankinem poslovniku1*. Ta resolucija pomeni popoln umik »Delavske zveze“ pred komando vrhovnega vodstva SLS. Ta umik pa vrhovnemu vodstvu SLS še ni bil dovolj. V zadnji številki »Pravice44 je napisal, mogoče je celo moral napisati „—ar“ (dr. Gosar? Kremžar?) članek, v katerem izjavlja, da so bili članki napa- dalne vsebine na vodstvo SLS v list vtihotapljeni!!), potem pa nadaljuje : »Vzrokov, da naši zastopniki niso izpolnili nad našega revnega ljudstva, je veliko. Žal, da je bila velika večina med njimi takih, da jih naši zastopniki niso mogli odstraniti. Ne bomo rekli, da ni na njihovi strani prav nobene krivde, čisto po našem pregovoru „Kdor ne dela, ta ne greši“. Tudi očitek, da so naši zastopniki delali zase, mesto za volilce, je čisto gotovo ne samo nepremišljen, marveč naravnost brezvesten. Če očitaš javnemu delavcu, da dela le zase namesto za splošnost, tedaj si pa že dolžan, da se prej temeljito prepričaš, ali je to tudi res. Brez tega pomeni tak očitek obrekovanje, ki je tem hujše, čim širši je krog ljudi, med katere ga raztrosiš. To je tem večji razlog, da nismo mogli iti molče preko tega. Tudi kar se tiče tega, da so se vse stranke izkazale revnemu, delovnemu ljudstvu tako nenaklonjene, da to ne more od nobene izmed njih pričakovati dovolj iskrenega in poštenega zastopstva, moramo član-karja, kolikor gre pri tem za SLS, vendar le popraviti. Ne tajimo, da z razmerami v SLS nismo zadovoljni. Vzrok temu tiči predvsem v tem, ker imajo delavci ter mali ljudje vobče v njej premalo vpliva ter se njihove želje in težnje v resnici premalo upoštevajo. Zato smo tudi na nedeljskem zboru zaupnikov Delavske zveze sprejeli resolucijo, v kateri zahtevamo, naj se po volitvah izvede v stranki reorganizacija, tako, da bodo lahko tudi delavci, viničarji in uslužbenci vseh vrst, dalje posestniki in mali obrtniki prišli potom svoje stanovske organizacije v stranki do primerne veljave. Toda zahtevati tako iznretnembo strankine organizacije rednim potom v času, ko se lahko brez škode izvede, ali pa tik pred volitvami raž-galiti stranko pred vso javnostjo kot delovnemu ljudstvu izrazito nenaklonjeno in krivično, to je povsem nekaj drugega. Vsaka stranka, ki živi, se tudi razvija in se mora razvijati. Stranka, v kateri je vse do|jip in ki ne potrebuje nobenih izpopolnitev in izprememb več, je tudi že zrela, da razpade. Toda, če smo s strankino organizacijo ali morda celo le z delovanjem ene ali druge vplivne osebe v njej nezadovoljni, ne moremo in ne smemo naprtiti krivdo za vse to stranki sami. Ce bi bila SLS zaradi par oseb, ki nimajo ali ne kažejo smisla za delavstvo, v celoti slaba in delavstvu nenaklonjena in krivična, potem bi bilo to silno slabo znamenje ne le /anjo, marveč tudi za nas same, To namreč ne bi bila stranka, marveč bi bil to le trop ljudi, ki se dajo slepo voditi.“ To je pa že skoro nekaj več kakor umik. To je popolna kapitulacija »Delavske zveze“ pred mogočnostjo vrhovnega vodstva SLS. Mnogi se bodo čudili m se vpraševali radovedno kako in zakaj je do tega umika prišlo. Vzrok je enostaven in se da povedati z eno besedo: DENAR! »Delavska zveza“ je revna organizacija. Vso svojo gospodarsko moč črpa iz »Konzumnega^ društva'1. Delavsko konzumno društvo pa je denarno popolnoma odvisno od »Zadružne Zve-ze“, ki je v popolni oblasti vrhovnega vodstva SLS! Slovenski delavci, ali razumete sedai, zakaj se je moral umakniti in kapitulirati dr. Gosar in vsa »Delavska zveza“ pred vrhovnim vodstvom SLS? Mi pa kličemo slovenskim delavcem : | „Ne omagajte v svojem boju, amoak nadaljujte svoj boj kot zavedni republikanci! Nikdar ne na kolena pred zagrizenimi monarhisti! Da si bomo na jasnem! Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Naročajte, eitajte in širite list ,,Slov. Republikanec 1“ V Sloveniji sta si stala dolgo let nasproti le dva politična nasprotnika: Slovenska ljudska stranka (»klerikalci") in Slovenska napredna stranka (»liberalci"). Obe stranki sta plod starih avstrijskih razmer. Takozvano »liberalstvo44 in »napred-njaštvo“ so prinesli mladi slovenski fantje z dunajskih visokih šol v Slovenijo, proti njim pa so organizirali drugi možje ravnotako po dunajskem vzoru najprej konservativno, pa pozneje krščansko-socijalno gibanje, ki se je polagoma razširilo pod vplivom narodnostnega boja v organizacijo Slovenske ljudske stran-organizacijo Slov. ljudske stranke. Poleg teh dveh odločilnih strank smo imeli pred vojno še socialne demokrate v deželi, ki pa nikdar niso prišli do prave veljave pri nas, ker so bili ravnotako kot obe zgoraj imenovani stranki plod avstrijskih oziroma dunajskih razmer. Prevrat 1. 1918. nas je pa osrečil še s celo vrsto drugih strank. S Češkega smo dobili narodne socialiste. Iz Rusije smo dobili komuniste. S Češkega smo dobili agrarce (samostojne kmete). Iz Belgrada smo dobili radikale. Dobili smo torej iz vseh delov Evrope vse mogoče politične rastline, samo na naših domačih tleh ni zrastlo nič! Istočasno, ko smo mi Slovenci nosili v svojo deželo politične programe vseh mogočih strank v Evropi, se je pa v nam sosedni Hrvatski vilo gibanje ,ki do malega odgovarja tudi vsem našim političnim težnjam. To je hrvaško kmečko republikansko gibanje, ki je zasnovano na naših domačih današnjih potrebah. To gibanje sc je udomačilo z bliskovito naglico tudi med našim ljudstvom. Danes gre po celi Sloveniji samo en glas: Za federativno republiko. To gibanje se je širilo med nami brez agitatorjev, brez shodov, brez denarja in brez pritiska od zgoraj! To je najboljši dokaz, da to gibanje res popolnoma odgovarja mišljenju in hotenju celokupnega slovenskega naroda! Vsled svojega silnega širjenja, ki je dobilo še posebno vzpodbudo vsled zadnjih političnih dogodkov v Belgradu, pa je postalo tepublikan-stvo pri nas silno nevaren nasprotnik vseh dosedanjih političnih strank, zlasti monarhističnih. Ker pa voditelji vseh dosedanjih političnih strank v Sloveniji prav dobro vedo, da je s pametjo nemogoče pobijati repub-likanstvo med Slovenci, zato so se vrgli z vso silo na laži, na zlobno zavijanje in podtikanje in žalibog tudi na osebno obrekovanje in blatenje, da bi vsaj na ta način republikanstvo med nami ubili in zatrli in se tako še sami obdržali na političnem površju. Žalibog, da v tem oziru tudi Slovenska ljudska stranka za drugimi prav nič ne zaostaja. V nedelio dne 23. novembra je objavil »Slovenec11 uvodnik, kjer kar mrgoli raznih nespameti, napisanih morebiti iz nevednosti, morebiti tudi iz zlobe. Ker se bo to, kar je napisal »Slovenec11, gotovo širilo po celi deželi. smo primorani na nekatere »Slovenčeve44 trditve odgovarjati. Naš odgovor bo miren in stvaren. »Slovenec44 pravi med drugim, »da poseganje g. Radiča v volilno borbo v nehrvatskih pokrajinah države naravnost nasprotuje načelom, ki jih HRSS (hrvaška republikanska stranka, op. ur.) postavlja na čelo svojega programa. Kakor SLS ne postavlja kandidatov n. pr. v Zagorju (v hrvaškem Zagorju, op. ur.), tako tudi g. Radič nima nič iskati pri nas. Kakor on zahteva, da naj hrvatski narod sam sebe upravlja, tjko zahtevamo mi, da Slovenci sami sebe vladamo in svoje zadeve sami vodimo.44 Na te trditve odgovarjamo sledeče : Republikanstvo kot tako je ideja, ki ni omejena na nobene državne ali deželne meje. Republikanci so bili med nami že zdavnaj vsi oni, ki so se vrnili domov iz Amerike. Republikanci so bili vsi oni, ki jim je bilo znano čudno življenje na raznih dvorih. Republikanci so bili vsi, ki so študirali vzroke francoske revoluci- je. Vsi ti ljudje so postali republikanci brez ozira na deželne meje, ker ideje deželnih mej ne poznajo, kakor jih tudi krščanstvo ne pozna. Kjerkoli pa se najde večje število ljudi, ki jih navdušuje ista ideja, imajo tudi pravico organizirati se, in imajo pravico ustanoviti svojo politično stranko, da pomorejo ideji do popolne zmage in do njenega uresničenja. Kakor veže katolištvo katoliške politične stranke v vseh deželah, tako veže republikanstvo republikance po vseh deželah. Kakor vežejo katoliška načela Slovensko ljudsko stranko s Hrvaško „puč-ko“ (ljudsko) stranko, tako veže republikanska ideja slovenske republikance s hrvaškimi republikanci. Kakor pa si Slovenska ljudska stranka ne bo dala očitati, da stoji vsled skupne idejne (katoliške) vezi že pod laško komando, tako naj tudi ona ne očita nam slovenskim republikancem, da stojimo vsled skupne idejne (republikanske) vezi že pod hrvaško komando! Kaj pa, če bi mi rekli, da stojimo mi vsled skupne idejne (republikanske) vezi pod komando francoskih ali ameriških republikancev? Ali pa če bi mi Slovenski ljudski stranki očitali, da stoji vsled skupne idejne (katoliške) vezi pod komando laških »popola-rov“ ali pa nemških »krščanskih socialistov44? Ali se »Slovenec44 svoje nelogičnosti ne zaveda? * Mi slovenski republikanci smo jasno in določno povedali, da smo slovenski republikanci. Če bi mi hoteli biti pod Radičevo, ali bolje rečeno: pod hrv. komando (ker oseba nič ne pomeni!), bi bili to vendar lahko! Toda mi smo povedali jasno in določno, da smo in hočemo ostati Slovenci, ravno tako jasno in določno smo povedali, da smo republikanci, in ravno tako jasno in določno smo povedali, da stopamo s Hrvati v federativno zvezo. Ali različni gospodje tega niso brali? Ali ne vedo, da je samo v federativnih zvezah mogoče ohraniti si svojo neodvisnost in samostojnost? Dalje smo tudi jasno in določno povedali, da smo mi Radičev za hrvaške razmere prikrojeni program spremenili in ga prilagodili za slovenske razmere, kar je sam Radič odobril. Kje je torej tu kakšna »hrvatska komanda44? Gospodje, poštenje ne velja samo v navadnem življenju, ampak tudi v politiki! »fr Sicer na stvari zdaleka ne stoje tako, kakor jih slika »Sloverčev44 uvodnik, ampak precej nekoliko Jrugače. Kolikor mi poznamo položaj po deželi, je danes cela Slovenija lepublikanska, in kmetje, ki so organizirani v Slovenski ljudski stranki, so skoro do zadnjega moža za republiko. Kot pametni ljudje tudi ne morejo biti nič drugega kakor republikanci. To je dejstvo, ki ga nihče ne more utajiti, kdor ima odprte oči in odprta ušesa. Niso r*a republikanci dosedanji voditelji Slovenske ljudske stranke. Zaupniki SLS, ki so se udeležili pred leti zborovanja SLS v Celju, vedo še danes prav dobro, s kako silovitostjo je nastopil na tistem shodu na i r. dr. Korošec proti republikancem, ki so se že takrat pojavljali v vrstah SLS. Med voditelji SLS in med člani SLS je nastalo torej vsled vprašanja: Ali monarhija — ali republika, globoko nasprotje in voditelji se tega nasprotja silno boje. Če bi se namreč republikanska ideja utrdila tudi v vrstah pristašev SLS tako zelo, da bi republikanski zaupniki SLS dobili na kakem shodu večino in se izrekli za republiko, bi morali sedanji monarhistični voditelji SLS odstopiti in se umakniti republikancem. Naravno in človeško razumljivo pa je, da se nihče rad ne umakne! To je pravi, resnični in menda tudi edini vzrok, da voditelji SLS naše republikansko gibanje v Sloveniji tako strastno napadajo in nam podtikajo vsega vraga, samo ne tega, kar je res. Boj, ki ga bije vodstvo Slovenske ljudske stranke proti nam republikancem ni načelen in ni prin-cijelen boj, ampak je boj današnjih voditeljev SLS za njihovo voditeljstvo. Pristaši Slovenske ljudske stranke pa bodo sčasoma tudi svo- Zadnje čase kar mrgoli ljudi, ki branijo kralja in njegove pravice —. Zadnjič smo enega teh branilcev, dr. Lenarda, nekoliko okrcali. Šlo nam pri tem ni za prerekanje s tem gospodom, pač pa za to, da pokažemo slovenskemu ljudstvu, s kakšnimi razlogi se pri nas brani monarhizem. Na naš članek odgovarja dr. Le-nard. L)r. Lenardov odgovor bo nerazumljiv za človeka, ki ne ve dvoje: prvič, da je Lenard član velesrbske radikalne stranke, ki ga je najela, d;1 slepomiši z velesrbskim monar-hizmom in imperijalizmom med Slovenci, drugič, da ima neko prav posebno nagnenje, govoriti o stvareh, ki jih ne razume. Vsak profesor bi pognal študenta od kolokvija, ki bi v prvem polletju razvijal take državo-slovne nazore, kakor to dela Lenard. Lenard očividno ni nikoli prebral še tako skromne državoslovne razpravice. Pa vendar piše dolge članke o stvari, ki je ni nikoli študiral. Seveda, res je. piše jih samo za »Slovenski Narod". Opozorili smo dr. Lenarda na konfuznost njegovega prvega članka. Pričakovati bi smeli, da bo ali tiho, ali bo pa vsaj poizkušal, nisati nekoliko stvarnejše. Toda to bi bilo proti njegovi naturi — se zdi. Napisal je torej odgovor, ki je še veliko bolj zmeden, nestvaren in neutemeljen, nego je bil prvi. Vrhu tega se previdno ogiblje razgovora glede glavne točke, namreč glede njegove lastne trditve, če je kralj predstavnik narodove volje ali ne. Zato pa očita nam, da se ogibljemo razgovoru glede jedra njegove trditve, da ima namreč načelnik države, vseeno, če je to vladar ali predsednik republike, vsak čas pravico, odreči vladi zaupanje in razpustiti^ parlament. ako sodi, da ta ni več predstavnik narodne volje. Ce bi bil dr. Lenard naš članek bolj pozorno prebral, bi se bil ne le marsičesa naučil, ampak bi bil tudi videl, da smo temu „jedru“ posvetili kar cel odstavek. Izrecno smo tam govorili o eventualni možnosti take kraljeve pravice. A izrecno smo tudi kazali na to, da sme kralj zahtevati razpust parlamenta le od vlade, ki ima večino parlamenta za seboj, kajti edino taka vlada sme biti v parlamentarni državi in edino tako vlado sme in mora kralj imenovati. To se pravi, da govorimo nazorno in tudi dr. Lenardu umljivo: Če bi se ‘poštoval čl. 1 ustave, ki predpisuje parlamentarno monarhijo, in če bi kralj smatral, da današnji parlament ni več predstavnik narodne volje, bi bil moral Davidoviču, zaupniku parlamentarne večine in zadnje parlamentarne vlade, poveriti razpust parlamenta in vodstvo volitev. Poveriti vlado in razpust parlamenta njegovi manjšini pa pomenja kršitev parlamentarnega načela in tudi kršitev čl. 1. ustave. Kajti še enkrat: v parlamentarni monarhiji je samo en predstavnik narodne volje, to je parlament. Kralj ima reprezentativne pravice. Dr. Lenardu bi svetovali, naj prečita kako zgodovino angleškega parlamentarizma. In videl bo, da se vrši na Angleškem imenovanje vlade edino iz članov parlamenta, videl bo celo, da si kralj na Angleškem nikoli ne bi drznil, zahtevati volitve, če mu jih ne predlaga ministrski predsednik. Večino parlamenta je imel Mac Donald za seboj, ko se je sestavila vlada iz njegove stranke. In ko ni bila ta večina več gotova radi nezanesljivosti liberalne stranke, je Mac Donald predlagal nove volitve za parlamen in jih je tudi sam izvedel. Dr. Lenard seveda take knjige ne bo čital in vsega tega ne bo videl in razumel. Zakaj, sicer bi se popolnoma onesposobil kot „Narodov“ član-kar in velesrbski radikalni zaupnik. Kam bi s članki, ki bi utegnili vzbu- jim voditeljem dokazali, da je ta boj brezupen. Slovenija je že danes od enega konca do drugega republikanska, če je to kakšnim »voditeljem** prav ali pa ne! diti sum, da se pri nas vlada proti narodu! Dr. Lenard pa tudi očividno ve-dorna slepomiši, ko piše o pravici načelnika države, nastopiti proti parlamentu, češ, da je vse eno, če je načelnik države vladar, to je kralj, ali predsednik republike. Ne, spoštovani gospod dr. Lenard, to še daleč ni vseeno! Med predsednikom republike in monarhom je razlika, ki se zdi nekaterim na primer ravno nam republikancem, zelo bistvena. Predsednik republike je namreč to, kar je hotel Lenard zasvojiti kralju, in kar kralj ni: predstavnik narodne volje. Predsednika republike voli ljudstvo in ljudstvo si izbere za predsednika tisto osebo, do katere ima največ zaupanja. Zato ima tudi predsednik republike vse drugačne in večje pravice, nego jih ima in jih sme imeti kralj v parlamentarni monarhiji. Ce bi dr. Lenard kaj čital — pa ne bo — bi lahko do-znal, da ima na primer ameriški predsednik veliko večje pravice nego angleški kralj. To je tudi z demokratičnega stališča edino pravilno. Kajti predsednika republike pošlje lahko ljudstvo pri prvih volitvah k vragu, če ni njegove volje dobro in vestno izvrševal. Kralja pa ljudstvo ne more odstaviti, razen nasilnim potom. Zato pa seveda tudi ni zastopnik njegove volje. Predsednika republike voli ljudstvo in si izbere zanj človeka, v katerega moralne in umske sposobnosti ima zaupanje. Mogoče je seveda, da ljudstvo pri tem nima zmeraj srečne roke in da izbere včasih tudi manj sposobnega. Toda že v par letih lahko popravi svojo napako. Pri kraljih je to drugače, kajti še preden pride na svet, mu je določeno, da bo načelnik države, in njegove moralne in duševne lastnosti so čisto odvisne od slučajnosti kraljevske zakonske postelje. Mogoče je, ker je taka človeška narava, da se rodi v kraljevski postelji moralno in umsko manj vreden človek, tudi zločinec, in upam, da te možnosti celo dr. Lenard ne bo oporekal. Gotovo seveda pri Lenardu to ni. Kaj torej v tem slučaju, da govorimo čisto akademično: Ali naj ima tak človek iste pravice, čeprav ga z lepa ljudstvo ne more odstaviti, kakor jih ima predsednik republike? Ali naj ima recimo kak slaboumen kralj pravico, pošiljati ljudske poslance domov, če bi se mu v njegovi man jv red n: pameti zazdelo, da niso več pravi predstavniki narodne volje, ir: ali naj ima celo pravico, poveriti v takem '■lučaju vlado recimo kakerru zločincu, ki je pravknr pr šel ali ki je bil pravkar na potu v ječo? Po dr. Lenardovem mnenju bi jo imel, po našem ne, in gotovo je, da je v nobeni parlamentarni monarhiji nima in ne more imeti. Angleški kralj sme biti bebec, k vsemu slabemu nagnjen, toda pravice angleških državljanov zaradi tega ne bodo trpele. Kajti parlamentarno načelo ne zahteva od angleškega kralja nič več, nego da podpiše ukaze in naredbe, ki mu jih predloži ministrski predsednik. Službo angleškega kralja bi torej lahko opravljal vsak gorjanski šolarček. Službe ameriškega predsednika ne bi mogel opravljati. Kdor ima tako pomanjkljivo dr-žavoslovno znanje, kakor dr. Lenard, bi moral biti pri izbiri primerov dvakrat previden, sicer se osmeši. Lenard ni bil previden in zato se je osmešil. Kot dokaz za svoj državo-slovni nauk o pravicah kralja navaja Češkoslovaško. In potem pravi tako otročje ljubko: „Češka republika je parlamentarna država in Masaryk se menda razume na parlamentarizem. Toda na Češkem so... imeli čisto uradniško vlado in noben Čeli ni rekel, da to ni parlamentarna vlada." To je modrost prvič od dr. Lenarda in drugič za »Slovenski Narod". Škoda, da prav nič več, ker bi bilo sicer dokazano, da smo mi naprednejši od Čehov, saj je vendar Pašič celo izvoljen poslanec. Med nami in Češko je mala razlika. Mi bi namreč imeli biti glasom ustave parlamentarna monarhija, pa še to nismo, Češkoslovaška pa je demokratična republika. In v republiki sta vedno dva predstavnika narodne volje: parlament in predsednik, ponekod celo tretji: senat. Toda tudi predsednik bi si ne upal, čeprav je nosilec narodovega zaupanja, vladati proti volji parlamentarne večine, zakaj vedno je volja parlamenta prva in predsednikova druga. Če je torej češkoslovaški predsednik Masa-ryk, moralna in umska osebnost svetovnega slovesa, postavil sporazumno s parlamentom uradniško vlado, je to nekaj drugega, nego če imenuje kralf proti volji parlamenta vlado, ki nima parlamentarne večine. Ali se ne zdi to celo Vam, spoštovani g. dr. Lenard? Seveda ni noben Čeh rekel, da to ni parlamentarna vlada, ker je bil vsak Čeh toliko pameten, da je to že vnaprej vedel, da to ni, temveč da je uradniška vlada pač uradniška vlada. Samo v dr. Lenardovih člankih je možen nesmisel imenovati uradniško vlado parlamentarno in najbrž tudi narobe. Toda dr. Lenardu ni blamaže nikoli dovolj, zato nas poučuje dalje: „Ustava vključuje parlamentarizem." Zopet ni res, dragi g. Lenard! Ustava je prevod latinske besede konstitucija, in ne označuje na sebi nič drugega, nego ustroj, ki ga ima vsak organizem, bodisi telesni, bodisi socijalni. Ustavo imajo poganska kanibalska plemena prav tako, kakor Anglija, Tibet prav tako, kakor Švica, Jugoslavija prav tako, kakor Zedifijene države ameriške. Samo zelo različne so te ustave. In ko so se Francozi borili v veliki revoluciji za ustavo, so se borili za ljudsko ustavo, pri čemer je radi preprostosti nrilastek ..ljudski" po navadi izostajal. Pot ljudskih pravic in demokratizma je šla preko absolutistične ustave do (ljudske) ustave, v kateri je moralo vsepovsodi ljudstvo oblast in moč deliti z vladarji, ter dalje do parlamentarne ustave. Zato bi izraza »parlamenta- Trboveljska premogokopna druž-baba spada med najočividnejša kapitalistična podjetja pri nas. Mogoče ji je to iz dveh razlogov: prvič, ker ji daje obseg njenih rudnikov in množina v njih proizvajanega premoga na trgu nekak monopol, tako da lahko odjemalcem narekuje cene, ker drugega premoga skoro ni dobiti, drugič, ker sili velika brezposelnost v Sloveniji, posledica deloma brezumne, še bolj pa Sloveniji naravnost sovražne državne gospodarske politike, slovensko delavstvo, da sprejema vsako delo in za vsako ceno. Zgodovina trboveljskih rudarjev po prevratu je zgodovina stavk, zaporov in preiskav. Ali končno je vendar delavstvo našlo izhod, čeprav je ta izhod le bolj za silo. Začelo se je v velikem številu izsiljevati v inozemstvo, zlasti na Francosko, kjer je našlo sicer ne obilen, vendar pa vsaj človeka dostojen zaslužek. Kdor pozna našega človeka, ve, kako visi na svojem domu, na svoji rodni grudi. Če jo zapusti, stori to le v skrajni stiski in šele potem, ko doma njemu in njegovi družini ne kaže drugega nego umreti. Brž pa. ko se je v tujini s težkim delom zaslužil toliko, da more upati na človeka vredno življenje v domovini, se vrne, da živi in umre na tisti zemlji, ki dostikrat niti njegova ni in za katero mora plačevati občutno najemnino in zakupnino. In kdor vse to ve, ve tudi da trboveljski delavec ne bi šel v tujino, če bi ne bila to zanj edina pot do človeške eksistence. To je tako gotovo, kakor je verjetno, da prekolne izseljujoči se delavec trikrat tisto ren“ nikakor ne mogli v naši ustavi »izpustiti", kakor slepomiši dr. Lenard, temveč narobe, še zelo po-vdariti in pojasniti ga bo treba v bodoči jugoslovanski ustavi, če naj ima res ljudstvo glavno besedo, ne pa razne dvorne klike. Izpustil bo izraz »parlamentaren" kvečjemu kak velesrbski plačanec, ki mu je naloga, izpodkopavati parlamentarizem, kakor ga je »izpustila" dejansko iz ustave današnja vlada. 11 koncu koncev še nekaj. Dr. Lenard pripoveduje, da je bil naš zadnji članek, v katerem smo okrcali njegove zmešane državo-pravne nauke, poln osebnosti, psovk in zavijanja. To bi utegnil kdo napačno razumeti, kakor da smo dr. Lenarda osebno napadli. Stvar je malo drugačna. Tudi pameten človek lahko zagreši včasih neumnost, dostikrat jp celo mora, če mu na primer veli njegova služba, da piše in govori o stvareh, ki jih ni nikoli študiral in o katerih nima pojma. Ne Lenarda, temveč njegov članek smo označili za neumen in zmešan. Mislimo tudi, da smo to dovolj jasno dokazali, saj se je celo Lenard iz njega toliko naučil, da je v drugem članku kar »pozabil" na svoj prvotni nauk o kralju kot nosilcu narodove volje, čeprav je ravno na ta nauk od početka postavil vso svojq dr-žavoslovno stavbo. Res je včasih težko, ločiti stvar od osebe, zlasti če se vidi, da kdo kljub pouku vztraja na kaki neumni trditvi. Vendar smo prepričani še danes, da Lenard sam ni tako neumen, kakor so njegovi članki in dajili piše le, ker mu tako veleva njegova služba, in v prijetni zavesti, da z enim samim člankom potegne kar troje: »Narod", njegove naročnike in honorar. Če pa hoče res svoje članke dvigniti malo višje, mu svetujemo to-le: V Ljubljani imamo vseučilišče in na tem vseučilišču pravno fakulteto. Na tej pravni fakulteti je precej slovenskih dijakov. Slovenski dijaki so revni in imajo radi kak majhen zaslužek. Naj si vzame torej Lenard za inštruktorja kakega dijaka, ki je opravil prvi državnopravni kolokvij in naj se da od njega poučiti o temeljnih državo-slovnih resnicah. Potem bo Lenard lahko pisal bolj pametne članke. Če v zadovoljstvo svojih kruhodajalcev, mu seveda ne garantiramo. domovino, ki bi mu lahko dala kruha, pa mu ga noče in ne more, ker tako »veleva najvišji interes kakega Radeta Pašiča. Vendar, recimo, da tu gre stvar po poti, kakor v večini držav, ki slone na kapitalizmu. Ali poslej se dogaja nekaj, kar je mogoče samo v Jugoslaviji, kjer vlada »nacijonalni" blok. Vsak Evropejec, tudi kapitalist, bo rekel: Delavci uhajajo trboveljski premogokopni družbi. Očividno imajo premajhne plače in drugje se jim ponujajo boljše. Trboveljska družba bo morala ugrizniti v kislo jabolko in nekoliko povišati delavske mezde. 1 oda trboveljska premogokopna družba tega ni storila. Čemu, ko so pa med njenimi delničarji odlični člani »narodne" vlade! Čemu tudi, ko je »prepričanje" slovenskih narod-njakarskih časopisov vedno in vsakomur na prodaj. In res! Ni dolgo tega, ko so se hoteli westfalski rudarji vrniti domov. Tedaj jih trboveljska družba še ni rabila. In listi so bili veseli in vlada tudi, ko so izvedeli, da dobivajo ti rudarji delo v francoskih rudnikih. Pisalfi se je o tem, kako se jim tam dobro godi, pa še na misel jim ni prišlo, da bi morali za te vešče in pridne ljudi najti dela v domovini, da je izguba za naš narod, če pošiljamo svoje najboljše delavce po svetu. Med tem je prišla Trboveljska premogokopna družba v zadrego, zakaj kar trumoma se izseljujejo njeni delavci na Francosko, kjer je zaslužek boljši. Prav tisti čas, ko je prišla I rboveljska družba v zadrego, pa začenja velika skrb naših ju- Braniiec kraija. Trboveljski delavci. goslovenskih listov in naše jugoslo-venške vlade za slovenske rudarje. V Franciji, da se godi slabo našim delavcem oznanjajo. Doma v Trbovljah, da imajo imeniten zaslužek, pišejo. In vlada pošilja okrajnim glavarjem okrožnice, naj onemogoču-jejo izseljevanje. Z drugimi besedami: še tisti drobec svobode, ki ga je delavstvu prinesla francoska revolucija in angleški liberalizem, pravico svobodnega preseljevanja, hočejo vzeti slovenskim delavcem. Naš rudar mora ostati dofna v Trbovljah in mora tam delati pod pogoji, ki jih narekuje družba, kot pravi tlačan. Kajti sicer so ogroženi naši »narodni interesi*4. Priznavamo, da delavstvo trboveljskih premogovnikov ni imelo vedno srečne politike, precej po zaslugi raznih krivih prerokov, ki so.. neverjetno hitro našli bližnjico med moskovskimi boljševiki in belgraj-skimi radikali. Toda škandal brez primere je, če naj politično prepričanje tega delavstva opravičuje vsako svitijstvo, vsako protizakonitost nad njim. Sama vlada mu je najprej prinoročala francoske rudnike, in ko je bilo treba nekaj podpore brezposelnim, je bila vesela da so odšli v tujino. Ko so pa začeli odhajati tudi tisti, ki jih rabijo lastniki trboveljskih rudnikov, da se jim ne zmanjša dobiček, je pa vse samo komunistična agitacija, ki jo je treba prepovedati. Zakaj sicer bi se morale neizogibno povišati mezde trboveljskim rudarjem, Rade Pašič bi vlekel manjše dividende in država bi bila v nevarnosti. šesto, leto »svobodne11 Jugoslavije prinaša slovenskemu delavstvu pravo suženjstvo. skromnih močeh. Republikanski duh naj prenovi vete naš kmečko-delav-ski narod. Toda ne s frazami, z ne-izpoljhivimi zahtevami in takšnim Radikalizmom, ki meji na smešnost •in neumnost. Prenoviti je treba naše ljudstvo s samozavestjo in odloč- nostjo na eni strani in z večjim umom ih razumevanjem vsega tistega, kar je zanj bitno in važno, tako v politiki, v' gospodarstvu in 'v sočijalnem razvoju! Nova doba je prišla-in v to dobo mora priti tudi nov duh! - 2 " * !>- i j Iz naše organizacije. Iz Hoč pri Mariboru nam pišej jo: 3. novembra letos so »neznani« zlikovci na tuk. pokopališču razbili in podrli na tla 17 kamenitih in 3 lesene spomenike. Nobena oblast pa se ne gane, da bi storilce izsledila, pa tpdi noben časopis ni hotel objaviti: Ni čuda, da je današnja mladina tako surova in poteptana, saj se jo v; šoli in izven nje neprestano hujska in se navaja sovražiti zaradi strankarskih in nacijonalnih zadev. Tudi naša mladina se — balkanizira! Sv. Trojica, okraj Logatec. Tu se je ustanovila nova krajevna pol. organizacija SRS. Predsednik Jožef Anzeljc, kmet, njegov na-\ .mestnik Petrič Alojzij, posestnik in' gostilničar, tajnik Seljak Ivan,'blagajnik pa Seljak Franc, oba kovala. Odborniki so: Sivec Aleks1,'Lah J ožef in Baraga Jožef. Podobčina Otave, okraji Logatec. Tudi tu so se organizirali slov. republikanci v lastni krajevni poli- •tičm organizaciji. Predsednik je Koščak Janez, njegov namestnik Jožef Lah, tajnik Jožef Zalar, blagajnik Zalar Jožef, odborniki pa so: Rod Jožef, Bizjak Janez, : Koščak Franc in Zalar Andrej — vsi posestniki. — Posnemajte! Novo krajevno organizacijo 'SRS' delavcev in kmetov so ustanovili dolavci v Studencih pri Mariboru. Naš domačin prijatelj Roman Bende je v jasnih, jedrovitih besedah označil program strankej ki je vzbudil splošno odobravanje in navdušenje. Izvolil se je odbor, ki šteje z ozirom na velikost našega kraja 12 članov, samih delavcev in obrtnikov. Aktivnih članov je pristopilo nad 50. — Po zborovanju se je razr vila zčlo živahna debata, y kateri se je sklenila prireditev republikanske Zabave v korist tisk, in volilnega sklada ter ustanovitev krajevne Organizacije v Limbušu-Pekreh, ki se izvrši še ta mesec. Kmet in delavec! Vprašaj se Ysak ^ danžr m sem že naročil *li redno berem M redno plačujem jA Ij imam /»h kaj zaostanka na naročnini za med znanci /'••* in prijatelji dovolj priporočam It - ? časopis - SLOVENSKI Uprava ir LjttblJant, Breg ;ttt. Ig, II. nadatp. Dnevne vesti. POZORI REPUBLIKANCI Izšla je brošura »Temeljili nauk Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev.« To brošruo mora imeti vsak naš somišljenik, da se pouči o tem: kaj hočejo doseči slovenski republikanci? Cena posameznemu izvodu je samo Din 2, pri naročbi nad 20 izvodov 20% popust. (Somišljeniki sezite po tej bro politikov in politikonov je, da se ne morejo otresti vere v moč in veljavo posameznih oseb. Mi smo že stokrat in stokrat dopovedovali ljudem, da je ideja vse, oseba pa desetkrat nič, pa vse nič ne pomaga! Politikom gonijo svojo osebno lajno naprej in-vedno gledajo le na osebe. Tudi niši nasprotniki ne vidijo drugega. Oni ne vidijo Slovenske republikanske stranke, ampak vidijo le g. Prepeluha. Oni ne vidi- Nova doba — nov duh! šuri! Naroča se pri upravi »Sloven- jo Hrvaške republikanske stranke, skega Republikanca«, Ljubljana, ampak samo g. Radiča. Zato tudi Breg št. 12. ^ _ pišejo, »da nas bo g. Radič pustil Slovenski republikanci — širite na cedilu«. Koga bo pustil na cedi- svoj list med kolikor mogoče mnogp lu, g; Prepeluha ali iSloventeko re- Ijudi! Iz naših današnjih odgovo- publkansko stranko? Kar imata gg. rov na grde laži in podtikanja, ki se jih poslužujejo naši nasprotniki proti nam v volilnem boju, spoznate lahko, s kakšnimi težavami se moramo boriti! Kar raztrosijo naši na- če Kdor pozna natančnejše naše slovenske razmere mu pade zlasti, dvoje v qči: prvič mala in nizka stopnja politične izobrazbe Slovencev v obče in drugič mala zavest lastne narodnosti. To sta nas Slovencev Jva najglavna oreha. To zlo rodi vedno nova zla, zato ga je tre-ha odpraviti. Več politične izobrazbe. Seveda to ni lahek posel. Za politično izobrazbo našega ljudstva, zlasti kmeta in delavca, se je storilo doslej veliko premalo. V vseh naših političnih strankah je 'bila navada, da je mal in ozek krog misli! in delal za vse druge. Od tod se je razvila politična diktatura posameznikov in posameznih političnih skupin. To pa je slabo. Treba priti tako daleč, da bodo v političnih strankah ljudje res organizirani in da st? bodo vedno in neprestano r.nučevali o važnih dnevnih dogodkih in vprašanjih domačije in zunanjega -sveta. Če pogledamo našo slovensko literaturo, moramo priznati, da je glede poučnih in vzgojnih političnih in socialnih spisov precej mršava. Če nanese potreba, da priprost človek prosi za primeren političen spis, da bi se kaj iz njega naučil, pa dostikrat ne veš, kaj bi dal iz rok. Gosposka »narodnost« in ljudska narodnost. Isto je z našo narodno zavestjo. Mi imamo vse polno »narodnih« društev, zastav v narodnih barvah, imamo celo »Narodne domove« in le prečestokrat tudi »narodne« veselice. Okoli vsega tega se vrti le ozek krog ljudi, ljudstvo pa od vsega tega nima nič. Pri nas so pač ljudstvo »vzgajali«, vzgojili ga pa niso, Zakaj ne? Ker gospoda, ki ima »našo narodnost« v nekakem zaku-,pu, tega nikoli ni resno niti hotela. Premalo je v naših ljudskih množicah zavesti, da smo Slovenci, da smo samostojen narod ali da, bi vsaj morali biti in da imajo Slovenci pra- vico sami gospodariti na svoji zemlji. Koliko ljudi pri nas kupuje slovenske knjige? Koliko ljudi je, ki poznajo našo domačo politično in narodno in socijalno zgodovino? Zelo jih je malo! Neznanje je bič v rokah sovražnika! Ta primanjkljaj naše. ljudstvo hudo tepe. Pomanjkljiva politična izobrazba omogočuje političnim strankam, da kar na debelo farbajo in da se na ljudskih shodih sliši toliko praznih fraz, ki nimajo ne glave ne repa. Ljudstvo bi moralo ve- Prepeluh in Radič nad seboj sploh imata kaj, — nas to 'nič ne briga. Oba selabko puščata na cedilu drug drugega kakor se jima ljubi. Toda nihče ne more pustiti na aprotniki o nas raznih laži po vsi Cedilu 'Slovenske Republikanske i,U± Tv ___________ a __iL„ 1.1L • cii______i_ * *• deželi, to se širi kbt kuga vsepovsod. Na vse te laži pa morajo ljudje izvedeti tudi odgovor. Da pa - tega zvedo, je treba, da bero ttidi'»Republikanca«, da bodo mogli potem soditi sami, kdo ima prav in kdo nima prav. Naša pot je 'bila Od vsega početka jasna, določna, poštena in javna. Zato pa proti nam sploh ni mogoče drugače nastopati kot z obrekovanjem.’' 'Obrekovanje pa je orožje za one, ki nimajo dovolj pametnih razlogov za obrambo svojih načel. , p »Tradicionalno slovensko stran- deti kaj je država, kakšne so njene ko« imenuje nedeljski »Slovenec« Tl O I A C A 1 Tl r J r,-1 r, v, ani, ■ .. .1 1. U . —„ „ — Ll I -_ 1 1* 1 1 i T ril I naloge in dolžnosti; vedeti bi mo-ralo kaj je narod, kako je nastal, kako je doslej politično 'živel in kaj je njegova naloga; vedeti bi moralo, kakšne so naše in naših sosedov gospodarske prilike, kaj je mogoče pstvariti in kaj doseči; vedeti bi moralo, kakšna je naša notranja naseljenost in katere panoge gospodarstva nam najbolj omogočajo služiti si vsakdanji kruh itd., itd. ----• •----* - v •• 1. ~l i - .. Slovensko ljudsko stranko. Ta trditev je le toliko resnična, da Slovenska ljudska stranka iže dolgo obstoji v Sloveniji. Kar pa obstoji v .Sloveniji, še ni, da bi moralo biti res slovensko. Leta 1918. n. pr. Slovenska ljudska stranka ni bila prav nič »tradicijonalno slovenska«, ampak je bjla popolnoma »jugo-sloven-ska«. Kaj to pomeni, vemo danes . .. .... vsi- T<) j° pomenilo takrat toliko, Neznanje je največji ljudski so- da je rekel voditelj Slovenske ljudske stranke v Belgradu, da sloven- vražnik. Naloge dobrega časopisa. Časopisja imamo Slovenci precej in nekatero je tudi precej razširjeno. Toda kakšna slaba slika se nam ponuja pri pogledu nanj. Časopisje pri malem narodu, kakor smo mi Slovenci, ima vse večje naloge, kakor pa pri velikih, ki imajo poleg tega tudi veliko in raznovrstno književnost. Naše časopisje bi moralo biti stvarno in predvsem politično vzgojno. ;Pa ni! Kar vpra-šjamo ljudi, ki naše časopise redno bero, koliko so se iz njega naučili. Nič. Kvečjemu so se iz njega na-vzeli strankarske strasti in lenega mišljenja. Zato naj vsakdo premisli, kateri list bo naročil, da mu bo tudi kaj koristil pri izobrazbi uma in srca! Republikanski duh je nosilec nove dobe. Mi hočemo te velike napake po- v »ki jezik v parlamentu ni potreben! Zakaj ne lp ljudje smeli izvedeti gole resnice? * : Škodljiva kaprica. V nedeljskem uvodniku »Slovenca« beremo, da je nastop (Slovenske Republikanske stranke'treba označiti kot slovenstvu škodljivo kaprico ljudi, ki ne vidijo, kako jih g. Radie uporablja v svoje namene, potem jih bo pa pustil na cedilu. — Mi mislimo, da republikanska ideja ni za slovenstvo prav nič škodljiva »kaprica«. Kot za »slovenstvo škodljivo kaprico« bi .mnogo ložje označili nastop sedanjih voditeljev Slovenske ljudske stranke proti republikanstvu, ki ga hočejo zatreti samo zato, da bi oni še nadalje lahko ostali »voditelji«. To je »kaprica«, ne pa naš nastop, ki bo prav kmalu res združil vse Slovenstvo pod mogočno republikansko zastavo! Radič nas ho pustil na cedilu! praviti, V kolikor je to v naših Značilno za mišljenje slovenskih Stranke, ker je Slovenska Republikanska Stranka že 'dianes večina slovenskega ljudstva. Vsega naroda pa nihče ne more pustiti na cedilu, kajti kar hoče ves: narod, to narod tudi doseže. Pač pa se lahko zgodi, da ostanejo na cedilu razni voditelji, ki sklepajo razne politične pogodbe, brez vednosti in odobritve ljudstva pri zaprtih vratih, kakox se je to pripetilo n. pr, voditeljem Slovenske ljudske stranke s tako-Zvanim »Markovim protokolom«, ko jih Je Pašič res pošteno pustil na cedilu. Zadružno gibanje. V založbi »Zadružne založbe« v Ljubljani je izšel četrti, peti in šesti zvezek »Zadružne knjižice«. Četrti zvezek prinaša razpravo: »(Praktični socializem« prirejeno po R. Wildbrandtu; peti zvezek prinaša dve poučni razpravi:^ »O početku izadrugarskega gibanja« in prevod iz angleščine: »Politični razvoj britanskega zadružnega gibanja«. Šesti zvezek se peča s stanovanjskim vprašanjem nosi naslov »Stan in Dom«. Cerni vsakega zvezka je Din 1.50. Naroča se, pri »Zadružni založbi« v Ljubljani, Aleksandrova v. 5. Opozarjamo na današnji uvodni članek in pa na odgovor »Slovenskemu Gospodarju«. Primerjajte, kaj je pisal »Slov. Gospodar« pred dobrim tednom in kaj je govoril \ nedelji) voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Korošec in potem sodite sami! Današnjo številko našega lista naj naši cenjeni naročniki dobro shranijo. V volilnem boju bo zanje neprecenljive vrednosti, ker najdejo v nji odgovor skoro na vse očitke, ki so jih nagrmadili naši nasprotniki proti naši republikanski stranki. K d dr pa le more, naj jo da brati tudi drugim ljudem, da 'bodo vsi lahko spoznali, kako grdih sredstev se poslužujejo razni ljudje, da bi našo republikansko -stranko zatrli. Mi se žalibog ne moremo braniti tako, kakor bi bilo treba, ker nimamo dnevnika: Zato pa preberite naš -Ust toliko bolj.natanko, da boste ,za vsajkega nasprotnika našli primeren ,odgovor. Kdor pa le ko-iičkaj more, naj nam pridobiva novo naročnike, kajti poštenje in pravica mora zmagati proti obrekovanju jn podtikanju. wUgoTovitčVfDanes ve vsak otrok, k