.... „„ speomooe u »DBouimeiiTO pomM n„..„_Cana I 0 7(1 Lefo LXX Stev. 97 a V Ljubljani, v torek, 28. aprila tS42-XX pifm. ^ t .otovmt Prezzo — tena l u ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ Abbonamenti: Mcse Naročnina mesečno .^tfBM^^. flHI ^Bk flHRHHiV^^ HBBk ff 12 Ure; Estero, me- s* 20 Lire, Edizione 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir inozemstvo 50 Lir. deljska Izdaja ce- JaSjI MIH SRH Jf JflafT®"^ F^SEmtJ jfflf™^ fflfl Lire, Estero 50 Lire. loletno 34 Lir, za ^HBk J^Sf ffifff BKB BtiK M BSBS H >WWII BHB C. C. P.i Lubiana domenica, anno 34 10.650 per gli abbo- Ček. rač. Ljubljana Bmm' jHV ^fc ^^^^ HH^^^ jff ^Hf ^^^^^^^^^^ namenti: per 10.650 za naročnino ^^^ le inserzioni. in 10.349 za inserati« Filialet f P o d r tt t n i o a I Izhaja v.« k d.n »jutra) razen ponedeljka in dneva po praznil™. Novo mMlo. Novo mesto. _ UrednlitTo in «prav«l Kopitarjeva 6, L|ubl|ana- g , , . . vvu„nx ^ „„„,<,.„ »»liana I.HI.... r-auM.. M-J. >■ —Jjj-iJM-. «, i— | e-—-jfc-jtaN.STSZ."—* izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milana § Teleion 4001-4005. s _—— Vojno poročilo št. 695 Uspešno letalsko delovanje nad Egiptom in Malto 13 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na nekaterih odsekih cirenajškega bojišča delovanje patrol in topniški dvoboji. Pri uspešnih napadih na letališča v Egiptu so nemškn lovska letala v zmagovitih bitkah s sovražnim letalstvom sestrelila 8 letal ameriškega izvora. Druga letala so bila obstreljevana nn zemljj in težko poškodovana. Množično bombardiranje nemških letal je povzročilo obširne požare na vojaških ciljih na Malti ter izzvalo močne eksplozije. Protiletalski topovi so morali utihniti. V letalskih bitkah so bila sestreljena 4 angleška letala, 4 druga pa so bila zelo poškodovana. Zadnjo noč sla dve angleški letali vrgli nekaj bomb v okolico Katanije; nI bilo ne žrtev, ne škode. Protiletalska obramba je sestrelila en »Hurricane«, ki je v plamenih treščil na tla. Pomemben Hitlerjev govor Premagane so težave zime, ki je odločila v spopadu dveh svetov — Ko se bo bojišče na vzhodu zganilo, bo zgodovina povedala, kdo je bil pravi zmagovalec v zimskem vojskovanju — Hitler je napovedal zmago nad Sovjeti in Anglijo, pospešeno podmorniško vojskovanje za odgovor na angleško bombardiranje Berlin, 27. aprila. AS. Včeraj ->b stal nemški državni zbor. Potek seje so prt vse nemške postaje. Na seji je imel velik govor Adolf Hitler. Berlin, 27. nprila. AS. Včeraj je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Seja je potekla v ozračju navdušenega domoljubja in so Hitlerju r>ri prihodu in pri odhodu prirejali kar najbolj vnete manifestacije. Dvorana državnega zbora je kazala običajno slovesno lice. Vsepovsod so bile zastave, venci in cvetje. Na zadnji steni pa je širil krila velik nemški orel. Na posebnem odru je bila skupina častnikov in vojakov, nosilcev viteškega križa reda železnega križa. Med gosti je bilo tudi odposlanstvo italijanskih vojnih pohabljencev z. generalom Baccarinijem na čelu. Sejo je začel maršal Goering, ki se je v kratkih besedah spomnil padlih za Nemčijo. 15 se je se- I Nato pa je Hitler med burnim pozdravljanjem so prenašale začel svoj veliki govor. V naglem pregledu je F . , , . i . i I ■ i * t. __ ^ ■I..« . i I, I i« Nemško vojno poročilo Uspešni krajevni napadi na vzhodu — Murmansk bombardiran Nadaljujejo se povračilni napadi na Anglijo ■ -. .iie podal razvoj augleške politike v stoletjih. Iu politika je v bistvu temeljila na neslogah in bojih na evropski celini, kar ji je omogočilo, da je z majhnim naporom in z najmanjšimi žrtvami postavila na uoge obsežno koloniulno cesarstvo. Zmaga zaveznikov v prvi svetovni vojni je bila za angleški imperij le pesek v oči, zakaj prav zaradi nje se je začelo postopno slubljenje in razpadanje angleškega cesarstva. Druga svetovna vojna pa se more zaključiti samo z zlomom angleškega imperiju. Naj se ta spopad konča kakor koli, Anglija bo nu koncu doživela, da bodo njeni zavezniki močnejši od nje. Kakor leta 1914, so tudi v septembru leta 1939 imeli Judje odločilno vlogo pri tem, da so Anglijo potegnili v pustolov: ščino. Prav tiste temne sile so odločale tudi pri tem, da je prišlo do posega Združenih držav v sedanjo vojno. V zimi, ki smo jo pravkar prestali, se je odločil boj med dvema svetovoma. Tisto, kar razglašajo za diktaturo proletariata, je v resnici diktatura judovstva. V tem je razlaga za „„ f------------- zaupne zveze med kremeljskimi oblastniki in | jalo vedno hujše pridobljene pravice ter zahtevajo dopuste. Ce ima kdo pravico do dopusta, so to bojevniki in delavci v težki industriji. Jaz som nisem od leta 1939 vzel niti dneva dopusta. Nemška sodna uprava mora služili narodu, ne pa narod njej. Življenjske koristi naroda morajo biti brezpogojno nad zunanjim spoštovanjem paragrafov. Prišel bo dan, ko se bo bojišče na Vzhodu zganilo in tedaj bo zgodovina povedala, kdo je bil pravi zmagovalec v zimskem vojskovanju. Angleška in ameriška propaganda se zadnje čase baha z grožnjami o velikih operacijah zoper Nemčijo. Ne bojimo sc niti Angležev, niti Amerikancev. Če bodo Angleži res vztrajali z nasilniškimi nastopi zoper nemško civilno prebivalstvo, bi bilo prav spomniti sc, da sem jaz, ko je angleško letalstvo maja 1940 začelo z nočnimi napadi na nemška mesta, čakal štiri mesece, potem pa sem odgovoril kakor vsi vedo. Tudi danes naj inojegn čakanja ne zamenjavajo s šibkostjo; pravim tudi, da bomo vrnili udarcc za udarec. V bodočnost lahko gledamo z največjim zaupanjem. Boljševiškega velikana bomo tolkli, dokler ne bo padel v kosce. Kar se tiče Anglije, bo podmornic Hitlerjev glavn! stan, 27. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Na zzhodnem bojišču nemški krajevni napadi in sunki udarnih čet. številni napadi ter iMnki sovražnika so bili odbiti. Na L a p o n s k e m so nemške iri finske, čete v trdih obrambnih bojih odbile nadaljnje sovjetske napade. Sovražnik je im-1 težke krvave izgube. Več tankov je bilo uničenih. Na bojišču pri M u r m n n s k u so nemška lovska letala v letalskih bojih uničila 9 sovražnih lovcev brez lastne izgube. V Severni Afriki živahno izvklniško delovanje. Letalski napadi na otok Malto so s? nadaljevali 7. močnimi silami uspešno. Lahka bojna letala so podnevi v polno zadela vojašnice in neko tovarno v južni Angliji. V morju ob I rs k i je bila potopljena neka stražna ladja. Zadnjo noč so močnejše skupine bojnih letal nadaljevale povračilne napade nad Anglijo. Pri dobri vidljivosti je bilo zelo učinkovito bombardirano mesto B a t h. Angleški bombniki so v noči na 27. april po. novili teroristične napade na stanovanjske četrti mesta R o s t o c k. Civilno prebivalstvo je imelo nadaljne izgube. Po dosedanjih poročilih sta bila sestreljena dva sovražna bombnika. Rim, 27. aprila. AS: Angleški radio priznava, da so bili zadnjo noč bombardirani nekateri kraji v jugovzhodni Nemčiji, kjer je bilo |>ovzročene mnogo škode in veliko žrtev. Berlin, 27. aprila. AS. Celotni berlinski tisk se zgraža nad novim izdajalskim nočnim napadom na Rostock, ki so ga izvedli angleški bombniki. »Bor-sen Zeitungi piše, da 60 bili bombardirani in zadeti izključno nevojaški cilji, kakor stanovanjske hiše, stara cerkev sv. Nikolaja, gimnazija, mestno gledališče in drugo zgodovinske stavbe. Tako se veča račun, ki bo moral biti nekoč plačan. V ostalem pa — piše glasilo nemške vojske — se ni treba nikomur čuditi takemu divjaštvu, če človek le premisli prostaško izjavo znanega nemškega sovražnika \Vickhama Steeda, ki je rekel, da je divje bombardiranje Liibecka veliko vojaško dejanje. Berlin, 27. aprila. AS. V noči na 26. april so angleški bombniki znova napadli mesto Rostock in bombardirali stanovanjske predele. Biila je znatna gmotna škoda, med civilnim prebivalstvom pa mrtvi in ranjeni. Berlin, 27. aprila. AS: Poročajo, da so nemški bombniki zadnjo noč nadaljevali s povračilnimi napadi na mesto Bath, kamor so spustili mnogo rušilnih in zažigalnih bomb. Buenos Aires, 27. aprila. AS: V Washingtonu priznavajo, da so Združene države in njihove zaveznice od 7. decembra naprej zgubile ob ameriških obalah 152 ladij. Vojna na Daljnem vzhodu Japonci so uničili letalska oporišča, ki naj bi služila za napade na japonsko otočje — Birmanci beže k Japoncem Bangkok, 27. aprila. AS: Iz Novih Delhov po- | roča radio, da 6e nahajajo Japonci le še 32 km južno od Mandalaya. Tokio, 27. aprila. AS. List »Usahic piše o mogočnih letalskih napadih, ki so jih izvedli Japonci po 19. aprilu na kitajska letališča Hušan, Lišui in Šuhov rekoč, da bombe niso sejale samo smrt na Kitajce, marveč so sovražniku popolnoma onemogočile zopet no bombardiranje Japonske, ki je bilo v načrtu med Anglijo in Združenimi državami in Čungkingom. Nato list omenja sodelovanje med Združenimi državami in Čungkingom že pred vojno. Omenjena letališča so v skladu s tem sodelovanjem bila zgrajena kot oporišča, od koder bodo lahko sovražni bombniki napadali japonske otoke. Uničenje teh letališč je zadalo velik ridarec sovražnikovemu načrtu. Tokio, 27. aprila. AS. Agencija Domei poroča, da se Birmanci v množicah prijavljajo v japonsko armado, ker se hočejo maščevati nad Čangkajško-vimi četami v Birmi Kitajci so mučili Birmance v starosti od 16 do 30 let, ker se niso hoteli upirati Japoncem. Čangkajšek je bil sam vznemirjen nad posurovelostjo svojih vojakov ter je naročil svojim divizijskim poveljnikom v Birmaniji, naj zatro takšne izgrede. Rim, 27. aprila. AS: »News Chronicle« poroča iz Avstralije, da je visoki angleški komisar za Avstralijo 6ir Ronald Tross izjavil odločno voljo, poslati čete za obrambo Avstralije, toda trenutno nimajo dovolj ladjevja. Zato bo Avstralija dobila potrebno pomoč od Združenih držav. Anglija bo pomagala Avstraliji posredno z napadi na drugih bojiščih. Seveda se bo Avstralija potem tudi lahko posredno zahvalila Angliji ter navezala svojo usodo in svoje prijateljstvo le na Združene države. Bangkok, 27. aprila AS. Poroča se, da je Karachiju umrl predsednik vseindijske muslimanske konference 70 letni sir Abdullah Seth Hadži Tokio, 27. aprila. AS* Govornik japonske vlade je izjavil, da iranskega poslanika v Tokiu ne bodo smatrali za predstavnika sovražne države čeprav je Iran pretrgal diplomatske zveze z Japonsko, ker je ta odlok vsilila teheranski vladi Anglija. Francoski protest v Washingtonu Vichy, 27. aprila. AS. Francoska vlada je naročila svojemu poslaniku v Washingtonu, naj vloži protest pri vladi Združenih držav proti izkrcanju ] ameriških čet v Novi Kaledoniji. I bogutaštvom. Ce Evrope ni poplavil boljševizem, je treba zaslugo pripisuti tvornim silam Evrope same. Prvi poskusi za boljševizacijo so bili strti v Nemčiji, potem na Madžarskem, toda odločilna bitka zoper boljševizem je bila izvo-jevana v Italiji. Mladinu in bojevniki so pod vodstvom pogluvarja, ki ga je poslala Previdnost, v krvavem boju uničili boljševizem in postavili na njegovo mesto novo idejo. Človek ne more brati zgodovine fašizma, ne da bi bil ganjen; zgodovine tega epičnega boja, ki ni samo odstranil nevarnosti, temveč se mu je posrečilo tudi pridobiti za novi red množice, ki jih je bil zapeljal marksizem. Samo po zmagi fašizma je mogoče govoriti o rešitvi Evrope. Neznatni peščici angleških vojakov, ki so se j.ed nekaj dnevi izkrcali bliui Boulognea, v gumijastih čevljih ter s črno pomazanimi obrazi, je treba postaviti nasproti čudoviti nemški nastop na Norveškem, kjer so se cele nemške divizije izkrcale pri belem dnevu v čisto navadnih nako-vankah. Izredno bodrilni so za nas uspehi osi na Glede zimske vojne v Rusiji jo Hitler dejal: >Nad 140 let že ni bilo tako hude in zgodnje zime. V nekaj malo dneh je toplomer zlezel z ničle na 47 stopinj pod ničlo in še več. Hudi mraz, ki je nastopil štiri tedno prej kakor pa smo določili, nas je prisilil, da sino ustavili vojskovanje. Ni bilo mogoče ne napredovati in tudi ne držati nekaterih, prednjih postojank. Zaradi tega smo popravili in utrdili našo bojno razporeditev. Lahko vam rečem, da je to delo bilo izredno težko dokončati. Bili so trenutki, v katerih je grozilo, da bodo hromi obležali ljudje in stroji. V tistem trenutku pa sem smatral za svojo vojaško dolžnost, da zvežem svoje ime z usodo vojske. Če se nam je posrečilo biti kos polomu, ki nam je grozil, dolgujemo to junaštvu in požrtvovalnosti naših hrabrih vojakov. Ti so nam omogočili, da smo zmagovito vzdržali naskok vedno novih sovražnikovih množic, ki jih je sovražnik z idiotsko trmo metal zoper naše branike. Najtežavnejše vprašanje je bilo vprašanje oskrbe. Ne avtomobilska vozila, ne železniški stroji, ne ljudje niso bili pripravljeni za tak strahoten mraz. Prav dobro boste razumeli, da sem bil v tem položaju prisiljen v nekaterih primerih nastopati brezobzirno in z neizprosno neupoglji vostjo. Pomnite, da je med strašno Napoleonovo vojno leta 1812 bilo v Rusiji povprečno 25 stopinj mraza, preteklo zimo pa je bilo mraza do 53 stopinj. Vsi so krasno izpolnili svojo dolžnost, zlasti pa pešci, kakor vedno. S čudovito hrabrostjo so se bili oddelki SS in policijske divizije. Treba je pohvaliti tudi zavezniške čete Zlasti je treba poudariti prispevek italijanskih vojakov. Divizije fašistovske Italije so navzlic najhujšemu mrazu, ki je bil zanje še posebno hud, izjalovile vse sovjetske napade. Italijanski lovski letalci pa so sovražniku prizadeli kar najhujše izgube. Nato je znova poudaril žrtve in hrabrost nemških vojakov ter njihovih poveljnikov. Dejal je, da je bil le prav malokrat prisiljen p>-sredovati: »Samo v primerih, ko so odpovedali živci, sem moral izdati in sem izdal neizprosne odločitve in to po najvišji pravici, ki mi jo iško orožje skrbelo, da ji bo zadali u j še udarce. Podmorniško vojsko- General Cavallero odpotoval iz Zagreba V Zagrebu je imel prisrčne razgovore s Poglavnskom in maršalom Kvaternikom Zagreb, 27. aprila. AS. Včeraj je načelnik glavnega stana italijanske vojske general Cavallero zapustil Zagreb in odpotoval v Rim. Z istim vlakom je odpotoval tudi poveljnik 2. armade general Roatta, ki ga je spremljal tudi ob prihodu. Med svojim kratkim bivanjem v Zagrebu je imel general Cavallero prisrčen razgovor s Poglavnikom, potem pa se je sestal z maršalom Kvaternikom. Pred svojim odhodom je prisostvoval fašističnemu zborovanju za pro-•lavo 21. aprila. Na postaji so bile gostu izka-«ane časti, enako kakor ob prihodu. Poleg od- ličnih italijanskih predstavnikov so bili tam tudi hrvaški maršal Kvaternik, zunanji minister, glavni tajnik ustaškega gibanja, z nemške strani pa zastopnik nemškega poslaništva ter general Glaise Horstenau z več častniki. Vichy je priznal Slovaško Bratislava, 27. aprila. AS. Poročaio, da je francoska vlada v Vichyju »de iure« priznala slovaško republika daje volja ljudstva. Iz trdih skušenj v pretekli zimi smo dobili en nauk: izdal sem ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se ponovilo tisto, kar se je bilo primerilo. Prihodnjo zimo bomo mogli načeti in rešiti vsn vprašanja. Bojišče bo bolje oskrbljeno in vsi ukrepi bodo izdani zgodaj, če bi se utegnil ponoviti strahotni mraz iz pretekle zime. Nihče ne sme dvomiti o mojem trdnem sklepu. Pričakujem pa enesa: da mi nemški narod da pravico, da neposredno nastopim sam vsakokrat, kadar bi šlo za njegov obstanek in da ukrepam o vsem izključno po lastni sodbi. Nad vsem mora prevladovati ena sama misel: treba je doseči zmago. Nihče se ne sme moči igrati z določenimi pravicami, ki jih dajejo postave, Danes ni nič več drugega kakor samo dolžnosti. Zaradi tega zahtevam od državnega zbora, da mi da potrebno moč s tem, da me pooblasti, da bom lahko ravnal tako, da bom slehernega prisilil, da bo korakal naravnost in da odstranim vse škodljivce. Med mnogimi milijoni dobrih državljanov jih samo nekaj ne izpolnjuje svoje dolžnosti, toda tudi teh izjem ni mogoče trpeti V tem trenutku je brezpogojna dolžnost slcher nega državljana, da se ves žrtvuje. Zaradi tega je nedopustno, da se ljudje na pr. sklicujejo na vanje bo na koncu zmagalo. Število naših podmornic raste od meseca do meseca s strahotno naglico. Ze zdaj je dosti večje od največjega števila, ki ga ie Nemčija dosegla v svetovni vojni. Italijansko-nemško sodclovunie na Sredozemskem morju se bo nadaljevalo z vedno večjim uspehom. Isto velja za sodelovanje z Japonsko in z drugimi zavezniki na raznih boj-nin šahovnicah. m , . . ,. Mi Nemci imamo v tem boju za biti nh ne biti, samo vse dobiti, zakaj izguba te vojne bi pomenila naš konec. Srednjeazijsko divjašlv* bi prišlo nad Evropo kakor ob hunskih in mongolskih vdorih. Nihče ne ve tega bolj kakor nemški vojak in vojaki zavezniških narodov, ki so na bojišču spoznali, kakšna je prava boljše-viška človeška svobodr.. ki ha lastne oči vidijo kaj je v resnici delavski in kmečki raj. Anglija ne bo nikdar mogla dobiti te vojne, izgubila jo bol Morala bo morda prvič v svoji zgodovini priznati, da se usoda narodov in držav ne sme zaupati pijanim cinikom in norcem. V tej veliki vojni bo zmagala resnica in resnica je na naši strani. Prosim Vsemogočnega, naj gleda na moie delo kakor dozdaj. Prosim samo, da bi živel tako dolgo, kakor je potrebno za dosego zmage « Po burnem odobravanju je spregovoril maršal Goring, ki je zasluge za zmago nad zimo in za to, da je nemška vojska zdaj sposobna preiti v napad, pripisal edino Hitlerju. Nato je zahteval od zbornice, naj kakor en mož odobri neomejena pooblastila za Hitlerja, kar so člani zbornice tudi storili. Rim, 27, aprila. AS. Vsi italijanski listi v velikih izvlečkih objavljajo Hitlerjev govor. »Mes-saggero« piše, da sovražnik pozimi ni dosegel uspehov, na katere je računal in da to pomeni neizogibno zmago Osi, kajti Anglija je v boju na življenje in smrt že premagana, vstaja pa nova Evropa. Vojna je že dosegla tri cilje: V Evropi nihče ni več pristaš angleške hegemonije, dominioni se dvigajo, ker je znak nepopravljivega angleškega propada, ameriški imperializem pa narašča izključno na škodo Anglije. Japonska je istočasno napodila Anglijo iz lihega in Indijskega morja ter neposredno ograža Indijo. Hitlerjev govor ne dopušča nikakega dvoma o izhodu te vojne. Izveden bo skrajni napor za zmago nad sovjetskim kolosom. Zmaga nad Sovjeti bo pomenila tudi zmago nad Anglijo ter dokončno odstranitev boljševiške nevarnosti. Borba proti sovjetski Rusiji predvsem dokazuje vesoljni pomen fašistične in narodnosocialistične revolucije in visoke besede, ki jih je naslovil Hitler na fašizem in Duceja, so globoko ganile italijansko ljudstvo. Hitler je še enkrat označil Mussolinijevo gibanje kol prvi odpor proti barbarski grožnji. Vrhovni zakon revolucije v vojni zahteva strogo disciplino in popolno pokorščino vsakega člana skupnosti. Zato je Hitler zahteval v državnem zboru polnomočja, ki so mu bila tudi z navdušenjem dana. Tako se s trdno voljo nadaljujejo priprave za bodoče dogodke, ki bodo zavarovali svobodo, mir in pravico evropskih narodov. Berlin, 27. aprila. AS. Vsi današnji listi prinašajo na prvih straneh Hitlerje/ govor v državnem zboru. Na vidnem mestu so tisti deli, kjer Hitler napoveduje vzroke za neizogibni angleški zlom. Listi poudarjajo tudi tiste besede, s katerimi je Hitler izjavil, da je Os v pretekli zimi dosegla uspehe, ki ji bodo zagotovili zmago. »Zwolf Uhr Blatt«« piše, da Hitler ni pohvalil ramo junaštva nemških čet, ompak tudi junaštvo zavezniških borcev. Napore in žrtve, ki jih morajo prenašati vojaki, mora deliti tudi ves narod, /.ato je Hitler poudaril, da je vrhovni zakon samo dolžnost, Veliko odobravanje je žela izjava, da zločini angleškega letalstva nad civilnim prebivalstvom ne bodo ostali nekaznovani ter da se bo podmorniška ofenziva proti angleškemu brodovju odločno povečala. Nov atentat v Jeruzalemu Ankara, 27. aprila. AS. V Jeruzalemu je bil poskušen nov atentat na pomočnika policijskega inšpektorja v Palestini. Ko se je avtomobil ustavil, se je skotalila izpod njega železna krogla, ki jo je pobral neki arabski fantek Bomba mu je v rokah eksplodirala in ga ubila Slo jc za tsmpi-rano bombo, preko katere je pelial avtomobil, toda ni pravočasno eksplodirala. Otvoritev jubilejne razstave akademika Matije Jame Ljubljana, 26. aprila. Meseca januarja smo se spomnili 70-letnice enega naših največjih slikarjev, akademika Matije Jame. Ta proslava častitljivega jubileju tedaj ni bila taka, kakor bi si jo želeli in kakor bi jo jubilant zaslužil, zato je Narodna galerija čutila notranjo dolžnost, da priredi vsa j nu jno jubilejno razstavo njegovih, v Ljubljanski provinci se nahaja jočih del, ki naj pokažejo ves razvoj niego-vegt čopiča od prvih študij na slikarski Mi do dunašnjega dne, ko slavljenec, član naše Akademije, še vedno v polnosti svojih sil ustvarja nove vrednote. Zato je za to jubilejno razstavo vladalo veliko zanimanje ter se je otvoritve v nedeljo dopoldne udeležilo mnogo izbranega občinstva, med katerimi smo videli zastopnika Visokega Komisarja viceprefekta Davida, predsednika EIAR-ja Madorija, predsednika občine Ljubljane dr. Adle.šiča. rektorja univerze prof. dr. M. Kos«, predsednika Galerije dr. \Vindi-scherja, predsednika umetniškega razreda Akademije pisatelja F. S. Finžgarja, akademika pesnika Oton« Župančiča, zasopnika advokatske in notarske zbornice dr. Sviglja, ravnatelja kult. oddelka ljubljanske občine dr. Pretnarja, glavnega urednika »Slovenca« R. Jurčeca, mnogo odličnih kulturnih delavcev, družino slovenskih slikarjev s predsednikom Društva slovenskih umetnikov prof. šantlom na čelu, ter mnogo občinstva, ljubiteljev slovenske umetnosti. Govor predsednika Narodne galerije Pred tako izbranim občinstvom je spregovoril predsednik Narodne gaerije dr. Win-d i s c h c r, ki je med drugim dejal, da je kot predsednik N. G. dal svoj čas iniciativo, naj bi so priredila v Ljubljani spričo 50 letnega dela naših mojstrov impresionistov primerjalna razstava šo živečih mojstrov Jakopiča, Jame, Ster-nena in Vesela, toda pod silo razmer se to ni izvršilo. 70 letni jubilej najmlajšega med temi mojstri, akademika Jame. pa je dal N. G. — ne da bi opustila postavljeni maksimalni program — pobudo za retrospektivno razstavo njegovih del v opomlx> in počastitev njegovega jubileja. N. G. je prepričana, da je s to prireditvijo ustregla vsem prijateljem umetnosti ter želi, da doživi pričujoča razstava tisti odlični uspeh, ki ga zaslu/ii po veliki resnični vrednosti številnih umetnin, zbranih po intencijah mojstra samega za to priliko z veliko prizadevnostjo ravnatelja Zormana in umetnostnega zgodovinarja prof. dr. šijanca. Nato je prisrčno pozdravil osebno navzočega jubilanta ter izrazil z«dovoljnost, da je na njegovo prošnjo prevzel jubilantov sošolec in tovariš v Akademiji, pisatelj Finžgar, uvodno besedo, za kar se mu zahvaljuje in ga pozdravlja. Zahvaljuje se tudi vsem lastnikom Jamovih slik, ki so jih z ljubeznijo prepustili za to razstavo. Ob koncu pa se jc spomnil tudi 33 letnice Jakopičevega paviljona, ki budi v nas spoštovanje že zaradi tega, ker je tesno povezan z delom in trudom, z veseljem in žalostjo našega žlahtnega impresionističnega rodu, edinstvenrga v veličastnem skupnem opusu. Jama pa je tisti, ki je v teh prostorih razstavil doslej največ svojih del. S pozdravom imenoma zastopnikov oblasti ter z zahvalo obiskovalcev je končal svoj otvoritveni pozdrav. Besede akademika F. S. Finžgarja Potem je povzel besedo akademik pisatelj F. S. Finžgar, ki je omenil, da z veseljem govori danes za uvod — ne vodstvo — v razstavo svojega sošolca iz nižje gimnazije, Ljubljančana Jame, s katerim 6cdaj zopet io-variši v Akademi ji. Prepričan je, da je to slavje vsaj na zunaj vse preskromno, kakor pa bi smelo biti, ter sc pri tem spominja ogromnega dela sloven kulturnih delavcev,, ki so med svojim delom ovirani in prezirani hodili svoj kri-žev pot za svoj poklic in za kulturno samobitnost svojega naroda. »Bridkosti in truda je bilo mnogo, preden smo učakali, da naši vrhovi — umetniki besede — že govorijo v prevodih vsej Evropi. Upodabljajoči umetnik ima to srečo, da ga brez prevodov umejo vsi narodi, čeprav tudi njegovo delo govori jezik slovenskega duha in srca. ?.ivo se spominjam ocene, ko so naši z Jamo vred razstavili v Secesiji no Dunaju I. 1004. Strogi kritik tuje narodnosti je priznal mlade slovenske umetnike, češ da so ti talenti sicer sodobni, občečloveški, toda iz vseh slik vendar diha vonj po naši zemlji, sije luč našega sonca. Zato je tudi vsak pravi umet- Za prvi petek: nik vedna afirmacija, priča slovenske zemlje in rodu, če je resnično zakoreninjen v svoji domovini. Naj ustvarja kar koli in kjer koli, ne more zatajiti, iz katere zemlje vro sokovi v njegove žile. Povsod priznana njegova dela visijo po raznih galerijah in zasebnih hišah. Prepotoval je mnogo sveta, povsod delal, povsod ustvarjal. Na star« leta pa ga je spet trdno priklenila nase rodna zemlja. In veljavna sodbo trdi, da se je prav tu s čisto svojskim talentom popel kot umetnik do svojega najvišjega vrha. Da bi počastila njegov sedemdesetletni jubilej, je Narodna galerija zbrala nekaj njegovih del od začetka do danes. Kako bi v teh , časih zmogla več? Kakor je Gregorčič zapisal I o sebi pri zbirki pesmi: Poet le/i po svetu raz-metan — moramo reči, da o našem jubilantu velja to stokrat bolj. Pa, kakor je Gregorčič zapisal o sebi: Kdor pregleda te. spozna mu glavo in 6rce — lahko rečemo o umetniku Jami: že samo tu zbrano delo zadostno pričo, kako je doživljal, s čopičem zajel in nam razodel vse skrivnostne lepote narave, kd jih zazna le oko resničnega umetnika. Zato mu iskreno čestitamo, da je tako plo-dovito in s tako odličnim uspehom prehodil svojo dosedanjo dolgo življenjsko pot. S toplim srcem ga zahvalimo za njegovo delo, ki je njegova čast in naša čast Bog gn ohranii v zdravju in delu do skrajnih usojenih mej za (umetnost in za narod tako dragocenega življenja! Nnto je še v imenu tovarišev slikarjev spregovoril predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. S. An n tel, ki mu je izrekel čestitke, polne tovariškega ponosa in zadoščenja ob življenjskem delu slovenskega slikarja, katerega razvoj nam knže redko doslednost, ki jp sad sodelovanja prirojene zmogljivosti in pridobljene sposobnosti, vestnega šolanja in vzgledne marljivosti, a tudi sinteze najboljših dognanj njegove dobe ter je izraz značilnega slovenskega čutenja. Tako je bila odprta jubilejna razstava Matije Jame, ki napolnjuje vse razstavne prostore Jakopičevega paviljona ter vsebuje 172 del iz raznih dob njegovega življenja. Tu so še slike iz njegovega šolanja na akademijah, njegove realistične slike in prcdiinupresionistično romantične pokrajine, dokler se mu ni razodela svetloba v vsej bohotnosti v prelepih krajinah in osvetljenih osebah in živalih. Ves tn razvoj do današnjega dne je prikazan v teh prostorih, pogrešamo morda samo še Jamovo grafiko, ki je tako malo znana, razne vinjete iz prvih letnikov Doma in sveta, kjer je nastopil svojo pot, pa bi lahko našle mesto v kakšni vetrini. Jamove umetniške podobe in rosti pu hi tudi to ne spremenilo. V celoti je razstava, o kateri l)o govoril še naš strokovni referent, odlična ter naravnost zgledna priča zmogljivosti zbiranja ogromnega gradiva, razmetanega križem sveta. Razstavo sta uredila ravnatelj Zorman in prof. dr. šijanec, ki je nnipisal tudi v Jamov katalog lepo študijo o mojstru. Katalog sam « številnimi reprodukcijami in šijančevim uvodom predstavlja posebno knjižno vrednost, ter ga bomo še omenili v kulturnem obzorniku. Jamova jubilejna razstava je gotovo velik in pomemben kulturni dogodek, vreden vse pozornosti občinstva. Lastnikom radijskih aparatov Ljubljana, 27. aprila. Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Z naredbo, ki se pripravlja, je Visoki komisar odločil, da posestniki radijskih prejemnikov, ki so predložili prošnjo za spregled dolžnosti predaje aparatov, lahko v pričakovanju rešitve prošnje počakajo z oddajo do 10. maja 1942-XX. Hišnim lastnikom! Popis vseh dimnikarskih del bo po nalogu Visokega Komisariata izvršen prihodnje dni v Ljubljani. Hišni lastniki (upravitelji) bodo prejeli za vsako zgradbo 2 enaki vprašalni poli, ki jih je treba natančno izpolniti s črnilom po navodilih, ki se nahajajo v opombah na poli sami. Čc se nahaja pod isto hišno številno več zgradb (začelne stanovanjske zgradbe, tovarniški objekti itd.) je treba izpolniti za vsako zgradbo, v kateri so kurišča, po 2 vprašalni poli. Izpolnjene vprašalne pole bodo pobrali mestni uslužbenci po preteku 5 dni po dostavitvi pol. Prešinja naj nas plamen Kristusove ljubezni V vsako hišo »Slovenca«! Človeštvo pa je vendarle ozdravljivo. Ozdraviti ga pa ne morejo zgolj zunanje reforme; ozdraviti ga tudi ne morejo zgolj zunanje pobožnosti. Človeštvu je treba dati zopet nove življenjske sile, treba mu je dati novega duha; z drugo besedo: Človeka fe zopet treba spremeniti v kristjana. To pa more doseči edino duh Kristusov, duh njegove nesebične in požrtvovalne ljubezni, ki jo je kazal do svojega nebeškega Očeta io iz ljubezni do Očeta tudi do človeštva. Ta zadoščujoča in poveličujoča ljubezen Kristusova je namreč ključ za spoznanje vsega, kar je Kristus na zemlji mislil, delal, trpel. Nesebična, vseobsegajoča ljubezen je bistvena poteza v njegovem značaju. Prav ta oživljajoči duh Kristusove ljubezni pa more in edino more ozdraviti novodobno človeštvo. Kajti, kdor ljubi po zgledu Kristusovem Boga, svojega nebeškega Očeta, bo gledal tudi v svojem bližnjem božjo podobo in ga bo ljubil z nesebično ljubeznijo. Duh Kristusove ljubezni naj zakraljuje v srcih novodobnih ljudi, ta duh naj zakraljuje tudi v javnem življenju, po zakonodavnih zbornicah in v narodih in državah in nevarnosti bodo izginile. Če bo namreč zavladal v narodih in državah duh Kristusove ljubezni, tedaj bosta z njim zavladali pravičnost in svoboda, red in mir. Narodi se bodo zavedali, da je Kristus Kralj miru, vsi se bodo zavedali, da je prva zapoved krščanstva ljubezen. Ali ne bo ta ljubezen v takšnih in med takšnimi narodi zamislila tudi takšnih socialnih ustanov in bo tudi socialno vprašanje, kolikor je pač na zemlji mogoče, končno rešeno. Del Duh Kristusov more ozdraviti novodobno človeštvo. Prav tega duha pa nam v obilni meri razodeva pobožnost Presvetega Srca Jezusovega. Srce je vedno ln povsod veljalo za znamenje ali simbol ljubezni. Srce nuše je namreč v najožji zvezi z našimi željami, čustvi, afekti, sploh z naiim teženjem. Zato je srce simbol čustev in posebno simbol ljubezni. Ker pa je ljubezen učlo-večenega Boga, našega Odrešenika, tisto, kar najbolj zasluži noše občudovanje, našo hvaležnost, ljubezen našo, zato častimo prav posebno srce Jezusovo kot vidno znamenje, kot simbol njegove neizrečene ljubezni. — Bistvo tega čeičenja pa ni toliko češčenje samo in še manj zunanje češčenje. Nel Bistvo te pobožnosti obstoji veliko bolj v tem, da svoje srce upodobimo Srcu Jezusovemu, da to srce posnemamo zlasti v ljubezni do Boga in do bližnjega. V tem pomenu je pisal papež Leon XIII. o pobožnosti Srca Jezusovega sledeče: »češčenje Srca Jezusovega je bilo v Previdnosti božji naprej določeno s tem namenom, da bi Bog a to pobožnostjo ozdravil največjo rano moderne družbe, to je duha sebičnost i ,. ^ ki ugoneblja verstva in nravnost, avtoriteto in vero, lastnino in družino. Ni ga torej boljšega pripomočka zoper duha sebičnosti kot je neskončna moč, ki jo užiga plamen Kristusove ljubezni, ki je izila iz ljubečega njegovega Srca in vnela svet ▼ oni ljubezni, ki je prinesla poganski družbi duha novega nravnega življenja.« Kako potrebno je torej, da presnavljajo svoja srce posamezniki, družine in s tem celi narod v pobožnosti Srca Jezusovega! Kako primerno je, da se zlasti naše družine slovesno posvetijo božjemu Srcu Jezusovemu. Filipič Janez. mM>MMHXI»»MHIM» Lončarstvo - kruh in ponos Dolenje vasi pri Ribnici Lep, sončen dan me je izvabil iz mesta in pohitel sem s prijateljem proti kočevskemu rudniku, da obiščem »lončarje«, dolenjevaške kopače, ki si kopljejo tu svoj vsakdanji kruh — glino, iz katere delajo lončeno posodo. Sem prihajajo, ker jim na Brezju že manjka gline. Kar dvakrat sem pozdravil v zemljo zaverovane kopače, katerim so kapljale s čel potne kapljice in rosile glino, kakor da bi že sedaj izrekale zahvalo naši zemlji, ki nam daje na toliko načinov x.oncar pri delu ob kolovratu potrebnega kruha. Dolenjevaški France me je kaj kmalu spoznal in takoj me je hudomušno povabil, naj grem pomagat. Približala sva se družbi kopačev in kmalu sem spoznal naše dolenjevaške lončarje Načeta, Karla, Toneta, Jaka in druge, ki preživljajo svoje družine z izdelovanjem lončene posode. Med kopanjem gline seveda ne manjka veselih dovtipov v pristnem dolenjevaškem narečju. Marsikatero pikro besedo izreče naš lončar na račun zasmehovalca svoje obrti. France, tipični lončar, si je prav z veseljem privoščil mojega tovariša inženirja, ko se je poskusil malce pošaliti na lončarjev račun zato, da bi slišal kako pristno lončarsko, kar si je tako vso pot želel, ko sem mu govoril o lončarski šegavosti. France, odkrit možakar, je zaslutil, da gospod nima pojma o lončarstvu in da očividno ne razume njegove vrednosti, da pa se hoče z njim celo šaliti, zato mu je kar korejžno zabrusil: »Ja, gaspud, vi ste štdjiral', da zemljo mjerte, pa ste b'l neumen ku jest, k' jo vzd'giijem!« Kar namežiknil mi je, češ, dobro sem se odrezal, se nasmejal, da bi tako popravil svojo bridko šalo. Tovariš tudi ni zameril in prav prijatelj- sko smo se pogovarjali. France ie pojasnil, da se tudi sosedje Ribničani radi smejejo na lončarjev račun, pripomnil pa je, da gredo lončarji mimo vsega tega in se še z večjo vnemo in ponosom posvečajo svojemu delu, ki je njihov kruh. Povabil naju je, da ga prideva obiskat tudi v Dolenjo vas, kjer bova šele prav za prav dobila malo pojma o lončarskem delu. Čez nekaj dni sem jo mahal peš po beli cesti iz Ribnice skozi Prigorico v Dolenjo vas, prestolnico lončarske obrti. Če greš mimo teh hiš, ki so tako rekoč zrasle iz gline in opazuješ v njih življenje, vidiš v njih srečo in blagostanje še danes, čeprav sedanji časi tudi lončarjem ne prizanašajo. Ne moremo si pa v tem bleg06Unju in sreči misliti razkošja, temveč le življenje v medsebojnem razumevanju in pomoči Gostoljubni France je že vse pripravil, da mi razkaže lončarsko umetnost. — Pri pripravljanju gline za izdelovanje loncev pomaga navadno vsa družina, včasih pa se pridružijo tudi sosedje ter vaški fantje in dekleta. Med delom seveda ne manjka pristnega domačega humorja, ki je lasten samo našim lončarjem. Ob takih večerih slišimo iz koč, v katerih izdelujejo lonce, veselo družbo in petje ljudskih pesmi, posebno pa lončarsko himno, kakor: Vre, vre, vre, mi smo pa D'lenčanji! Ceu tejden smo okul hodil; v nedejlo pa Boga prosil' de b' loncu ne pobii'1 Pri tem delu si pripovedujejo lončarji svoje doživljaje s trgovanja po svetu. Način izdelave loncev je zelo enostaven. Krožnih kolovratov, na katerih delajo lončarji lonce in sklede, se lončarji kljub napornemu delu tako privadijo, da jih delo niti ne utruja. Prav zanimivo je, kako se dviga iz kepe gline lonec. Poskušal sem tudi jaz to delo, vendar sem ugotovil, da je to delo res umetnost. Svoje delavnice imajo lončarji kar v hiši. Zimski čas, ko ostra zima ustavi delo za tri mesece, lončarji počivajo. Zato delajo le spomladi in čez poletje. Izgotovljene lonce ali sklede posušijo v sobi ali pa, če jc lepo vreme, tudi na prostem. Ko lončar napravi toliko loncev, da bo z njimi napolnil »ožago«, kakor imenujejo peč, v kateri žgo lonce, se začne veselje za dekleta. Lončar tedaj povabi vaška dekleta, da mu nosijo lonce od doma do ožage. Dekleta se na to delo še s posebnim veseljem odzovejo. Pri delu se kosajo, katera od njih bo lepše nesla in več. Fantje pridno zasledujejo prenašanje loncev, zabavajo dekleta in jih ocenjujejo. Nošnja loncev, lahko trdim, je velika umetnost. Na štiri metre dolgi deski, »polica« Imenovani, ki jo nosijo dekleta na glavi, ne da bi jo držale z rokami, je 40 do 50 loncevl Veselje je opazovati zdrava kmečka dekleta, ki s tako sigurnostjo nosijo »police« z lonci. Včasih se seveda pripeti tudi nesreča, zlasti začetnicam, da razbijejo lonce, pri čemer seveda ne manjka smeha, norčevanja, sramote in jeze. Ko prineso dekleta lonce do peči, je pol dela opravljenega. Začne se pa najtežje — žganje. Šele pri tem delu 6e izkažejo pravi lončarski mojstri. S. S. Po zmagi pri Sebastopolu: Kongres v Parizu Sicer ni bil diplomat na višku, vendar po je bil prepričljiv r svojem načinu. Imel je mehke bele roke — napoleonske roke — in je bil nanje zelo ponosen. S temi rokami je urejal delo kongresa tako, da se je počasi in primerno razvijalo. Znol je zmanjševati nasprotja, omiliti občutljivost in odstraniti nevarnosti spopadov. Bil je čisto primeren mož za to, d« so se pozabljali udarci iz vojne, poleg tega pa je izrabil v ozadju vsako priliko za to, da bi se med Francijo in Rusijo začel nov »flirt«, pri tem pa ni hote! in ni smel povzročiti ljubosumnosti Anglije. Na kongresu je bil samo Bonapartov posredovalec. Bil je najbolj učinkovito sredstvo Napoleonove politike in je često razorožil tudi najbolj trmaste. Angleški zunanji minister Cla-rendon je izjavil: »šli smo v Pariz s trdnim sklepom, da ne bomo dopustili izdelati pristranske mirovne pogodbe. Delali pa smo račun brez Naipoleona III. Nikdo od nas se ni mogel izogniti njegovemu vplivu in nikdo se mu ni mogel upreti, kadar nas je med štirimi očmi pridobival zase v svoji delovni sobi.« Clarendon pa ni bil niti sanjač, niti čustven človek. Bil je posloven mož, predstavnik Cityja iz viktorijanskih časov, dostojanstven, hladen, korekten in predvsem pozitiven ter dobro pripravljen v vseh vprašanjih, ki so se obravnavala. Sicer pa ni bil prav nič genialen, bil je v glavnem soliden povprečnež. Imel pa je silovito vero vase, zavedal se je, da kot Anglež zaupa v moč svoje domovine. Za ovire, ki jih je srečava! na svoji poti, se ni dosti zmenil, pod obleko strogega puritanca se je skrival velik cinik in bil je cdo nevljuden, kadar je moral uveljaviti svoje nazore. Drugi angleški zastopnik je bil lord Cow1ey, ki je bil angle-Uu velejjoelajtik v Parizu in silno priljubljena oseba v Tuilc- rijah. Med romantičnim zarotnikom, ki je sedel na francoskem prestolu in omlednim ter nepomembnim sinom angleške aristokracije se je razvila velika medsebojna naklonjenost. Napoleon III. se je rad pobahal, da je med tistimi redkimi Francozi, ki so prodrli v tajnosti duha, navade in ustanove angleškega naroda. Preživel je namreč mnogo let v izgnnnstvu v Angliji. Anglijo je rad takole označeval: »V Angliji živiš tako, kakor na krovu velikega parnika v sredi goste megle.« To je bilo ozračje, ki je moralo zelo vplivati na meglenega cesarja. Ilad se je gibal med tajinstvenimi ljudmi z angleškega otočja in jih je znal zagrabiti na pravem mestu. Njegovo zavezništvo z Anglijo nima samo političnih, ampak tudi čustvene korenine. V igri z Rusijo ipu se kaže spretnost izurjenega igralca, ki obvlada vsa pravila diplomatske igre, ki ve pravilno pripravljati kombinacije in zna primerno odbijati vse 6iinke. Na kongresu je imel Walewski nalogo ublažiti ruske rune s Krima. Čq pn hočemo govoriti resnico, teduj moramo reči, da carjevi zastopniki niso sedeli za zeleno mizo tako, da bi predstavljali premaguno stran. Prvi ruski zastopnik grof Orlov je zaupnik carja Aleksandra II. in po svoji ]>ostavi predstavlja resnično celega ruskega medveda. Po ipostavi je trden, ogromen, pravi velikan. O njem se je govorilo, da je rešil življenje carju Nikolaju I. na ta način, da je s pestjo razbil glavo upornemu vojaku, ki je hotel napasti carja. Sicer pa je bil to velik gospod. Ostal pa je vkljub svojemu silnemu premoženju in zapadujaški vzgoji pravi Rus. Bil je iskren, jasen, lojalen. Rad je govoril, da »nima pojma o diplomatskih finesnh, razume pa samo tisto, kar potrebuje Rusija.« Mimo vseh diplomatskih običajev je izbiral navadno najkrajšo pot, da bi si pridobil zauipanje in soglasnost na kongresu. Razorožil je sovražnike, ko je odstranil nezaupanje proti Rusiji zaradi napuha pokojnega carja Nikolaja L, in jc prav iskreno priznal vse napake. Izjavil pa je, da Rusija ne bo iskreno sprejela sklepov pariškega kongresa, če bodo te sklepe navdajali nazori o maščevalnosti in če bodo mirovni pogoji pretežki. Bil je mož, ki je hotel biti o vsem vedno na jasnem in Naipoleon III. ter Clavendon sta to upoštevala. Na sejah kongresa je bil Orlov večinoma tiho. P-ustiil je, da je govoril drugi ruski delegat baron Brunov, ki je bil ruski veleposlanik v Londonu. Pridržal si je samo pravico, da je na koncu posvetovanja rekel, da ali ne. Oba glavna ruska zastopnika sta si lepo razdelila vlogi. Brunov se je moral posvetiti prepirom, ki so si eledili vsak dan. Bil je iz stare diplomatske šole in je poznal vse zakone diplomatske igre. Bil je dober govornik, prebrisan pravdač in v svojem stilu zelo rafiniran. Neki drugi ruski zastopnik na kongresu je govoril, da ima vsak Slo vek med živalstvom odgovarjajoč tip in za Brunova je ta ruski diplomat pravil, da je podoben povodnemu konju. Imel je ogromna usta, celo vrsto umetnih zob, ki so bili dolgi, debele oči pa so strahotno zrle iz obraza. Bil je resnično zelo podoben povodnemu konju, ki 6e pravkar vali iz vode in silovito sopiha. Vkljub svoji ogromnosti pa je bil velika dobričina. Orlov je z njim govoril s precejšnjo spoštljivosjo. Nekega dno ni prišel na kongre*. Opazili so ga v predsobi na divanu, kako se je bolehen premetaval. Orlov je izjavljal drugim delegatom: »Jaz ga bom ozdra-ril!« Nekaj minut nato je pripeljal v sobo nesrečnega diplomata, ki se je komaj držal na nogah. Brunov je žalostno izjavil: »Mo-ram počakati, da Orlov odide, da bom zopet lahko Brunov.c Mnogo manj pisani so bili avstrijski zastopniki. Avstrijskega cesarja je zastopal grof Buol, ki je bil suh, zagrizen mož. Povsod je razkazoval obličje moža, ki je predvsem hladen računnr in velik cinik. Med krimsko vojno je rad govoril Sch\varzenbergove besede: »Ves svet bomo presenetili s svojo nehvaležnost jo« Menil je, da se bo Avstrija s svojo nevtralnostjo vsilila za razsodnika na mirovni konferenci Bolehal jc na silnem ponosu in bil je tako zaverovan vase, da jc izgubil Cut za pravo mero. .(Dalje.) t Prof. Ernest Tomec - umrl Z njim sta slovenska katoliška mladina In posebej Katoliška akcija Izgubili svojega ideologa in preizkušenega vodnika »Kot moder stavbenik sem položil temelje (1 Kor 3, 10). Bolestno je odjeknila v nedeljo na vse zgodaj po Ljubljani žalostna novica, da je umrl voditelj dijaške Kat. akcije in ideolog slovenskega mladin. skega katol. gibanja, prof. Ernest Tomec. Mnogi kar niso mogli verjeti v usodno novico, zlasti, ker je pokojni profesor dobro prestal operacijo in se je nekaj dni prav dobro počutil. Toda božji načrti so bili drugačni. Bog je v svoji modrosti in previdnosti poklical k sebi zaslužnega borca, da mu izroči venec pravice, kakor je izročil zvestemu apostolu Pavlu in za njim tisočim in tiso- čim borcem svojega imena. In v resnici: profesor Tomec je izpolnil dobesedno Pavlovo naročilo nčencu in sodelavcu Timoteju: »Oznanjuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem. Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč... bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.« To naročilo je bilo življenjski program profesorja Ernesta Tomca. In ni slučaj, da je zadnja knjiga, ki jo je bral pri svoji delovni mizi in jo pustil polno izpiskov, bila prav Ilolznerjeva »Paulus, junaštvo v službi Kristusa«. In kakor nekdaj Pavel, tako je tudi sedaj njegov daljni in zvesti učenec dobojeval dobri boj, tek dokončal, vero ohranil. Profesor Ernest Tomec se je rodil dne 25. decembra 1885 v Fari na Blokah kot sin posestnika in trgovca. Ker so se starši preselili v Ljubljano, je tu obiskoval ljudsko šolo, kjer je končal potem tudi klasično gimnazijo. Tu se je pri študiju odlikoval kot odličen učenec, prav tako pozneje na univerzi na Dunaju, kamor se je vpisal, da bi postal profesor klasičnih jezikov. Univerzo je absolviral 1. 1905. Svetovna vojna ga je pritegnila na bojno poljano, kjer je bil 1. 1918 od Angležev ujet. Iz ujetništva se je vrnil 1. 1920. Nato je- bil v Kranju nastavljen kot suplent. Zatem je vršil profesorsko službo na III. drž. realni gimnaziji. Kmalu pa je bil premeščen na klasično gimnazijo, kjer je ostal do svoje smrti. Kot profesor in vzgojitelj na šoli je bil vsestransko priznan in upoštevan. Sodeloval je tudi pri sestavi dveh latinskih vadnic, ki sta spisani po modernih učnih metodah. Toda vse njegovo delo in njegove velike zasluge leže v njegovem nesebičnem vzgajanju mlade katoliške generacije ter neprestanem in velikopoteznem ustvarjanju temeljev slovenskega katoliškega pokreta. Že kot akademik na Dunaju se je odlikoval med svojimi tovariši po svoji katoliški odločnosti in silni delavnosti, ki jo je razvil v borbi za katoliška načela. Ta delavnost se je potem doma še bolj stopnjevala. Kmalu je stopil v središče katoliškega gibanja, zlasti pri bivšem slovenskem »Orlu«, čigar voditelj je bil do njegovega razpusta. Prav takrat pa je Pij XI. izdal socialno okrožnico »Quadragesimo anno«. Profesor Tomec je s svojim prodornim umom takoj spoznal velikanski pomen te okrožnice, zlasti v tistih točkah, kjer opozarja katoličane na nevarnost organiziranega brezboštva ter na vzgajanje apostolov Katoliške akcije. Začel je okrog sebe zbirati dijaško mladino, jo seznanjati s katoliškim socialnim naukom, ji razlagati nevarnost komunizma, njegove metode in njegovo zakrito taktiko, obenem pa jo uvajati v vzvišeno delo Katoliške akcije. Leta 1932, torej pred desetimi leti, je imel s svojimi Mladci, tako je imenoval svoje fante, že prvi počitniški tečaj. Delo se je začelo in teklo naprej neutrudoma in brez prestanka. To je bil na Slovenskem začetek Katoliške dijaške akcije in Katoliške akcije 6ploh. Bilo je to v času, ko 6e je komunistična propaganda pri nas zelo poživila in grozila, da iz-podkopa katoliško skupnost. V naše verske organizacije in katoliška društva 60 se vrinila komunistična jedra in jih minirala drugo za drugo. Zlasti so bili ogroženi katoliški dijaki in katoliški delavci. Tu je stopil profesor Tomec 6 6vojimi Mladci in z njihovim programom na dan ter začel ločiti duhove z vso logično doslednostjo. Borba se je začela. Z dijaškega poprišča se je ta borba kmalu zanesla tudi na druga področja, na delavsko, inteligenčno ter splošno v slovensko javno6t. Kakor je nekdaj Mahnič v dobi prodirajočega 6vo-bodomiselstva dvignil 6voj gla6 ter ločil katoličane od 6vobodomiiselmega kroga, tako je zdaj profesor Tomec zastavil svoje neutrudno delo iokreta, in nisi veljal za dobro informiranega, če ga nisi bral. Istočasno pa je profesor Tomec gradil z železno doslednostjo dalje organizacijo dijaške Katoliške akcije, kljub ogromnim težavam, ki 60 mu jih na pot metali nasprotniki in lastni ljudje. Z nesebičnim in smotrnim delom je združil goreče moiltveno in evharistično življenje, življenje odpovedi in zatajevanja. Po zgledu dijakov 60 kmalu nato vstale k življenju tudi druge stanovske veje Katoliške akcije, kjer je jx>vsod profesor Tomec neutrudno in vodilno sodeloval. Svojega delovanja pa ni omejil zgolj na orga. niziranje Katoliške akcije. Njegovo delo je 6egalo jx)V6od tja, kjer je bilo treba pomoči veri in Cerkvi, kjer 60 bila v nevarnosti katoliška načela. Lahko rečemo, da je v velikem delu prav njegova zasluga, če smo se po svetovni vojni znali izogniti raznim dvomnim m zmotnim strujam ter 6voje vensko prepričanje vedno ohranili na pravi podlagi. Toda vendarle je in ostane njegova glavna zasluga in njegovo življenjsko delo v organiziranju Katoliške akcije ter v njegovi borbi proti brezbožnemu komunizmu. Kakor 6i je brez njega težko predstavljati slovensko Katoliško akcijo, vsaj tako, Kakršno jo imamo zgrajeno dane6, tako na drugi 6trani lahko ugotovimo, zdaj jx> njegovi smrti, da je bil vedno najbolj središčna oseba in glavni organizator boja proti komunizmu v Slove, niji. Od tega boja m odnehal nikoli, tudi ne po zlomu bivše Jugoslavije. Dalekovidno je tukaj hodil pred drugimi, učil, 6varil, ojx>zarjali 6jxkI-bujal m razkrinkaval. Njegove besede 60 mnogokrat naletele na gluha ušesa. Toda vendarle ee mu je posrečilo, da je 6kupaj z drugimi očuval katoliške Slovence komunističnega vpliva. V kratkem desetletju 6i je profesor Tomec zla6li v vrstah dijaške Katoliške akcije vzgojil cel rod, ki hodi in deluje odločno po njegovih smernicah. Katoliška mladina, ki je bila pred desetimi leti v resni nevarnosti, da jo zajame val komunizma, je danes v glavnem uvrščena pod program, ki ga je širil med njo prav on, bodisi po tisku, bodisi preko organizacije Katoliške akcije. Omeniti moramo tudi to, da je pri svojem delovanju naletel mnogokrat na 6ilna nasprotovanja, nerazumevanja in zaničevanja. V6e to je pre. našal z občudovanja vredno [ponižnostjo in vdanostjo. Mnogokrat je imel priliko, da zahteva zadoščenje, pa je rajši od ne n al. Vendar je to nasprotovanje zelo škodovalo stvari, za katero ee je 6 takim ognjem boril. Tu lahko obrnemo nanj besede svetega pisma: »Zaradi dveh reči je moje 6rce prežalostno: ko junak od revščine ontaguje, in ko je razumen mož zaničevan.« (Sir. 26, 25—26). Obsežno delo, ki ga je izvajal vsestransko in brez ozira do 6ebe, je njegove življenjske energije končno predčasno izčrpalo. Ze lansko leto je začel nekoliko pešati. Leto6 6e je njegovo zdravstveno 6tanje še poslabšalo. Sredi marca je bil že tako bolan, da je mislil na operacijo. Vest o nasilni 6mrti Jaroslava Kiklja, predsednika akademske ICatoiilške akcije, ga je težko prizadela in mu zdravje še bolj izpodkopala. Dne 25. marca je šel v bolnišnico, kjer je bil na želodcu operiran. Oj>e-racijo je 6icer 6rečno prestal, dobi' pa je vnetje ledvic in trni podlegel dne 26. aprila ob četrt na dve ponoči. Umiri je sredi mi6li na 6voje delo in 6redi načrtov za bodoči razvoj 6loven6ke Katoliške akcije. Z njegovo 6mrtjo smo težko prizadeti vsi katoliški Slovenci. Zadnje čase nam je prof Tomec postal nekak 6imbol neomadeževanega, nesebičnega dela za Cerkev in vero, nekak 6imbol borbe za či6tost katoliških načel ter borbe proti komunizmu. Zlasti pa ga bo pogrešala dijaška Katoliška akcija, njegovi Mladci, ki jim je bil vedno požrtvovalni voditelj in oče. Kljub V6ej 6voji 6trogosti in brez-primerni logični doslednosti ter nekoliko trpkem temperamentu je bil vendarle pri 6Vojih fantih izredno priljubljen. To priljubljenost 6i je pridobil predvsem s 6vojo veliko resnicoljubnostjo, jvošte-nostjo in nesebičnostjo, ko nikjer in nikoli ni i6kai samega sebe, ampak res povsod samo koristi vere in Cerkve. Mi vemo, da njegova 6inrt ne bo prekinila razvoja in ra6ti zlasti dijaške Katoliške akcije. Vsi, ki smo ga poznali i«i bili blizu pri njegovem delu, bomo to delo z nezmanjšano vnemo nadaljevali. To bo najlepša oddolžitev 6po. minu njega, ki ni nikoli gledal ali skrbel zase, marveč 6e je le trudil in 6e izgaral v delu za katoliška načela. Pogreb jv>k profesorja Tomca bo danes, v torek, ob polštirih z Zal. Prof. dr. Alojzij Odar: Profesor Ernest Tomec in Katoliška akcija Zadnjih deset let je posvetil pokojni profesor Tomec zlusti naši Katoliški akciji. Lotil se je dela v niej s tisto veliko energijo, ki jc bila le njemu liistna. Prišel je vanjo z izredno globokim poznavanjem organizacijskih problemov, z velikim znanjem psihologije ter z nenavadno vzgojiteljsko in voditeljsko sposobnostjo, bleja apostolata v Katoliški nkciji ga ie vedno bolj prevzemala in širila njegove poglede. Ob njej se je notranje očiščevul in zorel v polnega krščanskega moža. Opazoval sem profesorju Tomca na sto in sto sejoh ter sestankih Katoliške akcije. Bil je v resnici markantnu osebnost, velik človek, večji kakor kdor koli med nami. Za svoje dijake, mladce, je ves gorel. O njih je govoril najrajši, nanje je vedno mislil ter zanje neprestano delal, vsak dan med šolskim letom in o počitnicah. Skoraj vsuk dan je bil med njimi do poznih večernih ur. V počitnicah je prirejal zanje in vodil tedenske in mesečne tečaje. Za svoje mladec je žrtvoval vse: čas, denar, čast in zdravje. Tako je ustvaril čudovito lepo organizacijo dijaške Katoliške akcije. Na sejah se je odlikoval po čudoviti vztrajnosti. Predlog, ki ga je spoznal za pravega, pa z njim prvič ni mogel prodreti, je ponovil drugič, tretjič, desetič in tudi stotiČ, če je bilo treba, toliko Časa, da je dobra stvar zmagala. Ta njegova vztrajnost jc vsem imponiralu. Z njo pa je znal združevati nič manj občudovanja vredno discipliniranost. Sklep odbora je bil zanj sveta stvar, ki jo je treba do črke natunčno in vestno izpolniti. Organizaciji in tovarišem v njej je bil zgledno zvest do konca. Profesor Tomec je bil nesebičen človek. Nikoli ni iskal sebe in svoje ugodnosti; vedno se je postavljal v službo stvari. Ko je bil predčasno upokojen, je bil v neugodnih gmotnih razmeram S postranskim zaslužkom bi si bil mogel svoje gmotne razmere zbol^jšati, toda popustiti bi bil moral pri delu za Kutoliško akcijo, ker vsega ne bi bil zmogel. Tedaj se je profesor Tomec odrekel z energično gesto zaslužku, odpovedni se je celo honoriranim sejam pri gospodarskem zavodu, vse zato, da se je mogel boli posvetiti Katoliški akciji. Koliko jih je, ki bi kaj takega storili? Resnično, profesor Tomec ni iskal denarja, ne užitka, ne časti. Nikoli se ni silil v ospredje, ni iskal sebe. Imel se je za brezimnega častnika v štabu, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušenostjo pomaga sestavljati načrte in voditi izvedbo po načrtih in je vesel, če načrt uspe, sam pa ostaja vedno v ozadju, prepuščajoč prvo mesto in čust drugim. Pokojni profesor Tomec se je boril celo svoje življenje za katoliška načela. Bil je že ki je njih po naravi izrazito logično usmerjen duh, doživljal in uživul ob jasnih nučejih in logični izpeljavi. Ze kot mladega akademika ga je prevzela sliolastična filozofija s svojo jasnostjo in logiko. Isti čar je tu filozofija zanj ohranila ves čas do zadnjega diha. Ob niej je veliki pokojnik črpal tisto jasnost in izklesa-nost, ki sta odlikovali njegovo govorjenje. Katoliška nučela o Bogu, svetu in življenju je neprestano preučeval, o njih stalno govoril, po njih nenehomn uravnaval svoje življenje, zanje vztrujno pridobival tudi druge. Še enu lastnost je, ki smo jo vsi občudovali, ki smo poznali profesorja Tomca od bliže, mislim namreč na njegovo vdanost in predanost Cerkvi ter njeni hierarhiji. Papeške okrožnice je sprejemal z vojaško preprostostjo in odkritostjo. Okrožnice 1'ija XI. Quadrugesimo anno, Divini Rcdemptoris, Caritate Christi, pismo brazilskim škofom, so našle v njem človeka, ki jih je neprestano preučeval in skušal izpolniti po črki. Nekutere jc stalno nosil v žepu s seboj, da je mogel v debati in razgovoru dobesedno navesti citat iz nje. Večkrat mi je pri tem prišel na misel sv. i rnnčišek Asiški, ki je tnko pristno, nepotvorjeno, po črki, izpolnjeval evangelij. Za papeško uvtoriteto je pokojni profesor lomeč ves gorel. Neprestano jo je nu-glašal. Na brezpogojni poslušnosti njej in vdanosti do nje je zgrudil svojo organizacijo Katoliške akcije. Prišle so tudi v življenju profesorja Tomca getzcmanske ure, ko ga ie obšla misel, da bi pustil delo v Katoliški akciji in odšel, zakaj razočarunja, nasprotovanja in podtikanja tudi njemu niso bila prizanesena. Toda v teh težkih urah, ko se mu je na obrazu vidno poznalo, koliko duševno trpi, ga je vzdržala misel, da je naša dolžnost delati v Katoliški akciji, delati tudi takrat, ko je to delo združeno z velikimi bolečinami. Tako je delal in živel profesor Tomec v Katoliški akciji in zanjo več ko deset let. Delo, ki ga je v njej opravil, je naravnost ogromno. Danes nnm jc lik profesorja Tomca še preblizu, da bi mogli pruvilno oceniti to njegovo delo. Cim bolj po se bo odmikul v zgodovino, tem bolj bo rustel pred nami. Spoznali bomo, kaj smo imeli v profesorju Tomcu in koliko smo z njim izgubili. Zame pa že danes ni pruv nobenega dvoma, da je bil profesor Tomec velik človek, svetniški lik, izreden orgunizntori-čen talent, nenavadno sposoben vzgojitelj in voditelj, vzor laika borca v Katoliški akciji v naših dneh. Gospod profesor — tako nazivajo njegovi ljubljeni mladci prof. Tomca, kadar govore o njem — gospod profesor, hvula Vnm za delo, ki ste ga opravili v Katoliški akciji in zanjo! Profesor Ernest Tomec med svojimi Mladci Nekdo je pred kratkim takole označil g. prof. Tomca: »To je oster logik, s katerim se ni dobro spuščati v debato, ker lahko vnaprej veš, da boš pod težo njegovih dokazov propadel; je bister videč, ki je za desetletja naprej napovedal nevarnost organiziranega brezboštva tudi med Slovenci, napovedal odpad vsega, kar je polovičarsko in zahteval celotno in popolno katolištvo. Današnji čas dokazuje, da je on pravilno razumel znamenja časa. Toda za voditeljstvo mu je nečesa manjkalo: bil je mož brez čustev.« Da, tako je mislil o njem svet, ki je čutil samo ostrino njegove logike, ki je poznal samo borbenost, s katero je nastopal proti organiziranemu Profesor Ernest Tomec in borba proti komunizmu Pri vsem svojem delovanju je pokojni profesor Tomec sledil načelu, da je v molku skrivnost uspeha. Njegovo ime se ni nikjer in nikoli omenjalo po časopisju, ne morda samo zaradi tega, ker zaradi svoje izredne skromnosti in ponižnosti tega ni pustil, marveč tudi zato, ker je hotel zaradi stvari same ostati čim bolj nepoznan, a zato čim bolj uspešen v svojem delu. Zlasti se je držal tega načela v borbi proti komunizmu. Njegovo prizadevanje, da se propaganda brezbožnega komunizma pri nas na Slovenskem zaustavi tn prepreči, izvira v glavnem iz leta 1932. Takrat je začel okrog sebe zbirati vrste katoliškega dijaštva, jih seznanjati s komunistično nevarnostjo, jim razlagati taktiko in metode komunizma ter jih organizirati v udarne in disciplinirane vrste Katoliške akcije. Prav tisti čas je bilo naše katoliško dijaštvo ogroženo, da podleže vplivom komunizma. Z neprestanim delom, neprestanim prepričavanjem in opozarjanjem, s tiskano in ustno propagando se je profesorju Tomcu posrečilo, da je katoliško izobraženstvo prepričal o resnosti komunistične nevarnosti. Mnogi so takrat majali z glavami, češ, profesor Tomec vidi povsod vse samo rdeče. Toda poznejše izkušnje so pokazale, da je imel on popolnoma prav, le da je bilo pozneje tu in tam prepozno. Vsekakor je v velikem delu zasluga profesorja Tomca, da je katoliška javnost v letih 1932—1936 dobila jasne pojme o nevarnosti komunizma, o njegovem značaju, njegovih metodah in ciljih. Njegova borba proti komunizmu pa ni bila diletantska, bila je znanstveno pripravljena. Študiral je taktiko in metode komunizma iz njegovih neposrednih virov. Zato ni nič čudnega, če mu je bila tajnost komunistične propagande vedno jasno pred očmi in ga ni premotila nobena, še tako spretno zakrinkana akcija. Zal, da so tudi dobromisleči mnogokrat komaj spoznali pravilnost njegovih izvajanj šele pozneje. Čeprav je doživel pri tem delu tolika nerazumevanja in toliko očitkov, vendar ni odnehal in je svojo borbo nadaljeval prav do konca. Eno izmed velikih načel, ki so stala v ospredju pri njegovi protikomunistični akciji, je bilo načelo, ki ga je on navadno izražal s stavkom: podreti mostove. Hotel je s tem reči: komunizem sam ni nevaren, če je osamljen; nevaren postane tedaj, ako si naredi most h katoličanom in po njem vdira v njihove vrste. Logično sledeč temu pačelu se je boril proti vsem tistim strujam, ki so bile v svojem programu nasproti komunizmu preveč popustljive ter s svojo popustljivostjo delale most incd katolicizmom in komunizmom. Cesto je bil tu profesor Tomec kar brezobziren. Videl je pač jasno pred sabo in se v vzrokih dobro zavedal tega, česar so se drugi zavedali šele iz poslcdic. Pri vsem tem prizadevanju se je profesor Tomec naslanjal na jiapeška navodila in papeške okrožnice. Borba proti komunizmu mu je bila borba za vero in Cerkev po navodilih papeštva. Bil je tako prežet ljubezni do Cerkve, da je imel naravnost nek čut, kaj je za Cerkev dobro in kaj ni, kaj je njeno in kaj ni njeno. Njegov vpliv je segal v tem oziru daleč preko onih meja, kakor smo to mogli tedaj vedeti. Mirno lahko rečemo, da je bil zadnja leta nekaka centralna osebnost katoliške verske skup-, nosti na Slovenskem, čeprav mnogi tudi vodtl-j nejši zn to niti vedeli niso. In ves ta svoj vpliv je profesor Tomec zaustavil predvsem zato, da katoliška javnost spozna pogubnost komunističnih cil jev in da odbije oa sebe komunistično propagando. Mnogokrat so mu prijatelji prigovarjali, da je jiotrcbno zaradi stvari same, rla gre s svojim imenom na dan. Nasprotstva botlo bolj odnehala, ko bodo ljudje videli, kaj je naredil, ko bodo spoznali, kakšne zasluge ima za vero in Cerkev. Toda profesor Tomec jc to vselej odklonil, češ, res je, da bi to stvari nekoliko koristilo in tudi njemu osebno vrnilo čast, toda v splošnem pa je vendarle v molku skrivnost uspeha, tudi če je pri tem njegova čast prizadeta. Čeprav v svoji borbi proti komunizmu ni poznal nikoli nobenega omahovanja ali popuščanja, je bil vendarle do vseli, ki so bili v zmoti, skra jno ljubezniv in dobrosrčen. Pri tem se je odlično ravnal po Avguštinovem načelu: »Ubijajte zmote, prizanašajte pa njim, ki se motijo.« Po zlomu bivše Jugoslavije je bil on prvi, ki je takoj pokazal na komunistični značaj »osvobodilne fronte« ter zastavil svoje že izčrpane sile, da bi se preprečil njen razmah. Toda bil je že pri koncu. Tik pred smrtjo, ko ga je zavest že zapuščala, je še zaprosil, da mu prebero odstavek i/, protikomunistične papeške okrožnice »Divini Rcdemptoris«. Tako je umrl mož, ki se je kot občudovanja vreden junak izčrpni v službi Cerkve ter v borbi Z 'ijrilUil' nasDrolniki. —č. brezboštvu in proti katoliškemu polovičarstvu, ni pa vedel, kaj je gibalo vsega njegovega dela, vse njegove borbenosti. Mi Mladci pa, ki smo bili dolga leta deležni njegove skrbi, dobro vemo, da je bil mož globokega čustva, da je vse njegovo delo, vso njegovo borbo gnala ena sama globoka ljubezen, ki je svetu danes tako manjka, to je neizmerna ljubezen do Boga, do Kristusovega kraljestva na zemlji, do katoliške Cerkve, in do slovenskega ljudstva. Iz te globoke ljubezni je rastlo njegovo delo, tej ljubezni je žrtvoval prečute noči, leta trdega dela, iz te ljubezni je zrastla tudi slovenska dijaška Katoliška akcija. Ta ljubezen in popolno žrtvovanje za delo pri KA je bilo v njem tako živo, da ni mogel razumeti, če pri kakem Mladcu po dolgih letih vzgoje ni našel iste pripravljenosti za žrtvovanje samega sebe, kot jo je imel on. Ker večkrat ni mogel spati, je po sejah ali sestankih povabil kakega akademika na nočne sprehode, ki so trajali do polnoči ali celo do ene. Na takem sprehodu se je mladi akademik pritoževal, da ne zmore več trdega dela, ko pride s sej ali sestankov, da ima postano večerjo in boji se, da si bo skvaril želodec, »ln kaj bo potem?« je odgovoril profesor. »Poglejte svetnike, obteženi z raznimi boleznimi, so ustvarili čudovita dela, s svojimi žrtvami so preobrazili svet. Milijoni ljudi pa skrbe za svoje življenje in kaj ostane za njimi? Kaj morejo pokazati, ko pridejo pred Sodnika? Dolžni ste skrbeti za svoje zdravje, dolžni skrbeti za red, a nikdar ne sme biti to ovira pri delu za verski apostolat.« Malokomu je znano, s kakšno ljubeznijo se je profesor Tomec zavzel za kakega fanta, da bi ga pridobil za delo v Kat. akciji, ne toliko zato, da bi pomnožil število članov, kot zato, da bi fanta rešil. Marsikje so delali težave domači, češ fant naj študira in pusti organizacijo. On pa je hodil k popolnoma tujim ljudem, prosil in rotil, naj fanta puste h KA, da bo postal boljši, bolj resen in tudi bolj vnet za študij. V frančiškanski cerkvi, kamor je hodil vsak dan k sv, maši in sv. obhajilu, je vzbudil njegovo pozornost študent, ki je vsako jutro tam prav zbrano in pobožno molil. Pozanimal ee je, kdo je in odkod, in ko je zvedel, da je fant iz versko mlačne družine, da ima brez-versko druščino, se je z vso ljubeznijo zavzel zanj in skušal rešiti nedložno dušo, za katero je slutil, da je v nevarnosti. Točno je naročil, kaj naj se naredi in sproti izpraševal o uspehu. Toda brezversko okolje je bilo lc premočno in poleg tega zavito v neko meščansko vzvišenost, v katero mi iz proletarskih družin nismo mogli prodreti, poleg vsega še ena nerodna poteza — in stvar se je ponesrečila. Eno leto je fant še vztrajal v pobožnosti, nato je šlo hitro navzdol in po treh letih je bil že agitator brezboštva. Tega gospod profesor dolgo ni mogel pozabiti. Ko bomo počasi odgrinjali zaveso in pokazali našega gospoda profesorja tudi od strani, ki so jo poznali le Mladci in oni, ki so imeli res vpogled v mladčevsko organizacijo, se bo marsikdo začudil: kaj, to je tisti mož, ki se mu je tako nasprotovalo? To je tisti mož, ki je moral svojo čast in dobro ime braniti celo pred sodiščem? To je oni, o katerem so govorili, da ne pozna čustev? Gospod profesor je umrl, toda sadovi, ki jih je ohranilo njegovo delo, so sadovi božje milosti in ti sadovi so večni. Njegova Kat. akcija je zrasla iz ljubezni do Boga in Cerkve, nad njo je razlil svoj blagoslov Večni in to je poroštvo, da bo prestala vse vilio/j«. Mladss, 2}\o£ute novice Koledar Torek, 28. aprila: Pavel od Križa; Vital, mučenee; Valerija, mučeniea; Lukezij, 6poznavalec; Teodora, devica in mučeniea. Sreda, 29. aprpila: Peter Sanel, mučenee; Robert, opat in ustanovitelj reda; Tertula, devica in mučeniea; Torpet, mučenee; Tihik, 6poznavalec. Novi grobovi ■f- V Ljubljani je umrl gospod Franc Posavec, pekovski mojster in posestnik. Pogreb bo v torek, 28. aprila ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice ~ Na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu je bila diplomirana dne 23. aprila gospodična Marta Kovačič, doma iz Tržišča pri Mokronogu. Čestitamol V SOBOTO IZIDE znamenito delo slavnega zdravnika Kirurgovo življenje Napisal Andrea Majjochi, prevedel Mirko Javormk „NAŠA KNJIGA" III. let. 1. XV. Ker naklada ni velika, pohitite z naroČilom 1 Če jo želite dobiti po nizki ceni, se takoj naočite na zbirko .NAŠA KNJIGA* kjer dobite do julija 3 obširne knjige za 84 lir (broširane, oziroma 107 lir (vezane). Naročnina se lahko plačuje v obrokih. Z a I o 2 b a LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani Dogoni živine in zbiranje žita Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča: V mesecu maju bodo komisije, ki jim predsedujejo uradniki Prevoda, nadaljevale z običajnimi dogoni živine. Za živino so središča za zbiranje sledeča: 4. maja v Črnomlju, 5. maja v Novem mestu, 5. maja v Logatcu. 6. maja v Ribnici in Ljubljani, 11. maja v St. Jerneju, 12. maja v Metliki in na Rakeku. 13. maja v Ljubljani in Stični, 18. maja v Črnomlju, 10. maja na V'rhniki in v Kočevju, 20. maja v Ljubljani in na Grosupljem, 26. maja v Novem mestu, v Grahovem in Žužemberku, 27. maja v Logatcu in Velikih Laščah. V mesecu februarju je bilo razdeljenih 5.340,3 stotov mesa, od tega 1.355,9 vojaštvu, 4.004,4 6to-tov na prebivalstvu. Zbirališča za žito so naslednja: 30. aprila v Črnomlju, 1. maja v Metliki, 2. maja v Trebnjem, 4. maja v Veliki Loki, 5. maja v Stični, 6. maja v Ljubljani, 7. maja v Ljubljani, 8. maja na Vrhniki, 6. maja v Logatcu, 7. maja na Rakeku, U. maja v Dobrepoljah in v Ribnici. Nadaljevale se bodo kontTole občinskih pre. hranjevalnih uradov in pri malih trgovcih. V kratkem se bodo pri Prevodu 6pet začeli periodični sestanki občinskih tajnikov, na katerih 6e bodo obravnavala prehranjevalna vprašanja. Kov zakon o učiteljih Minister za ljudsko vzgojo Bottai je podal zastopnikom tiska izjavo o smernicah in določilih novega zakona o ljudskožolskih učiteljih. Po novih določilih so učitelji vključeni v sistem državnih uradnikov kategorije B, kar pomeni zanje izboljšanje gmotnega in pravnega položaja. Sedaj so učitelji postali pravi državni nameščenci in bodo razvrščeni od 12. do 9. uradniške skupine, dočim so bili doslej le v 13. in 12. skupini. Poslej bodo tudi učitelji v kmečkih krajih lahko dosegli vrhunsko plačilno lestvico. 01a|šen jim bo tudi prehod v učiteljsko službo v mestih, da bi mogli svoje otroke v mestnih šolah izobraževati. Le osem mest je izvzetih, in sicer Rim, Bologna, Firenze, Genova, Milano, Napoli, Palermo in Torino. Vsaka plačilna kategorija ima po več stopenj, od katerih daie največja letnih 4000 lir dodatka, najnižja pa 600 lir. Celotni finančni efekt povišanja učiteljskih plač znaSa 400 milijonov lir. » r — S srebrno hrabrostno kolajno je bil odlikovan triestinski domačin, podporočnik bojne ladje Ivan D'Arrigo, ki je bil pred vojno nameščen kot višji častnik na potniških ladjah družbe Linee Triestine per Oriente. — Aretiran, ker je skrivaj klal živino in pro. dajal meso. Te dni so agenti urada za kontrolo cen pri Visokem komisariatu aretirali mesarja in posesinika Ivana Suhadolca, stanujočega v Vrhov-cih št. 16. Suhadolc je skrivaj zaklal 6vinio in tri teleta ter je meso prodajal po višjih cenah, kakor 60 določene. Meso je bilo zaplenjeno in izročeno Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokra-jino. — Nova javna dela. Višji svet za javna dela v Rimu je odobril med drugimi tudi naslednja dela, ki se bodo izvršila v provincah Vene-zie Giulie: V Triesteju nove stanovanjske zgradbe za revne sloje v predmestju Rozzol in Monte. V okolici Triesteja ureditev vodnih regulacij v rudniških področjih Antignano in Rio d'Ospo. Na Fiumeji zgradba ljudskih stanovanjskih poslopij na Sušaku. — Velika umetniška razstava v Firenzi. V nedeljo so odprli v Firenzi obs«žno umetniško razstavo. To je 23. medpokrajinska umetniška razstava. Zbranih je nekaj nad 600 del, slik, kipov in grafik. Večinoma so zastopani najmlajši umetniki iz Toskane. Razen tega so v Firenzi odprli tudi razstavo umetniških del slepcev. — Ustanovitev lilmske družbe v Triesteju. Nedavno se je osnovala v Triesteju družba >Ju-lia Film«, ki ima v načrtu izdelovanje kino-matografskih filmov, in sicer vseh vrst — od dokumentaričnih do umetniških. Izdelovala pa bo samo filme na ozkem traku, ki prihajajo v poštev predvsem za predvajanje na podeželju in v manjših mestih, kjer ni večjih prcdvajal-nih dvoran za film normalne širine. Družba bo zgradila v Triesteju posebne ateljeje, ki bodo najinodcrneje opremljeni, v posameznih krajih pa bo skupno z lokalnimi Činitelji preuredila prostore, oziroma dvorane za predvajanje filmov ter jih opremila s potrebnimi aparati. I'il-me umetniške vsebine bo izdelovala s sodelovanjem gledaliških igralccv in amaterjev. — Huda avtomobilska nesreča se je pripeti^. na cesti med Villa Viccntina in Monfalco- nejem. V smeri proti Monfalconeju je drvel osebni avto, v katerem so bili glavni ravnatelj netrolejske rafinerije Aquila v Trstu gr. Uff. Mario Marconi, ravnatelj iste družbe Odorik De Colle ter industrialec Henrik Garharino iz Genove, šofiral pa je avto šofer 39 letni Tulij Tu-gnoli. Malo pred Monfalconejem je pretekel cesto tik pred avtom velik pes. šoferju se je žival smilila, da bi jo povozil, pa je krenil z vozilom ob rob ceste, vendar jc prenaglo in preveč zavil, tako da je avto zdrknil s cestišča ter se zaletel v obcestno drevo, kjer je ves polomljen obležal. Pri tem trčenju je dobil šofer smrtne poškodbe ter je bil pri priči mrtev, ostali trije potniki pa so bili k sreči le lažje poškodovani. — Utonila v kanalu. V Villetti pri Monfalconeju je izginila že pred nekaj časom od doma 23lelna Avrelija Lepre. l>>mači so jo dolgo iskali, sedaj pa so našli njeno truplo, in sicer v kanalu Dottori, ki dovaja vodo iz Isonza k elektrarni. Ljubljana 1 V župni cerkvi sv. Jakoba bo tridnevnica za pripravo na prvi petek v mesecu v torek, sredo in četrtek ob pul osmih zvečer, SmarniČna pobožnost ho vsak dan ob pol osmih zvečer, zjutraj ob 6 pa šmarnična maša. 1 Ravnateljstvo državne klasične gimnazije poziva vse svoje učence in učenke, da se zbero v torek, 28. aprila ob 15 na križišču pred Žalami, da se udeleže pogreba umrlega g. profesorja Ernesta Tonica. 1 Nn koncertu odličnega italijanskega čeli-sta Nerija Brunellija, ki bo v četrtek, 30. anrila, bomo slišali razna dela iz klasične in moderne literature. Brunelli je profesor rimske glasbene akademije sv. Cecilije in stalen koncertist na čelu. V svoji domovini in izven nje uživa velik umetniški sloves. Spored njegovega koncerta je naslednji: t. Strauss: Sonata opus 6. 2. Pa-radisi: Siciliana. Boechcrini: Rondo in Koncert v d-duru. Kadenca v tem koncertu je Bru-nellijeva. 3. Alfano: Prvi romunski ples. Dun-kler-Brunelli: Predica. Debussy: Sanje. Rimski-Korzakov: Cmrljev let. Na klavirju bo spremljal umetnika niunist Ricardo Simoncelli. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Prva slovenska uprizoritev P. Mascagni-jeve opere: »Prijatelj Fric«, bo seznanila občinstvo z Mascaguijein s popolnoma druge stia-ni, kakor ga poznamo doslej potom njegove veristične opere »Cavalleria rusticana«. Močna dramatika, ki označuje dejanje in glasbo v »Ca-valleriji«, se umakne v »Fricut mehkim liričnim razpoloženjem in intimnim lepotam izraza, ki pa ohranja vendarle bistveno Mascagnijevo elementarno čustveno moč. Peli bodo; Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, llaneza — Dolničar, Friderika — Kristančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: K. Siinoniti, inscenator: inž. E. Franz. 1 Čebelarska podružnica na Viču je darovala za Mladinsko zavetišče na Viču 100 lir namesto venca na grob pok. Bernika Franca. Bog povrni! 1 Tečaj o negi in prehrani dojenčka. V ponedeljek, dne 4. maja t. L, se prične ob štirih popoldne v Higienskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, tečaj o negi in prehrani dojenčka. Vpisovanje v tečaj, ki bo samo popoldanski, je vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev 44-71 istotam (Dečji dom). Uro in dnevi tečaja se bodo določili po ustnem dogovoru. 1 Prvi letošnji grah na trgu. Na trgu se je že pojavil prvi letošnji grah, ki je seveda prišel iz Italije, ki nam je že poprej, še bolj pa sedaj, dobavljala prvo zelenjavo. Ta grah je primeren za kuhanje v stročju, prodajajo ga pa po osem lir kilogram. Poleg cvetače se je pojavila na trgu slična italijanska kapusnica, ki ima tudi lepo in še bolj nežno jedro. To so »brokoli«. Medtem, ko uspeva tudi v naših krajih cvetača, pa »brokoli« ne uspevajo, vsaj noben vrtnar, kolikor nam je znano, dosedaj še ni poskušal s tem sadežem. Prodajalci zatrjujejo, da so »brokoli« še bolj okusni kakor običajna cvetača in tudi po njih segajo gospodinje prav pridno, ker se pripravlja na iste načine kakor cvetača. Ze nekaj dni so na trgu artičoke po različnih cenah, od 2 do R lir glavica. Tudi po njih vlada precejšnje povpraševanje, zlasti s strani takih gospodinj, ki so si prihranile kaj olja ali masla. Na trgu se je pojavil tudi janež v glavicah, ki daje prav okusno prikuho, pripravljajo pa ga približno tako kakor kolerabice. 1 Revna družina s šestimi otroki od 3 do 12 let, brez doma in brez vsakih dohodkov — mož je star 72 let, bolan, nezmožen za delo — prosi usmiljena srca za kakršno koli podporo v hrani, obleki ali denarju. Darove sprejema uprava »Slovenca«, kjer je tudi naslov prosilca. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 28. aprila oh 17.30: Ifigenija. Red A. — Sreda. 25. aprila oh 17.,10: Zaljubljena ženn. Rod Sreda. — Četrtek, 30. aprila oh 17.30: Vdova Rcšlinka. Izven. Opera: Torek, 28. aprila. Zaprto. — Sreda. 29. aprila ob 17: Prijatelj Fric. Premiera. Red Premierski. Četrtek. 30. npriln oh 17: Prodano nevesta. Izven. Zelo znižane cene od 15 lir navzdol. RADIO. Torek, 28. aprila. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska ginsbn. V odmoru (8.00) napoved čnsa. — 8.15 Poročita v italijanščini. — 12.15 Koncert sopranistke Mnnje Mlejnlk (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 12.35 Kmečki trio. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca izvaja piRnno glnsho. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Adamičev orkester. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Komorno glnsho izvajajo: kvartet Fcrro, snpranistkn Mnscin Predit in pinnist Oiorgio Fnva-reto. — 19.30 Poročita v slovenščini. — 19.45 Pesmi ln napevi. — 20.00 Poročila v itHlIjnnščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.40 Orkester Celrn vodi .dirigent Barztzza. — 21.30 Zanimivosti v slovenščini. — 21.40 Orgelski koncert Pnvln Rančignjn. — 22.10 Koncert violinista Knrln Rupla in pionista L. M. Skorjanca. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Ple-eoli, Tyr«evn e. 0. mr. lTočevnr, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Znloška c. 47. Iz Triesteja Predaja vodstva pri ženskem fašiju. "Nedavno se je izvršil v dvorani Littorio pomemben dogodek v fašistični organizaciji tukajšnje province. Nova poverjenica ženskega fašija. Tereza Roiatti, je prevzela vodstvo ženskih fašističnih organizacij v triestinski provinci od dosedanje dolgoletne pover-jenice Karmele Ro66i.Timeus. Izprememba vod- Uspešno delo Pokrajinske delavske zveze Poročilo mezdnega referata Pokrajinska delavska zveza je posvetila svoje delovanje prvenstveno socialni zaščiti delovnih slojev ter je stremela za spopolnitvijo socialne zakonodaje, s katero naj se zboljša položaj vsega delavstva brez razlike. Poleg tega pa je vodila veliko število mezdnih akcij in skušala s kolektivnimi pogodbami ter mezdnimi sporazumi zbolj-šati gmotno stanje delavstva posameznih strok, odnosno industrijskih podjetij. Glavni uspehi tega delovanja tekom zadnjega pol leta so sledeči: 1. Veljavnost vseh kolektivnih pogodb, tudi onih, ki bi zaradi odpovedi po 15. marcu 1941 morale prenehati veljati, je bila podaljšana. Nadalje je bilo za primer neuspelih mezdnih razprav uvedeno obvezno razsodišče, ki končnoveljav-no odloča o delavskih zahtevah, in so bile s posebnim predpisom razširjene kazenske sankcije tudi na kršitve kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov. 2. Svoječasno določene minimalne mezde, kakor tudi mezde kolektivnih pogodb, tarifnih lestvic in razsodiščnih sklepov so bile zvišane za 10—20%, s čimer se je preprečilo, da bi delodajalci, ki so delavcem po 1. juliju 1941 službo odpovedali, sprejeli iste ali druge osebe s starimi nezvišanimi mezdami. 3. Odrejena je bila samostojnost Inšpekcije dela v okviru Visokega komisariata, kar bo povečalo nadzorstvo nad izvajanjem socialne zakonodaje, seveda le ob večji aktivni soudeležbi sindikatov. 4. Z veljavnostjo od 1. dec. 1941 so tudi za delojemalce v Ljubljanski pokrajini uvedene rod-binske doklade, ki znašajo za delavce od lir 5.40 do lir 10.50 tedensko za družinskega člana, za nameščence pa od lir 8.70 do lir 14.70 za družinskega člana. 5. Vse kompetence bivšega SUZORJA so bile prenesene na Zavod za socialno zavarovanje, kar je pospešilo poslovanje zlasti v nezgodnih zadevah. Nadalje sta bila pri socialnem zavarovanju uvedena dva nova razreda, razveljavljena prejšnja kategorizacija gostinskega osebja, na novo urejeno zavarovanje postrežnic ter zvišani denarni ekvivalenti za naturalne dajatve, s čimer se je primerno zvišala hranarina, gostinsko osebje ze-zavarovalo po dejanskem zaslužku ter zvišale odškodnine v nezgodnem zavarovanju. 6. Spremenjen je bil zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev s spremembo plačilnih razredov tako, da so sedaj nameščenci zavarovani že približno za dejanske prejemke ter so se zbolj-šale invalidske, starostne, vdovske in otroške rento. 7. Izvršena je bila kategorizacija gostinskih podjetij, uvedena obvezna nagrada v kavarnah ter predpisana zaposlitev kvalificiranih moči v restavracijah, kavarnah in hotelih, s čimer so se zholj-šali na eni strani prejemki osebja, na drugi strani na se je zmanjšala brezposelnost kvalificiranih moči. 8. Za delavstvo, zaposleno pri javnih gradbenih delih, je bila z veljavnostjo od 17. okt. 1941 predpisana minimalna mezda lir 3.20 za nekvalificirane in lir 4.50 za kvalificirane delavce. Na ta način je bila njih mezda zvišana za 20 do 42%. 9. S posebno uredbo je bil določen čas za odpiranje in zapiranje obratov ter se je v nekaterih strokah zboljšal položaj v prid delojemalcem. Za nekatere stroke je bila uredba naknadno spopol-njena na podlagi pritožb PDZ. 10. Brezposelnim delavcem so bile priznane izredne brezposelne podpore, in sicer po deset vsem tistim, ki bi imeli pravico na podaljšano podporo, vsem ostalim pa, ki so bili tekom zadnjih dveh let vsaj pet mesecev zaposleni, pet izrednih podpor. 6tva se je izvršila z lepo manifestacijo, katere 60 ] se udeležili vsi predstavniki fašističnih organizacij I ter državnih oblastev. 100.000 lir za siromake. Mestna hranilnica v Triesteju je ob priliki letnega zaključka podarila mestni občini znesek 100.000 lir za siromake. Dobrodelna loterija likovnih umetnikov. Na originalen način bodo likovni umetniki v Triesteju izvršili plemenito delo. Prirejajo dobrodelno loterijo, pri kateri bodo kot dobitki razdeljena med kupovalce 6rečk slikarska in kiparska dela. Vsega 6kupaj bo 60 takih lepih dobitkov. Dobiček te loterije pa je namenjen družinam vpoklicanih slikarskih in kiparskih umetnikov. Predavanje albanskega ministra. V dvorani liceja Dante je predaval minister za trgovino al. banske vlade Konstantin Kotte o gospodarskem položaju Albanije. Vlom v trgovsko izložbo 60 izvršili neznanci v nočni temi na korzu Garibaldi. Razbili so izložbeno šipo na novi trgovini čevljev Tosolini ter so pobrali iz izložbe V60 zbirko elegantnih damslcih čevljev, 6 katero pa se niso mogli posebno okoristiti, ker so bili razstavljeni 6amo čevlji za levo nogo. Lastnik trgovine pa trpi znatno škodo. Tržaška pesem iz otroških ust v radiu. Zanimiva je bila radioddajna prireditev šolske mladine v Triesteju, ki jo je preko tukajšnje oddajne po. staje poslušala v sredo, dne 22. t. m. vsa Italija. Izbrani mladi pevci 60 peli 6ame trie6tinske pesmi, Iz Gorlzije Živinski sejmi. Živinorejski oddelek kmetijskega pokrajinskega konzorcija je za prihodnjo trimesečno dobo določil naslednje dneve in kraje, kamor naj se dožene goveja živina, namenjena za rejo: 24. aprila Tolmin, 30. aprila Go-rizija, 10. maja Ajdovščina, 28. maja Gorizija, 30. ma ja Gradiška, 10. juni ja Ajdovščina, 23. junija Gorizija in 30. junija Romano.^ Še vedno strelivo iz svetovne vojne. Pri Go-riziji je 13 letni Lucijan Perigoj cepil drva. Pri tem je zadel s sekiro ob kos streliva, ki je bilo zaraščeno v lesu. Pri udarcu se je strelivo razpočilo z močnim pokom in so železni drobci ranili nesrečnega fantiča na mnogih krajih telesa. Odpeljati so ga morali v mestno bolnišnico. S Spodnjega štajerskega Nesreča na cesti. V bližini ptujskega gozda v Gotovljah se je zgodila huda prometna nesreča. 52 letni delavec Karel Schuller se je vozil proti domu na kolesu tako neprevidno, da je zavozil v osebni avtomobil, ki ga je vrgel v velikem loku na travnik. Pri tem se je hudo poškodoval in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Padec na stopnicah. 67 letna brusačeva žena Jožefa Kokot iz Maribora je v neki mariborski trgovini tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo roko. Človeško truplo najdeno. V Fali so našli moško truplo, že močno razpadlo. Identitete še niso mogli ugotoviti. Iz Hrvatske Sporočilo Poglavnikovga stana, ki je bilo izdano v Zagrebu dne 22. aprila, t. 1. pravi, da so se pred časom spustili na Romaniji planini pri Sarajevu štirje padalci, od katerih sta bila dva Angleža, eden oficir, drugi pa podoficir ter dva pripadnika bivše jugoslovanske armade. Sporočilo zatrjuje, da so domobranci vse štiri padalce ujeli in zaplenili ves material, ki so ga prinesli s sel>oj. Končno poudarja Poglavnikov glavni stan, da so bili po nudih iiojih, v katere so posegali domobranski in ustaški oddelki ter skupine nemške vojske, očiščeni kraji okoli Han Pijeska, Sokolovca, Prače, kraji zahodno od Rogatice, sedlo Ploča ter vasi in naselja okoli Vlasenice, Miliča in Srebrnice. Zagreb dobi dve novi katoliški župniji. Zagrebški nadškof prevzvišeni g. dr. Stepinac je ustanovil v Zagrebu dve novi kat. župniji. Prva nova župnija bi. Nikole Taveliča bo v naselju Rudešu, druga, imenovana po pok. zagrebškem škofu bi. Avguštinu Kažotiču, pa za kraje za letališčem Borongaj. | Nova gozdarska ravnateljstva na Hrvaškem. V Zagrebu je objavljena zak. odredba o ustanovitvi gozdarskiii ravnateljstev v Hrvatski Mi-trovici, Novi Gradiški, Bjelovarju, Ogulinu, Travniku, Omišu in Dubrovniku. Hrvatski državni zavod za narodno prosveto bo v kratkem izdal svoje glasilo, v katerem bo objavil podatke o vseh sedanjih hrvatskih kulturnih in prosvetnih organizacijah in društvih. »Elektrobosna«, veliko industrijsko podjetje v Jajcu je ob obletnici obstoja Nezavisne Države Hrvatske listanovilo sklati _ 3 milijone kun za zidanje deiavskih stanovauj. Vodstvo Gavrilovičevih tovarn za izdelovanje salam in ostalega suhomesnatega blaga v Petrinji namerava znatno razširiti vse tovarniške obrate. Obletnica smrti dr. Ivana Merza. Ob štirinajsti obletnici smrti dr. Ivana Merza se bodo 10. maja letos vse hrvatske katoliške organizacije toplo spominjale ustanovitelja hrvatskega orlovsko-križar-6kega pokreta. Novi predsednik Velikega križarskega bratstva. Za predsednika hrvatskega velikega križarskega bratstva je imenovan dr. Lav Znidarčič. Iz Srbije Prosvetne razmere v sedanji Srbiji. Po lanskoletni prekinitvi rednega šolskega pouka, ki so ga v glavnem povzročili vojni dogodki, zatem pa notranji neredi, 6e počasi življenje po srbskih šolah ureja ter 6e je reden pouk pričel že skoraj po vseh srbskih šolah. Po statističnih podatkih, s katerimi trenutno razpolaga 6rbsko prosvetno ministrstvo, obiskuje danes ljudske šole na sedanjem srbskem po. dročju, t. j. v Srbiji in Banatu, 445.000 učencev. V tej številki ni obsežen sam Belgrad, ki ima 6 6vojim upravnim področjem 45.000 ljudskošolskih učencev. Za vse te šolarje ima 6rbska prosvetna uprava na razpolago 7200 razredov. Med ljudskošolsktmi učenci je več dečkov, kakor pa deklic. Dečkov je 227.000, deklic pa okoli 218.000. Povprečen obi6k šolskih otrok znaša 78 odstotkov. Na vsakega učitelja pride 113 šolarjev. Mesta z Belgradom skupno imajo 74.928 učencev. Dečkov 41.737. deklic pa 33.191. Število dečkov po mestih je povsod večje od števila deklic. Na deželi je razmerje med obema približno enako. Podeželske ljudske šole obiskuje okoli 370 tisoč otrok. Od posameznih okrožij ima največ šoloobvezne mladine banatsko okrožje, zatem le6kovško, na tretjem mestu je pa kragujevško okrožje. Banatsko okrožje ima 32.000 šolarjev, leskovško 16.381, kragujevško pa 15.900. Kader učitelj6tva je popoten, vendar učiteljstvo zaradi jesenskih in zimskih dogodkov še ni moglo biti pravilno razporejeno, kar 6e bo pa zgodilo tudi v najkrajšem ča6u. V Leskovcu v Srbiji je umrla v starosti 92 let Vasilija-Ivana Teokarovič, žena Mite Teokaroviča, bivšega industrijalca iz Leskovca in mati sedanjih srbskih industrijalcev in lastnikov tekstilnih tovarn v Paračinu in Vučjem, Vlade, Laze in Slavka Teokarovičev. Uvajanje reda v Leskovcu. Mestna občinska in policijska uprava sta sporazumno izdali naredbo, po kateri morajo biti V6i pločniki pred hišami in stanovanji pometeni in očiščeni vsako jutro najpozneje do osme ure. V Belgradu je umrl dr. Žarko Kravič, bivši sekundarni zdravnik 6anatorija na Brestovcu. Po velikonočnih praznikih, ko so nastopili top. lejši dnevi. 6e je pričel v Belgradu pouk v posameznih gimnazijah. Odslej imajo dijaki pouk najmanj trikrat na teden. Pouk bo trajal do meseca junija. Tega meseca bo tudi matura. Dijaško gledališče »Srbija«, ki prireja predstave v Belgradu, je poslalo županu v Kragujevac deset tisoč dinarjev kot svojo podporo za tamošnjo siromašno mladino. dJMkUu 39 Voliček si je odpel srajco, da bi pokazal jopico, pa je obstal, kot bi treščilo vanj... »Grom in strela!« je zavpil. »Tudi meni je ukradena I« »Voliček, hočeš reči, da je tvoja nova jopica izginila?« ga je vprašal Mišek, Rimnho pismo: Po Rimu »onkraj obzidja« Ko sem zbiral podatke o novih rimskih cerkvah, sem bil prisiljen, da sein obhodil nove mestne dele in predvsem vsa predmestja. — V »Diario romano e vaticano« sem našel le imena novih cerkva in ulice, kje se nahajajo. Na škofijskem vikariatu so mi dali nekaj splošnih podatkov — in sem se zelo čudil, da si še nihče ni vzel truda in imenitne papeške pobudo podrobneje popisal. Rekli so mi, da v farnih listih navadno izide opis nove cerkve tedaj, ko je blagoslovljena, da pa enotnega spisa o novih cerkvah še nimajo, ker delo še ni končano. Torej mi ni kazalo drugega kakor vzeti pot pod noge in posamezne obiskati. Takoj sem videl, da nove mestne cerkve niso nekaj, o čemer bi celo domačini bili posebno poučeni. Vsi še precej poznajo stari Rim, novega pa zelo malo. Razen tega je treba vedeti, da je tudi med samimi mestnimi prebivalci polovica ljudi, ki so se šele zadnja leta naselili v mestu. Takoj to opaziš, ako hočeš od mimoidočih dobiti kake informacije. Zelo pogosto dobiš odgovor: »Oprostite, gospod, nisem še dolgo v mestu in se sam ne spoznam. Vprašajte koga drugega.« Toda prav nič mi ni žal za čas, ki sem ga pri tem izgubil. Tako sem ohiskal mestne dele, ki bi jih sicer nikdar ne videl in imel sem zlasti priložnost ogledati si nova predmestja, kamor po navadi tujec sploh ne zaide. Novo mesto, to moram takoj reči, napravlja odličen vtis. Po lepih stavbah, Širokih, snažnih epstah, po krasnih parkih in drugih javnih nasadih ler simetrični pozi-danosti se bo tudi moderni Rim lahko z upravičenostjo uvrstil med najlepša evropska mesta. Takoj omenim še drugo značilnost: Predmestni značaj velikega mesta so prav za prav ohranili le nekateri starejSi mestni deli, ki so bili na periferiji pred nastopom modernega Rima. Kar pa sedaj zidajo in čeprav na skrajnih mestnih koncih, je vse velikomestno: šest- do devclnadstropne palače, široke, sončne ulice, za katere »predmestne« prebivalce zavidajo stanovalci v mestnem središču, in pa dobre prometne zveze na vse kraje. Stanovanje v rimskih predmestjih je navadno udobnejše, prijetnejše in mirnejše kakor v mestnem središču. Premožnejši ljudje se močno selijo iz centra v nekoliko višja ležeča predmestja, kjer imajo več zraka, več sonca in več miru. I. Posebno sem bil vesel poti na Monte V e r -d e. Vprašali boste: kaj je tudi to kak rimski grič? Seveda, in še kako imeniten! Samo v »Vodnikih po Rimu« ga šo ni najti, ker je šele zadnja leta bil zazidan in poseljen. Danes tvori skrajni južnozapadni del mesta, še precej daleč onkraj Oianicola v smeri proti morju. Na Monte Verde prideš najlažje, če se pri Mariji v Kozmedinu ob Tiberi v6edeš na tramjav številka 28, ki te bo pripeljal na določeni cilj. Cesta se namreč vije precej navkreber. A najprvo je treba prevoziti znameniti Trastevere, kjer mrgoli preprostega ljudstva in krasnih otrok, nad katerimi bi sam Rafael imel veselje. Znano je, da so nekoč slikarji in umetniki, ki so se mudili v Rimu, zahajali v Trastevere iskat si obrazov in značilnih tipov za svoje umotvore. Tu prebiva revno, a ponosno ljudstvo, ki o sebi trdi, da je edino pravi naslednik nekdanjega rimskega prebivalstva. In na tem bo precej resnice. Tu je nekoč bila tudi judovska četrt, dokler jih niso pregnali onkraj Tibere v močno obzidani judovski ghett. Tam so kupčevali s starinami, uganjali mazaštvo in bili srečni, ako je eden ali drugi papež nekoliko pri-jazneje z njimi postopal. Sicer so pa še vedno našli pota in možnosti, da so prišli do denarja, ki so si ga sčasoma toliko nabrali, da so ga celo papežem posojali. Denar jim je odprl dostop celo v stare plemiške rimske družine. Sicer pa v pa-peškem Rimu judovstvo ni bilo nikdar plemensko vprašanje, marvej izključno le verski problem. Razen tega Judje v Rimu in tudi v Italiji niso nikoli bili posebno močno razširjeni. Slovenski obiskovalci Rima poznajo Trastevere največ iz obiska sv. Cecilije, ki je hitro onkraj mosta čez Tibero. Mi pa tokrat krenemo na levo mimo ministrstva za vzgojo naroda in potem dalje ob Tiberi mimo lepe nove cerkve, ki pa še ni popolnoma dogotovljena, pa nam napis pove, da bo župna cerkev in da jo gradi sv. Stolica. Tako je tudi z drugimi novimi cerkvami v Rimu. Stališče je pravilno: Čudno bi bilo, ko bi preganjali poganstvo po daljnih misijonskih deželah, a bi mirno gledali, da se moderno poganstvo razširi v samem središču krščanstva. Urejenega dušnega pastirstva si brez cerkva ni mogoče misliti. Isto stališče seveda velja tudi za naše domače slovenske razmere. Pot nas vodi mimo železniške postaje v Trastevere, dalje v breg mimo največje rimske bolnišnice Ospedale Littorio, ki je zgrajena po načinu paviljonov kakor ljubljanska, končno še mimo Mussoiinijevega instituta in še malo na desno — pa se ustavimo vrh Zelenega griča. Seveda bo sčasoma ostalo le še ime, ker mesto so tu širi vprek čez hribe in doline, premagujoč s tehniko in podjetnostjo vse ovire. Monte Verde je v resnici cela skupina gričev, ki pa izgubljajo svoje oblike pod rastočim mestom, kakor so jih stari .rimski griči izgubili pod nek- danjim mestom, da jih je komaj še mogoče spoznati. VendHr je svet tu močno dvignjen, tako da je lep razgled na vse strani. Nad Kimom kraljujejo kupole, z južnega konca mesta, ki je industrijski, odmeva ropot strojev lo kot daljni šum morja, a tu gori vlada božji mir kakor v najpri-jetuejšem letovišču. Mestna uprava je poskrbela za lepoto in udobnost tudi teh najbolj oddaljenih okrajev od središča mesta. Monte Verde nima le dvotirne cestne železnice, ki pelje prav na rob mesta, in avtomobilsko zveze s središčem, ampak ima tudi lepo zaraščen park za poleti in velik sončen trg za ostali del leta. Trg ni manjši kakor 1'iazza Na-vona sredi mesta. Ker je dan topel in sončen, na njem kar mrgoli ljudstva. Moj Bog, koliko je otrok in kako zdravi in krepki otroci! In mladi zakoni I Čisto mlade matero pazijo na svoje Mar-eelle, Concette in Oiovannije, medtem ko krpajo perilo in pletejo nogavice — vedno v živahnem razgovoru s svojimi sosedami. Mladi zakoni so poroštvo bogate rodnosti. Ker mladi ljudje imajo idealizem, imajo vero vase in v življenje ter tudi pogum sprejeti neobhodne žrtvo na sebe, medtem ko so starejši zakoni pogosto le špekulacija za zavarovanje lastnega predragocenega življenja, kjer ni več mesta in tudi ne volje za večje število otrok. Z loti v Človeku vse peša. samo sebičnost rasto in skrb za lnstno preskrbo. Narod, v katerem postanejo mladi zakoni redkost in tako rekoč ponesrečena izjema, ne bo dolgo živel in se upravičeno že oglašajo njegovi dediči. Ne mislite, da dela Monte Verde vlis prole-tarske četrti. Nikakor ne! Ceste so asfaltirane, prijazne, stanovanjske hiše so sredi bujnih vrtov, nižje ležeči dolinski svet pa je zazidan z visokimi stanovanjskimi palačami, ki dosegajo osem in deset nadstropij. Javne oblasti očividno dobro skrbe za primerna, zdrava stanovanja tudi nižjih ljudskih slojev. Naselbina ima moderno zidano osnovno šolo, otroško zavetišče, javno kopališče in dve župni cerkvi, ki sta kakih petnajst minut narazen. Obe sta bili zgrajeni v zadnjih štirih letih. Prva leži v dolini sredi visokih stanovanjskih hiš in je posvečena Mariji Materi Božje Previdnosti. Cerkev more ob-seči do 2000 vernikov hkrati, iina tri ladje, je svetla, snažna in čisto preprosta. Druga cerkev stoji na hribu čisto na obronku mesta. Bila je šele lani izgotovljena in je posvečena Gospodovemu Spremenj e n J u na gori. Cerkev je prejšnji podobna in približno enake velikosti. Je prav tako snažna in svetla s tremi oltarji in lepim, iz lesa izrezljanim križevim polom. Nove rimske cerkve imajo sploh zelo čedne križeve pote, ki pa nikakor niso tipizirani kakor pri nas, temveč ima vsaka cerkev izvirne podobe, ki so le redko slike, pač pa navadno reliefi iz gline ali lesa. Fari imata vsaka po osein do deset tisoč duš. Natančnega števila nisem mogel zvedeti. Ker je bil dan izredno jasen, sem mogel uživati še krasen razgled, ki se nudi s 85 m visokega hriba. Očarujoč je pogled proti severozapadu na vatikansko mesto in za njim na mnogo opevani Monte Socrato v daljavi. Sedaj je pokrit s snegom. Severovzhodno so v snežni belini Sa-binske gore in še bolj zadaj Abruzzi, prav tako v snegu so nekoliko bolj proti jugovzhodu Albanske gore, medtem ko tu zemlja žr> čisto diši po pomladi. Na jugu in vzhodu Rima leži otožna rimska kampanja, za katero se daleč v ozadju dviga značilna glava Kirkine gore, ki je nekoliko podobna Kleku nad Ogulinom. Tik v podnožju pa leži Rim, ki rr razliva kakor morje preko ostankov počrnelega Avrelijanovegn mostnega obzidja v nove cvetoče mestne dele. Večno mesto, katerega preteklost se harmonično spaja s sedanjostjo, kakor si v družini smrt in življenje vedno segata v roke. In tu opazim, da je sv. Pavel zunaj mestnih vrat, Citrar pročelje poljubila zahajajoče sonce, tudi že sredi nove mestne četrti. Šport 23» nedelja državnega nogometnega prvenstva Torino povečal naskok — Venezia doma poražena Rim. 27. aprila. — Dva dogodka sta bila pri včerajšnjem državnem nogometnem prvenstvu posebno važna: tekma v Torinu in gostovanje Rimljanov v Benetkah. Doslej je vodilo torinsko moštvo s 30 točkami. Včeraj je igralo z odlično enajstorico Juventusa in jo odpravilo z 2:1. Točki, ki si jih je včeraj priboril Torino, 6ta silno dragoceni in bosta morda celo odločilni pri končni kvalifika. ciji. Z zmago nad Juventusom 6e je moštvo Torina utrdilo na prvem mestu in vodi z 32 točkami. Benečani 60 pohiteli na idilično igrišče na otoku, da se prepričajo, katero moštvo je udarnejše: Roma ah venezia? Odlična obramba Venezie je pridno čistila, prodornejši Romi pa se je le posrečilo, da je poslala žogo v mrežo. Svoje gostovanje v Benetkah je opravila Roma s pomembno, čeprav tesno zmago. Izid je bil 1:0 za Romo. Prav dobro so 6e držali včeraj naši sosedje Triestinci. V gosteh so imeli Genovo, ki je v zadnjih tednih prodrla vse do vodilne tričlanske skupine. Triestinski gledalci 60 vneto navijali, moštvo pa se je borilo s tisto vnemo m 6rečo, ki 60 jo pokazali na začetku jesenskega dela prvenstva. Triestina je premagala Oenovo z 2:1. Kaj prida si sicer ne bo mogla več o po moči, za Genovo pa je bil to občuten udarec. Včerajšnja nedelja je spet dobro prerešetala vrstni red moštev. Tekme same postajajo vedno bolj zanimive. Moštva napenjajo vse sile; tista, ki so na čelu razpredelnice, se potegujejo za naslov prvaka, onim na repku pa gre za obstanek v pr. vem razredu. Napoli in Alodcna, ki že več mesecev 6amujeta na zadnjih me6tih, sta tudi včeraj izgubili vse točke. Izidi so bili 6icer tesni — v obeh srečanjih 1:0 — vendar to ne pride v poštev pri oceni točk. Se sedem nedelj bodo igrali. Potem fx> jasno, kdo je prvak in pa— kateri dve moštvi bosta izpadli iz ugledne tovarišije prvega razreda. Točen obračun na vrhu razpredelnice je po 23. kolu tate: Torino 23 13 6 4 37 25 32 Roma 23 12 7 4 35 18 31 Venezia 23 11 6 6 29 18 28 Podrobni izidi na cemih, dobro obiskanih igriščih, 69 bili: Florenca — Fiorentina : Livorno 2:0 Trieste — Triestina : Genova 2:1 Torino — Torino : Juventus 2:1 Benetke — Roma : venezia 1:0 Bergamo — Atalanta : Milano 2:0 Genova — Liguria : Bologna 2:1 , t/l'.;.. i . mi J- j ^ ■ ..... . j-v^&r^... _ ^ v • ... J- a**/ - ........ ~ - ..V. v*«. ,...<,.. — a Pomota Italijanska lovska letala na ruski fronti »Ildilo! Ne, ne. Tu ni [Hilieija. Ostanite samo pri aparatu. Policija l>o kmalu tu.« Rim — Lazio : Napoli 1:0 Modena — Ambrosiana : Modena 1:0. Tudi po včerajšnji nedelji je ostal Torino na vrhu razpredelnice. Svoj naskok pa je povečal in ima 32 točk. Vrstni red ostalih moštev je tale: Roma 31, Venezia 28, Genova 26. Lazio 25, Milano in Juventus 24, Bologna in Triestina 23, Liguria 22, Fiorentina in Ambrosiana 21, Livorno 20, Atalanta 19, Napoli 15, Modena 14. V drugem prvenstvenem razredu vodi Bari s 34 točkami, na drugem mestu pa je Padova. Podrobni izidi včerajšnjih tekem tega razreda so bili: Sfiezia—Bari 1:1, Savona—Prato 2:0, Alcs. sandria—Vicenza 0:0, Pro Patria—Udinese 0:0, Pescara—Fiumana 2:0, Padova—Luechese 5:0, Reg-giana—Novara 0:0, Pisa—Siena 1:1, Brcscia—Fan-fulla 3:0. Herberger v »škripcih« Sest dni nas še loči od velike mednarodne nogometne tekme mej Nemci in Madžari. Nemce čaka v nedeljo v Budimpešti nenavadno trda preizkušnja Za Herbergerjevo enaj6lorico bo to četrta letošnja mednarodna tekma Prvo, proti Hrvatom v Zagrebu, so dobili, drugo proti Svicarjcm na Dunaju «0 izgubili, s Spanci pa so igrali ne. odločno. V vsem beležijo doslej torej eno zmago, en poraz in en remis. Herberger, izkušeni trener nemške reprezentance, 6e zaveda, da bo nedeljsko srečanje v Budim- fiešti hudo vroče. O Madžarih je znano, da 60 na astnih tleh naravnost nepremagljivi. Nemčkim nogometašem se doslej še ni posrečilo, da hi se vračali iz Budimpešte kot zmagovalci. Od 601.822 igralcev, kolikor jih šteje nemška nogometna zveza, je izbral Herberger 20 najboljših. Z njimi se je umaknil na deželo, da bi jih vuigTal in okrepil za nastop proti Madžarski. • , Časnikarjem, ki so ga obiskali je izjavil, da njegovi fantje niso v najboljši formi. Občuti se pomanjkanje rednega treninga, kajti reprezentativni igralci so večinoma zdaj v vojaški 6lužbi, zdaj na dopustu. Za primer je vzel tekača Rudolfa Harbiga in druge rekorderje, ki letos ne bodo mogli postaviti najboljših rezultatov. Športniki, ki so na bojišču, trenirajo pod težjimi okoliščinami in to moramo upoštevati, ko ocenjujemo njihove uspehe, je na glasil državni trener. Glede na tekmo v Budimj>ešti je izjavil Herberger naslednje: »Pri. čakovanja ne smejo biti preveč optimistična. Sam državni športni voditelj je ponovno nagla6il, da moramo tudi športne uspehe presojati z merilom, ki ga narekujejo vojne okoliščine. Glavno je, da 6e udejstvujemo. Športnega zastoja ne 6me biti in ga tudi ne bo!« • Preložitev kolesarske tekme v Ljubljano. Za dne 10. maja je bila predvidena velika kolesarska dirka na progi Gorizia—Ljubljana—Gorizia. Zaradi nastalih ovir pa je tekma do nadaljnega preložena. Arafli — voditelj srbskega športa. Ob zadnji reorganizaciji srbskega športa je imenoval prosvetni minister športni odbor, kateremu na čelo je postavil inž. Milivoja Vuka Aračiča.. Doslej jo bil Aračič načelnik v ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo, ki pa je po novi ureditvi državne uprave ukinjeno in podrejeno kot samostojen oddelek prosvetnemu ministru. Aračič se je udejstvoval zlasti pri uvedbi zakona o obvezni telesni vzgoji, razen tega pa je bil znan kot zadružni delavec. Ob prevzemu nove dolžnosti je izjavil, da se bo boril proti profesionalizmu v nogometu in boksu, v ostalem pa bo skušal organizirati srbski šport na široki ljudski podlagi. Japonci so priredili nedavno v obmorskem mestu Dairenu pomladanski maratonski tek, katerega se je udeležilo 147 tekmovalcev. Zmagal je Moku Sochou v času 2 uri, 34 minut, 43 sekund. Tekli so po progi za avtomobilske dirke, dolžina pa je znašala točno 42.192 m. Gianna Valenti Tauda Pisma v modrem ovftku Vsak dan, kadar mu je vojaški poštar izročil pi6mo v modrem ovitku, 6e je Ricardo Detli spraševal, kdo je tista, ki mu vsak dan piše? Brez podpisa, brez znaka, po katerem bi spoznal pisavo kane znanke. V6a ta pi6tna — polna melanholije, ki je označevala zelo občutljivo dušo — 60 prihajala iz Rima. Sprva je mladi mož bral pi6tna le s posmehom. Ni bil prijatelj skrivnosti. Toda kmalu se je teh čudnih ljubavnih pisem navadil. Hrepeneče je vedno čakal na pisma, pisana z veliko, elegantno pisavo. V vseh pmmih se je pojavljala pesem polna obože. vanja, pohval za njegovo hrabrost in podvige v aviaciji. — Slišala 6em vse, kar 6e govori o vas, vaših podvzetjih v Afriki, nato v Španiji, — mu je pisala neznanka v svojem prvem pismu. Nikdar va6 še ni6em videla. Moja domišljija vam ne daje niti obraza, kajti nisem zaljubljena v va6. Zajjubljena sem v vaše podvige, v vaše stalno preziranje smrti... Ricardo Deni je bil letalski kapetan, čeprav še zelo mlad. Komaj je skončal akademijo v Caserti, je že prisostvoval vojni v Afriki. Nato je odšel v Španijo. Tu si je pridobil V6a odlikovanja, ki jih mlad častnik lahko dobi. Imel je osem in dvajset let, bil je visok in močan. Toda njegovo lice, nekdaj krasno, je bilo sedaj 6pačeno po brazgotinah dveu strašnih ran: na bradi in na čelu. Bil je brez rodbine. Živel je 6am, brez topline, brez ljubezni,.. Nebo mu je bilo dom, letenje lju- bezen. Vedno, kadar so njegovi tovariši začeli pripovedovati o 6vojih ljubih, o ženah, dekletih, 6e je počutil osamljenega. Tedaj je s hvaležnostjo pomislil na ono, ki mu pošilja ljubka pisma. Zeljno je pričakoval pisma. Pohlepno je čital v nadi, da bo kdaj našel sled o tej neznanki. Skriv. no6t je še vedno ostala le skrivnost... — Se bova kdaj videla? — mu je pisala. — Morda bom prišla nekega dne v Castiglione del Lago, da vam rečeni: Tu 6em, sentimentalno dekle, ki je zaljubljeno v vaš pogum... S 6trahom je pričakoval ta dan. Često 6e je zagledal v ogledalo in z roko potegnil preko čela, kakor da bi hotel s tem izgladiti brazgotine. — Oh, ko me bo zagledala!... Zamislil 6i je mlado ženo... Je lepa? Morda grda? Plavolasa ali črnolasa? Morda pustolovka? Morda pa bogato dekle, ki je V6a utonila v sentimentalnost?! Ko se je nekoč vrnil z letenja, 60 mu sporočili, da ga pričakuje mlada dama. Novico je prinesel narednik. Kapetan Deni ga je hitro vprašal: — Kako izgleda ta gospodična? Narednik je zamahnil z roko: — Kako izgleda? Gosjiod kapetan, jio pravici rečeno, nisem je natančno pogledal. Ne morem vam je natančno opisati I Toda če 6e ne motim, je zelo, zelo lepa ... Ime ji je bilo Marija. Ni bila ravno lepa, toda v očeh — velikih, 6anjavih — in v nasmenu "je bilo nekaj prijetnega, privlačnega. Bila je plavo)a6ka, nežna, bitje kakor igračka, občutljiva, nadzemska. Ko je vstopil v mali salon oficirskega kluba, je Ricardo Deni takoj zapazil, da je 6ilno prebledela. Nato je šepnila: — Ste vi?... Ste vi kapetan Deni? Mladenka ga je gledala s široko razprtimi očmi. Bila je zelo razburjena. Ustnice 60 ji drhtele. Za njo, ki ga je gledala skoraj prepadeno, je bilo ogledalo. Kapetan Deni se je v njem jasno videl. Zdelo 6e mu je, da 6e še ni nikoli bolje videl, kakor ravno sedaj. Ko je opazoval mladenkmo lice, 6i je mislil, da ni na 6vetu gršega obraza, kot je njegovo... Zaradi tega je odgovoril naposled z odločnim glasom: — Kapetan Deni se je smrtno ponesrečil... Dekle je zadrhtelo, joolegnilo z roko preko čela in se 6pu6tila v naslonjač. Izgovorila ni niti besede. Dvignila se je solznih oči in se počasi oddaljila. Kakor da je nenadoma ostarela, je odšla počasnih korakov, sključena ... — Vendar je bilo najbolje!... si je govoril, ko je ostal 6am. Prižgal si je cigareto. Nato se je začel 6pre. hajati, nervozno, z enega konca salona do drugega. Glej, toliko zaželeni trenutek je prišel, toda ni mu prinesel zaželene 6reče. Zopet je čisto 6am. Pisma v modrem ovitku ne bodo več prihajala. Skrivnost je odkrita ... Njegova usoda je in bo, da ostane osamljen! Spomnil se je, da zastonj pričakuje pošte, kot jo je do sedaj... Zvečer je bil zelo razburjen. Zgodaj se je umaknil v svojo 6obo. Dolgo je razmišljal, končno 6e je odiočii, da v najkrajšem ča6U zaprosi za premestitev v kolonij* Končno je zaspaL Imel je težke 6anje. Kdo ve, kdaj bi 6e prebudil, da ga ni zbudil narednikov glas. — Gospod kapetan, ekspre6 pismo za va6l Bil je iznenaden. Pismo je bilo njeno. Sprva mu je pisala o 6ebi, 6vojih že umrlih starših, svojem brezciljnem življenju v 6tari hiši, ki je bila prevelika in premračna. Nato... — ... to si bil ti, takoj 6em to čutila. Zakaj si me nalagal? Zakaj 6i me tako hudobno odpodil!? Je bilo potrebno, da ti priznam, kako te ljubim. Čeprav 6em 6prva ljubila tvoj pogum, ljubila 6em tudi tebe. Spoznala 6em, kako dobro in plemenito srce imaš. To je ljubezen, o kateri sem vedno sanjala, katero 6em vedno pričakovala ... Ljubim te... ni važno kako izgledaš... Vedi, da sedaj pričakujem novic od tebe. Dovolj mi bo ena sama beseda, da bi prišla, da bi poletela k tebi... Takoj je skočil pokoncu. Hitro je odgrnil zaveso in pogledal na nebo: Bilo je lepo, vedro... Malo kasneje je bil že poleg svojega aparata. Nestrpno je čakal, da odleti. Čutil je potrebo, da je daleč od sveta, da bi si zbistril misli... Ko se je.naposled spustil na zemljo, mu je priznal tovariš: — Danes si izvajal najsijajnejše akrobacije, čeprav vemo, kdo si in kakšen 6il Včasih si res čuden. Cuj... Ni še misli dokončal, ko je kapetan Deni že stekel h pošli. Ves upehan je zahteval forinular za brzojavko. Napisal je eno samo besedos — Pridi!.., 91. In božja pomoč nam je pomagala. S čudovito hrabrostjo smo zagnali Turka z zidovja, ga vrgli raz nasipe in gonili potem v njegov tabor. Tam pa se je ustavil in začelo se je mesarsko klanje. Tvoj oče, stric Marko in jaz smo stali v bližini meniha Kapistrana. Kakor da bi bila njegova svetost panala svinčenke, nas ni nobena zadela. 92. Naenkrat pa pridrvi v najljutejšem begu četa jani-čarjev mimo nas. Kakor bi trenil, udari neki Turčin sivolasega meniha po glavi, a v tistem trenutku odbije k sreči tvoj oče, Zalika, namenjeni udarec ter prebode sovražnika, da se zgrudi na tla. Tako je rešil tvoj pokojni oče življenje pobožnemu menihu. 93. Za to rešitev je podaril pobožni menih tvojemu očetu v dar kar tam na mestu in vpričo nas to srebrno svetinjo, ki jo imaš zdaj ti v rokah, Zalika. Dobil pa jo je menih, kakor je pravil, v dar od samega svetega očeta v Rimu. To nas je še bolj navdušilo ter smo še bolj udarili na bežečega Turka. Šele nočna tema nas je ustavila. Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 1P.30 Film neverjetnih ljubezenskih doživljajev Vražja deklica Meloyn Douglas, Joan Blondell KINO UNION - TEL. 22-21_ Zabavna glasbena komedija polna romantičnih IJubavnih dogodivščin Tri zlate deklice Deana Durhin. Nan Ctfv. Helen Parrlsh, iharles WinninRer, Viasta Bnrian KINO SLOGA - TEL. 27-30_ Film mladoBtne poezije, zlatih sanj, smeha ln solz prve ljubezni URA. KEMIJE Andrea Chncchi, ALIDA VALLI, Carlo Campa-uiui, Irasema Mtiau, Sandro Ituffini in nebroj lepili mladih deklet KINO MATICA - TEL. 22-41 Dobe: Deklo za župnlšče, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2588. (b čim debelejše je dekle, tem lažje se poroči Pri enem od zahodno-afriških plemen so je do najnovejših časov ohranila čudna navada. Pri tem plemenu namreč cenijo dekleta — bodoče žene, ne n. pr. po lepoti, pridnosti, čednosti, temveč po teži. Očetje oddajajo pri tem plemenu svoje hčerke možem samo za denar. Dekle je pa tem dražje, čim debelejše je. Zato posamezni moški naravnost tekmujejo med seboj, kateri od njih bo dobil debelejšo ženo, ker večja teža žene istočasno javnosti kaže dobro gospodarsko podlago moža in gospodarja. Zato je pri tem plemenu splošno v rabi tudi pregovor, če hoče kdo označiti bogastvo kakega moškega, ki se glasi: »Ta moški si lahko kupi sto kilogramov težko ženo, ali pa še težjo.« Važni zakonski osnutki pred madžarskim parlamentom Te dni se spet sestane madžarski parlament. Med počitnicami je madžarska vlada pripravila celo vrsto zakonskih osnutkov, s katerimi se bodo zdaj ha vili poslanci v svoji zbornici. Med njimi so najvažnejši: zakonski osnutek o valorizaciji vseh vojnih posojil iz let 1914—1918, zakonski predlog o razlastitvi vseh judovskih posestev na Madžarskem, zakonska osnutka o pospeševanju poljedelstva in industrije ter zakonska osnova za zavarovanje zakonitosti in čistote javnega življenja. Predsednik vlade Ka-lay je pa pred zastopniki vladne stranke napovedal tudi zakonski osnutek, s katerim bodo] na Madžarskem docela spremenili sedanji upravni sistem. 2 951 Semenski oves namizno koruzo, toplnam-bur kot nadomestek krompirja, deteljno seme, travno mešanice, tlžol za v stročju. grah, buče za krmo ln Jelo, nudi: Sever & Komp., LJubljana. 1 Razprodajamo dalije najlepših vrst, begonlje, gladlole tn druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. Sever & Komp., Ljubljana. Semena domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahore, trave pese ter čebulčka dobite pri tvrdki Fran Pogačnik v LJubljani Javna skladišča, 1 Sivo moško obleko z dolgimi hlačami, za srednjo, vitko postavo, še novo, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2587. (1 Pohištvo kuhinja ln soba, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2591. g Dblai^fl DRAŽBA LESA Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov, LJubljana, Cesta Viktorja Ema-nuela III. št. 1-1 (bivša Blel\velsova) bo prodajala na ponovni Javni dražbi dne 12. maja 1942 ca 7200 plm jelove hlodovine na panju lz območja šumske uprave v KočevJ'1. Pogoji, ti- j skovine ln pojasnila so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani ln v Kočevju. Umrl je naš predobri tovariš tn odlični vzgojitelj, gospod Emesl Tomec profesor Pogreb bo v torek, 28. aprila, ob pol 4 z Zal, lz kapelice sv. Jožefa. Služba božja za pokoj njegovo duše bo v sredo, dne 29. aprila ob 9 v Uršullnskl cerkvi. Njegovemu požrtvovalnemu delu trajen spomin, njegovi duši večni mir ln pokoj. Ravnateljstvo in učiteljski zbor drž. klasične gimnazije v Ljubljani. Sporočamo prežalostno vest, da je umrl, previden s tolažili svete vere, naš dragi sin, brat in stric, gospod prof. Ernest Tomec Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 28. aprila 1942, ob pol 4 popoldne', z Zal, iz kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. aprila 1942. žalujoči: mati in brata Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod Franc Posavec pekovski mojster in posestnik Truplo dragega pokojnika leži v njegovem domu, Karlovška c. 30, do dneva pokopa dopoldne. Pogreb bo v torek, 28. aprila, ob 3 popoldne, z Zal, iz kapelice sv, Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana, 26. aprila 1942. žalujoče rodbine: Posavec, Mešiček, Gorjanc Paul Heuzčs 23 Steklar iz Murana zgodovinska povest. VI. Po dveh tetinih. Bone tke so spet zaživele življenje, ki je bilo v mehkih sončnih žarkih na zunaj mirno, delavno tn veselo, v resnici pa nemirno, nezaupljivo in zastrupljeno od vsakovrstnih bojazni. Gualterijeva zadeva, ki je prišla nepričakovano prav v trenutku, ko je zunanji blesk republike cadobil ponižujoč udarec, je še huje razpalila stra-oti. Za tem smehljajem se je skrival resničen strah. Zgodovina nam večkrat nudi podobne zglede. Majhen, neznaten dogodek povzroči v danih okoliščinah velike in nepričakovane posledice. Tako zadene družbo na najbolj občutljivi točki, posebno še, če ta družba v resnici ni biila več edina. Nesoglasja, ki so se skrivala, planejo potem z vso silo na dan. Beneško ljudstvo je bilo že več let razdeljeno v dva tabora. Prvi so zahtevali močne, samostojne Benetke, ki morajo tujcu le gospodovati. Drugi pa so želeli dobro soseščino z vsemi narodi, češ da je več koristi od prijatelja kakor od sovražnika. Vsakodnevno vprašanje je bilo: ali naj Benetke sprejemajo tujce? Kako naj jih sprejemajo? Vlada ni bila v dvomu: še želela je dobrih razmer s svojimi gosti. Zato je tudi ustvarila zanje razne zadruge, v katerih so posebno trgovci našli v odvisnosti do lastnega poslanika velik razmah. Tudi ljudstvo je bilo zadovoljno z njimi. Gualterijeva zadeva je torej vnovič vzvalovi.la strasti. Stranka, ki je bila proti tujcem, je našla ugoden trenutek za svoj nastop. »Glejte posledice!« so kričali. »Ce bi ne pustili k nam teh Holandcev in drugih, bi se to ne zgodilo!* Nasprotniki pa 60 si mislili z Janezom: Kakšno pomembnost naj pač ima to, če kupi tujec skrivnost take vrste? In zato so klicali: »Ravno nasprotno! Cim bolj držimo tujce trdno, tem bolj nam bodo škodili. Ce svobodno trgujemo z njimi, nam ne bodo pošiljali tatov v hišo!« To so bila pričkanja! Pripomniti pa je takoj treba, da se ta niso vršila na javnih prostorih, kajti 6vet desetih je imel svoje pojme o svobodi. Vse je bilo zavito bolj v senco, v brezimna ovajanja in nepojasnjene te-peže. Po požigu Gualterijeve hiše je muranski župan zaprl kakih deset meščanov, med njimi tudi nekaj steklarjev, ki so še posebno pokazali svojo nasilnost. Nasprotno pa so sorodniki le-teh naznanili oblasti namišljene sokrivce, ki so pomagali Gualleriju in Ilolandcu do bega. Svet desetih pa je vse naznanjene ljudi obdržal v ječi, da bi lažje vodil preiskavo. Tako se je pa zgodilo, da se je stranka osumljenih v predmestju bolnišnice vzdignila in navalila na zadrugo Nemcev (ker ni bilo zadruge Holandcev) in jo zažgala... Velikanski požar je trajal vso noč. Ker je bilo obširno skladišče postavljeno iz lesa, je pogorelo do tal. Svet desetih je spoznal, da podobni dogodki le škodijo ugledu Benetk. Zato je v proglasu na ljudstvo želel previdnosti in zopetnega pomiirjenja. ln ljudstvo se je spet vrnilo k 6vojim opravkom... Vest, da je Peter Boccaro odšel v svet, so sprejeli ljudje precej različno. Bilo je v jutru, ko se je še kadilo iz ruševin »izdajalčeve« hiše. Conegliano je prišel v »Štorkljo« z negotovim korakom. Pogled mu je bil divji, jezi,k ves obložen... Vest, ki jo je prinašal, je še bolj potrjevala njegovo razdraženost. Izročil je Janezovo pismo mojstru Andreju. Pismo je bilo kratko in precej nejasno: »Predragi Conegliano! »Obžalujem, da te ni6em dobil doma. Moram zapustiti Benetke za nedoločen čas. Odpotujem takoj in z županovim dovoljenjem. Obvesti, prosim, najinega ljubega mojstra Guisettija, ki ga ne morem jaz sam osebno. Oprosti mi tudi ti, da ti ne morem v tem trenutku odkriti skrivnosti, ki ni moja... (Sledilo je nekaj navodil zaradi opravkov.) Na svidenje, kakor upam, kmalu. Tvoj vdani Janez.« Starega steklarja je bolestno presenetilo. Ni našel besede. Bral je in zopet bral in molčal... Da je bilo nekaj skupnega z Gualterijevim begom in Janezovim odhodom, je bilo pač jasno. A v čem je obstajala ta skupnost? Mojster Andrej je mislil in tuhtal, pa ni mogel priti na jasno. »Morda se hoče raztresti, pozabiti?... Pa bi mi gotovo raz-odel!... Kaj pa je e to »krivnostjo?... Je šel morda za Petrovim sledom?... Cemu vendar? Saj vendar ve, da je Gualterio obsojen na smrt. In samo z njegovo smrtjo bo Tulija prosta...« In je sklepal: »Morda hoče Petra ubiti? To bi bil le en korak.« Stari mojster pa ni mislil na to. Kako naj bi si vendar predstavil kaj podobnega?... Odločil se je, da bo počakal, kako razvije čas vse te žalostne reči. Janezovi prijatelji v »Štorklji« in sodelavci v raznih steklarnah pa so ugibali po svoje. »Ubil se je!« so rekli nekateri. »Pa nam zdaj zakrivajo njegovo smrt, da bi nam zabraaili nove pohode!« »Bežal je!« so menili drugi. »S hčerko Gualte-rijevo je zbežal na skrivneml Prav je storil!« Bili pa so tudi taki, ki so trdili, da Janez Boccaro sploh ni odšel iz Benetk. Da je stopil v samostan svetega Marka, oblekel meniško haljo in si dal odsekati desno roko, da bi tako ne izdeloval več steklenih nakitov. Starejši ljudje pa so »i mislili: Svet desetih ga je kako zatrl. Ima pač vzrok, da vlada molči o tem. Enaka ugibanja 6o krožila tudi mestu samem. Usoda velikega umetnika Boccarija je prevladovala vse dogodke. Neki njegov občudovalec v orožarnici je razpisal nagrado tisoč dukatov za tistega, ki bi prinesel gotovih znamenj o njem. Tako so tudi tisti, ki ga niso poznali, stikali povsod in ga našli v marsikaterem mimoidočem steklarju, ki pa ni bil Janez Boccaro... Nastal je seveda v takih primerih tudi pretep... V cerkvi pa 60 žlahtne gospe prižigale sveče pred podobo svetega Marka in prosile za mladega junaka. Ti zadnji dogodki so močno vplivali na Cone-gliana. Ko je po dveh dneh popolnoma prespal svojo pijanost, je sklenil, da bo poprosil za sprejem pri samem dožu. »Ta beg z doma je le preveč bridek,« je mislil. »Janeza so preveč povzdigovali. Samo, da ni storil kakega obupnega koraka!... Treba je predvsem, da izvemo, kje je... Župan mi gotovo ne da pojasnil, senator še manj. Pojdem pa k dožu Loredanu!« V doževi palači se ni skliceval ne na mojstra Guisettija, ne na svojega slavnega prijatelja. Dož je sprejemal vsakega dne ob določeni uri sam s svojim tajnikom vsakega meščana, ki se je v kakšni zadevi obrnil nanj. Tako ee je znašel pred dožem. Razodel je na široko in v visokih izrazih namen svojega prihoda. Dož ga je potrpežljivo poslušal in rekel mirno: »Gospod Conegliano! Vaša bojazen je neopravičena. Mi vemo, kje je vaš prijatelj. On se ne nahaja v nobeni nevarnosti.« In ga je prijazno odslovil. Ves osupnjen je stopil spet na trg. To je bil hud udarec zanj. Od tega dne ni bilo več donečih besed iz njegovih ust. Govoril je kratko, preprosto in z veliko težavo. Prijatelji ga niso poznali več. Skušali so, da bi ga spet vrnili v dobro voljo, pa je bilo vse zastonj: Conegliano je bil nem. Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: In?. Jože Sodji Urednik: Viktor CenM