Poštni urad 9020 Celovec g Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXVII CELOVEC, PETEK, 26. FEBRUAR 1982 ŠTEV. 8 (2059) V ODNOSiH MED AVSTRiJO IN JUGOSLAViJO: Dober razvoj sodeiovanja vendar nobenega napredka v manjšinskem vprašanju Medtem ko je mora) zvezni kancier Kreisky v odgovoru na postan-pko vprašanje — kakor poročamo tudi še posebej — spet enkrat miriti duhove na Koroškem in jim znova zagotoviti, da v stikih z jugoslovanskimi predstavniki niti ne ..prodaja" niti ne „izdaja" interesov Koroške (kar doiočeni krogi v eni aii drugi obiiki vedno znova skušajo podti-kavatj, da bi iažje ščuvaii na narodnostno mržnjo in hujskati proti sosedni državi), se odnosi med Avstrijo in Jugosiavijo uspešno razvijajo "a najraztičneiših področjih. Le v eni smeri, namreč v manjšinskem vprašanju, se stvari kijub temu ne premaknejo z mrtve točke. Pre dno vim razgro vorom med viado m ^*o roškim j' S*7ovencj? ..TJ/znjo ^oJocMost" se obetajo MOv/ razgovor: meJ zvezdo v/^Jo w predstavnih/ osrednjih organzaeij horošh;h ^/ovencev. Aa-poveJa/ j;'/? je zvezni ^anc/fr Areishp, ho je odgovarja/ OVP-jevshe-pos/anca Paa/itscha na pos/ansho vprašanje v zvezi z TTMnjdfM^o proh/entatiho. 7z tozadevnih p o roč;/ v tahajšnjetn tisha je razd^MO, Ja je OVP-jevshega pos/anea iz Korošhe zanima/o predvsem dvoje.* haho g/eda hanc/er Kreishp na znano sta/išče horošh;'h ^/ovencev g/ede sosvetov :n hahšna zagotovi/a je Ja/ novetna jagos/ovanshema pos/a-niha Pešiea o/* njegovem nastopnem oh:sha v zvez; z manjšinshim vprašanjem. V prvi zadevi je hane/er sporoči/, Ja nima namena oh-nav/jati starega niti osnovati novega Aoara^raega homiteja (hahor sta preJ/aga/i osrednji s/ovensh: orgaa/zac/j/j, marveč je s/ej ho prej za vstop s/ovenshe /a hrvašhe aaroJae shapnosti v sosvete „ter ho ae aazaJaje oJv/sao oJ aspe^a preJv/Jeaega razgovora, a// ho možno v tem vprašaaja Joseč/ aapreJe^". V osta/em pa je ^aac/er OVP-jevshega pos/aaea „poadr;7", Ja jagos/ovaas^ea;a pos/aa/^a a/ Ja/ nobenega zagotovi/a. Porej so Jamovi aa 7čoroi/;ea; spet pomirjeni /a je ta pomiri-tev taho popo/aa, Ja horošhih stranh aa preJv/Jea/ razgovor a/t/ vahi/i ae ho Jo, marveč j;h hodo /e aa^aaJao odvest/// o potega. Z/; je /z tega sh/epati, Ja ho š/o /e za a/;7a'-razgovore, oJ haterih a/ pričahovati nobenega /?oa/?retaega reza/tatač Zah neaspeh gotovo ae /a pr/speva/ h zwaajsaaja aezaapaaja a:aajs/ae, porojeaega /z neštetih razočaraaj, hi smo pb Jožive/i v Jo/gih /et;'h zamadnega reseva-aja oziroma aeresevaaja naš:'b živ/jenjshih vprašaaj. /Vase zaapaaje Jo v/aJe nam morejo aasprotao povrait/ /e poz/t/vaZ prem;hi v smeri Jejaas^ega resevaaja, osaovaaega aa ^oastra^tZvaew soJe/ovaaja med prZstojao v/aJo Za prZzaJeto manjšino. hvoje pog/eJe Za prej/oge v tej smeri srao horošhi i/oveaeZ že poaovao sporočZ/Z pristojnim Jejavnihom Za je torej o J njih od-vZsao, Ja hončno s s^apaZa:Z aaporZ najdemo izhod Zz treaatae s/epe a/Zce, v hateri se je znaš/a ataajšZas^a po/;'f;Pa Avstrije. .Spričo novih „oJ/očaejsZ/?" horahov, ^Z jZ/; aapoveJaje zlvstrZja v jažaot;'ro/s/:ea; vprašaaja, Z?Z to/Z^o /*o/j apravZčeao /a/?^o prZča^ova/Z oJ aje pozZ-tZvea preo&ret taJZ g/eJe ataajšZa v /astazZ) azeja/;. Spori med biokoma ogrožajo madridsko konferenco O skladnem napredovanju avstrij-sko-jugoslovanskih odnosov je bilo govora v ponedeljek, ko je bival zvezni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Josip Vrhovec na ^ouradnem obisku na Dunaju. Sre-Ca! se je z avstrijskim zunanjim ministrom VVitlibaldom Pahrom v okvira rednih, dogovorjenih delovnih Posvetom. Glavna pozornost je vejala najbolj perečim mednarodnim vprašanjem in še posebej sedanji madridski konferenci, ki se je zaradi sporov med obema blokoma znašla v resni nevarnosti. Vendar sta ministra ob tej priložnosti izmenjala mnenja tudi o vprašanjih v zvezi z dvostranskimi odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo. Med drugim sta govorila tudi o bližnjem uradnem obisku avstrijskega zveznega Predsednika Kirchschlagerja v Ju-goslaviji, do katerega bo po vsej verjetnosti prišlo sredi aprila. Mimo protokolarnih in deklarativnih manifestacij dobrega sosedstva pa se sodelovanje odvija predvsem tudi v konkretnih oblikah. Ta-je bilo v zadnjem času na primer precej govora o tem, kako bi našli ustrezno obliko financiranja 9radnje cestnega predora skozi Karavanke. Najnovejše vesti kažejo. da je zadeva tako daleč napredovala, da je menda zagotovljen skorajšnji začetek del na tem projektu. V Murski Soboti je konec minu-isga tedna zasedala mešana av-strijsko-jugoslovanska komisija za obmejni promet, ki je prišla do skupnega zaključka, da je sodelovanje na tem področju bilo v minu-iem obdobju nemoteno in da je prispevalo k dobrim odnosom med sosedama. Navedeni so bili tudi zanimivi podatki, po katerih so v dasu od oktobra 1980 do oktobra 1981 zabeležili iz obmejnih področij skoraj poldrugi milijon mejnih Prehodov, od tega skoraj milijon jugoslovanskih državljanov, ki so Potovali v Avstrijo. Na zasedanju komisije so se dogovorili o celi vrsti nadaljnjih olajšav in razširitev v Maloobmejnem prometu; jugoslovanska delegacija pa je tudi ob tej Priložnost ponovila že deset let sta- ro pobudo, da bi na avstrijski strani končno dogradili cesto na Pavličevo sedlo in tako omogočili dostop v Logarsko dolino. V Kopru so predstavniki koroškega gospodarstva razgovarjali o možnostih prevoza premoga skozi koprsko luko proti Srednji Evropi, ki bo leta 1990 potrebovala dodatnih 10 milijonov ton premoga, ki naj bi ga uvažali iz prekomorskih dežel. Na Dunaju pa je delegacija jugoslovanske gospodarske zbornice proučevala možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja med obema državama. In tako bi navajali lahko še celo vrsto konkretnih primerov, ki vsi kažejo, da je ob obojestranskih interesih in obojestranski pripravljenosti možno najti tudi ustrezne rešitve. Ravno zaradi tega uspešnega razvoja stikov in sodelovanja na najrazličnejših področjih pa je še toliko bolj očitno dejstvo, da na enem področju — namreč v manjšinskem vprašanju — ni zaslediti nobenega napredka. Koroški Slovenci smo iskreni pristaši politike dobrega sosedstva in smo v tej smeri zavestno odpirali vrata že tedaj, ko so drugi še krčevito branili železno zaveso na meji. Tudi danes želimo biti aktivno vključeni v tokove obmejnega in širšega sodelovanja. Vendar pa smo in bomo v tej zvezi vedno spet opozarjali tudi na tolikokrat deklarirano načelo, da je prav odnos do manjšinskega vprašanja merilo, kako iskreno eden in drugi razume in želi razvijati dobrososedske stike. Kajti zavedamo se, da bomo vlogo mostu mogli odigrati le tedaj, če bodo zadovoljivo rešena naša živ- Zveza slovenskih žena VCeiovcu vabi na OBČN) ZBOR ki bo v ponedeljek 8. marca 1982 s pričetkom ob 13. uri v celovški Delavski zbornici (L nadstropje, soba 4). Občni zbor bo po stari tradiciji tudi tokrat Mednarodnem dnevu žena, borbenem dnevu naprednih žensk vsega sveta. Ženske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju! Odbor Ijenjska vprašanja, ko bo zajamčen naš obstoj in razvoj ter se nam ne bo treba bati tihega, vendar nenehnega odtekanja naše narodne substance. Madridska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi se je znašla v resni nevarnosti, da se razbije. Nesoglasja in včasih tudi že kar pravi spori med obema blokoma močno bremenijo potek sestanka in bolj ali manj onemogočajo vsako stvarno razpravo. Pogajanja o pripravi sklepnega dokumenta madridske konference so se znašla v slepi ulici predvsem zaradi izredno ostrih sporov, do katerih je prišlo med blokoma in ve- lesilama zaradi „poljskega vprašanja". Zahod je poudaril, da ne bo podpisal nikakršnega sklepnega dokumenta madridske konference, dokler ne bodo ukinili vojnega stanja na Poljskem in obnovili dialoga med vlado ter cerkvijo in Solidarnostjo. Vzhod pa zahteva, naj bi se madridski dialog nadaljeval, ker sodi, da obstajajo vse možnosti za uspešen zaključek srečanja. V takšnem vzdušju seveda ni ustreznih pogojev za dejanska pogajanja, niti ni pričakovati soglasja o ključnih spornih vprašanjih. Zato si prizadevajo, da bi dosegli kompromis vsaj o nadaljnjem delu konference in njenih ciljih, da bi tako ohranili njeno kontinuiteto. Zahodna stran je menda pripravljena nadaljevati zasedanje še dva ali tri tedne, nato pa naj bi ga prekinili do jeseni. Vzhodna stran prekinitve dialoga sicer ne zagovarja, bi pa morda le bila pripravljena sprejeti kompromisno stališče. Tako sta se torej oba bloka sicer načelno izrekla za ohranitev dialoga, pri čemer poudarjata, da nista za konfrontacijo. Vendar pa take trditve niso v skladu s stvarnostjo na konferenci, kjer je vse v znamenju srditih sporov med Vzhodom in Zahodom. V tej situaciji so se neuvrščene in nevtralne države spet enkrat znašle v položaju, da skušajo rešiti, kar se rešiti da. Med njimi potekajo trenutno živahni posveti in je samo upati, da jim bo uspelo najti formule, ki bodo sprejemljive za vse strani. OSTRE KRITIKE AMERIŠKE POLITIKE Aii bo Salvador no v Vietnam? Na področju Srednje Amerike že teta trajajo oboroženi spopadi med protiijudskimi režimi in osvobodiinimi gibanji. V zadnjem času se boji zaostrujejo ziasti v Salvadorju, ki se vedno bolj približuje razmeram, da bi se lahko spremenil v nov Vietnam — namreč v tem smislu, da bi se Washington neposredno vključil v tamkajšnje dogodke in jih takorekoč preusmeril v „svojo" vojno. Podobno je bito pred leti v Vietnamu, kjer je ameriška politika potem doživela poraz, od katerega si še vedno ni opomogla — vsaj moralno in predvsem v zavesti ameriške javnosti. Zato je tudi razumljivo, da je sedanja politika predsednika Reagana glede srednjeameriškega prostora deležna čedalje ostrejše kritike in obsodbe zlasti v Ameriki sami. Množijo se zahteve raznih organizacij, pa tudi vplivnih politikov, ki nedvoumno terjajo, da mora Washington nehati s podpiranjem vojaških režimov. Doslej je predsednik Reagan vendar ostal gluh za vse take proteste in zahteve ter je njegova administracija namenila nove milijone dolarjev vojaške in gospodarske „pomoči" vojaškemu režimu v Salvadorju. Poleg tega so v Salvadorju — in v drugih državah, kjer se odvijajo podobni dogodki — „na delu" ameriški vojaški ..svetovalci", o katerih so prav v zadnjem času ameriški novinarji ugotovili, da pridno sodelujejo v krvavem nasilju nad domačim prebivalstvom. Dokaze neposrednega vojaškega vmešavanja Amerike v notranje zadeve Salvadorja so Američani lahko spremljali tudi na svojih televizijskih zaslonih — in so bili presenečeni. Saj so vendar videli, da se ZDA ne omejujejo več na pomoč salvadorski vladi (ki jo sestavljata vojaštvo in desno krilo krščanskih demokratov), le z denarji in orožjem, temveč tudi že s svojimi vojaki nastopajo v tuji državi, kakor svojčas v Vietnamu. In tukaj so Američani postali občutljivi: tudi takrat so verjeli svojim politikom, da gre menda za obrambo življenjskih interesov ZDA, potem pa so videli, da je to v resnici najbolj umazana imperialistična vojna, v kateri do zob oborožena velesila skuša v krvi zatreti boj domačega ljudstva proti izkoriščevalski in korumpirani kliki; in so na koncu doživeli, kako se je morala Amerika umakniti iz Vietnama — vojaško in predvsem moralno poražena. Kaj podobnega v Salvadorju ne bi hoteli doživeti, zato nenehno narašča — kakor kažejo razne ankete — število tistih, ki obsojajo takšno politiko ter izražajo nezadovoljstvo in nezaupanje predsedniku Reaganu. Ob 40-letnlci nasilne izselitve in vktjučitve v protifašistični upor !V. zimski pohod „Arihova peč" v spomin na borce, padle februarja 1945 pod Arihovo pečjo V nedeljo 28. februarja 1982 s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Hodninl nad Šentjakobom v R. Vabijo: Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu. Želimo celovitejše sodelovanje z gorenjsko regijo Dežehii glavar odgovarja danajskim študentom Sodelovanje slovenskih prosvetnih društev na Koroškem s kulturnimi delavci južno od Karavank je že staro desetletja. Minuli Koroški dan v okviru slovenskega kulturnega praznika na Gorenjskem je bit zadnji primer takšnega kulturnega sodelovanja. Vendar imamo Slovenci na Koroškem potrebo po tem, da se ti odnosi dvignejo od večinoma osebnih odnosov na bolj organizirani nivo, ki bi upošteval tudi potrebo po celovitejšem sode-iovanju, saj obstajajo takšne težnje ne samo na kulturnem, temveč možnosti sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. Spregovorili so tudi predstavniki podjetij, ki imajo že svoje izkušnje na gospodarskem sodelovanju kot so to Elan iz Begunj in Alpetour iz Škofje Loke. Pri tem so omenili seveda tudi konkretne težave, ki so jim nastale zaradi dinarskih in deviznih ukrepov Jugoslavije. Prav tako pa so navzoči koroški Slovenci izraziti svoje prepričanje, da ima gospodarsko udejstvovanje slovenskih podjetij precejšen pomen za razvoj slovenske manjšine na Koroškem. (S J tudi na političnem, izobraževalnem in gospodarskem področju. Zato so se prejšnji teden v Kranju srečali predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in vključenih organizacij ter številnih krajevnih društev z gospodarskimi, kulturnimi in političnimi delavci Gorenjske. Srečanje je pripravila Zveza komunistov Slovenije. Predstavniki gorenjske regije so na tem srečanju predstavili svoje 'f r, j .V ! A Pri vsem tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno dolgoročno planiranje, prav tako so zastopniki Gorenjske obljubili, da bodo pri pristojnih mestih posebej še poudarili pomen gospodarskega sodelovanja za slovensko manjšino. Glede kulturnega sodelovanja je bilo ugotovljeno, da obstajajo že dolgoletni stiki slovenskih prosvetnih društev z raznimi občinami na Gorenjskem, tako sodeluje npr. Šentjanž s Škofjo Loko, Borovlje s Predstavniki delovne organizacije Krka pri ZSM V ponedeljek, dne 22. 2. 1982 se je v Celovcu pri Zvezi slovenske mladine mudila delegacija delovne organizacije Krka iz Novega mesta. Za ta povratni obisk so se zmenili predstavniki ZSM decembra lani, ko so se mudili v Sloveniji in se med drug m srečali z mladino tovarne zdravil Krka. Delegacija je med drugim informirala o tem, da tovarna zdravil, ki je močan gospodarski dejavnik na Dolenjskem, razpiše vsako leto tekmovanje „ Krkine nagrade". Tekmovanje, v katero so lansko leto vključili tudi zamejsko mladino, so prvič organizirali leta 1971. Tekmovanje je zasnovano predvsem za primerjanje vrhunskih raziskovalnih dosežkov študentov in dijakov, ki se usmerjajo v iskanje novega znanja, prav tako pa je zasnovano tudi za vzpodbudo drugega ustarjalnega dela mladine. Pri prejšnjih razpisih so sodelovali v glavnem študentje ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze ter dijaki srednjih šol iz Dolenjske. Osnovna misel pri vključitvi mladine v to tekmovanje je bila ta, da se mladina v zamejstvu spozna s sovrstniki v Sloveniji, da spozna lepo Dolenjsko in se vključi v raziskovalno delo, ki je vsestransko koristno za manjšino. Letos bo prvič sodelovala pri tekmovanju tudi ena skupina mladincev, članov ZSM iz Koroške. Delovna organizacija Krka, ki je prejela znak AVNOJ za izredne uspehe v gospodarstvu, je praznovala pred kratkim svoj 25-letn) obstoj. Sestavljena je iz 10 temeljnih organizacij združenega dela in zaposluje preko 3000 ljudi. Matična tovarna obratuje v Novem mestu, drugi obrati pa so še v Ljutomeru, v Srbiji in v Nairobiju. K njegovi mreži spada tudi nekaj gostinskih obratov in depandans, ki služijo krkinim delavcem. Delegacijo tovarne, ki se je mudita na obisku v Celovcu, so sestavljali prof. dr. Miha Japelj, Sandra Ulčnik ter predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Krka tovariš Thor-ževskij Sergej. m. Tržičem, Železna Kapla s Kranjem. Govorilo pa se je tudi o tem, da bi bilo treba zagotoviti tudi drugim prosvetnim društvom, da v prihodnje vzpostavijo stike z gorenjskimi občinami. Mislili so predvsem na organizacijo nastopov, skupnih tekmovanj, pa tudi na moralno pomoč, ne nazadnje pa tudi na določeno gmotno podporo za delovanje prosvetnih društev. Tudi pri organiziranju Peršmano-vega muzeja bodo pomagale razne organizacije, saj je obstajala tudi za časa antifašističnega boja tesna povezanost med borci na obeh straneh Karavank. Prav tako obstajajo tesne povezave med Zvezo slovenskih žena ter Slovenskim znanstvenim inštitutom z Delavsko univerzo v Kranju. Vsa leta skrbi ta izobraževalna inštitucija za predavatelje, ki so tako priljubljeni v naših krajih, če govorijo o zdravstvenih, vzgojnih in drugih vprašanjih, s katerimi se bavijo naši ljudje. Prav tako pa je bilo omenjeno, da je prišla podpora iz Gorenjske regije tudi ob samoiniciativnem ustvarjanju kulturnih domov in otroškega vrtca. Predstavniki prosvetnih društev so se oglasili k besedi in orisali svoje prosvetno delo ter nakazali svoje omejene možnosti. Zastopnik društva iz Loč je med drugim izrazil željo po kulturnem sodelovanju s tistimi jugoslovanskimi državljani, ki v poletnih mesecih v večjih skupinah prihajajo na letovanje. Ne nazadnje pa se je zmenil zastopnik Slovenske kmečke zveze za obnovitev stikov s kmetijskimi strokovnjaki gorenjskih krajev. Za koordinacijo predlogov in njeno realizacijo bo sledilo še nadaljnje delovno srečanje. Posvet z zastopniki gorenjske regije je bil predvsem informativnega značaja, ki naj bi izboljšal sodelovanje slovenskih prosvetnih društev z občinami, ki mejijo na glavnini dvojezičnega ozemlja. Srečanje pa je že drugo te vrste, saj je bilo podobno srečanje že aprila 1979 v Škofji Loki, ko so razpravljali o občini v mednarodnem sodelovanju SZDL, ugotoviti pa moramo, da je od tedaj naprej bilo premalo storjenega od obeh strani, da se bi odnosi dvignili na višji nivo. Lansko srečanje z zastopniki celjske regije in letošnje srečanje z zastopniki gorenjske regije pa sta prav gotovo vzpodbudna koraka za poglobitev bolj organiziranega sodelovanja. Iz pisem deželnega, glavarja Wag-nerja, ki jih je napisal v odgovor številnim resolucijam in protestom zaradi zahteve žiitrajske občine po odstranitvi dvojezičnih napisov lahko razberemo, da jih je do 16. februarja že več kot 30. Mogoče pa je tudi ugotoviti, da so odgovori vedno precej slični, kar pa ne pomeni, da postanejo zato trditve tudi bolj resnične. Deželni glavar je odgovoril tudi Klubu slovenskih študentov na Dunaju ter jim zagotavlja, da se še vedno popolnoma strinja z izjavami, ki jih je dal pred dunajskmi študenti glede slovenskih napisov v notranjosti nove žitrajske ljudske šole. Tedaj se je pohvalil, da bi dvojezičnih napisov brez podpore socialističnih mandatarjev v občini prav gotovo ne bilo. Sedaj se deželni glavar v pismu zvija ter pravi, da je tedaj te napise ocenil kot izraz duha mirnega sožitja in medsebojnega priznavanja, ki ga po njegovem — kot se izkazuje naknadno — Slovenci odklanjajo. Prav tako pa ponavlja, da napisi ne morejo biti niti najmanjšega pomena za dvojezični pouk in za kulturno življenje Slovencev. Pismo, ki ni napisano v najbolj prijaznem stilu, potrjuje, da dežela v tem primeru niti noče govoriti o tem, da je s takšnim ravnanjem občine kršen člen 7 državne pogodbe. Tudi notranji minister Lane odgovarja Klubu slovenskih občinskih odbornikov in ugotavlja, da je občinski odbor delal zakonito hkrati pa opozarja na pristojnost urada zvezneg* kanlerja. Zgoraj je ena od dvojezičnih oznak iz stare ijudske šole. Spodaj vidimo novo izvedbo istih napisov. Čeprav po izjavah najvišjih poiitikov za dvojezični pouk nimajo najmanjšega pomena se bavi z njimi ves državni aparat! Za enake možnosti izobraževanja Precej r<2zgib#7:% je v z^d^j/b tedmb r#zpr#v# med zgsfopTM^i r#zw/b stremi o šolski rejorTTri. 7% dZsbMsZ;'# tr#;d sicer že neb%; /er, p/odn/b Zn zvoniti/? z#b/;#čbov pa dos/e; še rti; prvič je Zd šo/sbo reformo potreb::# 2/3 pdr-/#mer:t#rrM večirt#, dr#g:'č se posebno socZd/ZsrZčrtd srrdtz^d Zn t% z/dsrZ minister Zd po#b Zn umetnost $inow#tz tr#d/, d# /h /e še priš/d do sbttpneg# sb/ep# vsaj z Mdjvečjo opozicijsko, se prdfi z /j#dsbo stranko. Toda samo v eni točki so si vse tri par/antentarne stranke edine; šo/ska reforma mora kiti, in to kma/a. Ko so pred dvanajstimi /eti socid-/isti prevze/i v/ado, je ki/a ena nji-bovib ob/jttb, da kodo zagotovi/i vsem šo/cokvezn/m otrokom enake možnosti in pogoje izokraževanja. V ta namen so napoveda/i tadi ve/iko šo/sko reformo, do katere pa do danes še ni priš/o, čeprav je treka priznati, da je danes otrokom nižjik s/ojev /e o/ajšan npr. štadij na visokik šo/ak. Da se ok tem dejstvn seveda kaj kitro re/a-tivirajo drage metode /skrit nameras c/aasas ipd.) je draga p/at meda/je, ki je ta ne komo točneje razč/enjeva/i. Okstoječi šo/ski sistem ovekoveča zastare/o in popo/noma nepreg/edno atomizacijo šo/skik ponadk, saj je šo/a razde/jena na /jadske in g/avne šo/e /taka; so šo/arji razde/jeni na dve kategoriji; v šo/arje prve stopnje in drage stopnje), sp/ošnoizokraževa/ne višje šo/e, rea/ke, trgovske akadem/je, v/šje tekn/čne šo/e, višje šo/e za ženske pok/ice in še drage. 5 takoimeno-vanimi šo/skimi poskasi skašajo na in- Prisotnost na našem podeželju - podlaga za uspešno narodno-politično delo Kot študenta, sva v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem imela v teh februarskih semestrskih počitnicah nalogo, da se podrobneje seznaniva s specifičnimi problemi občin in krajev dvojezičnega ozemlja ter v večji meri spoznava in kontak-tirava naše rojake. 2e na zadnjem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij leta 1979 v Železni Kapli je bil sprejet sklep, ki predvideva nujnost izrazitejše organizacijske strukture ki naj bi temeljila na bolj neposrednem in stalnem stiku s celotnim prebivalstvom dvojezičnega področja Južne Koroške. Ta sklep se je v zadnjem času realiziral v konkretnih primerih v obliki krajevnih sestankov in odborov, ki uspešno delujejo že v Pliberku, Zitari vasi, Škoci-janu, Železni Kapli in Škofičah. Vsi ti krajevni odbori imajo redno sestanke, po zahtevi so prisotni tudi predstavniki iz Celovca. Uspešnost teh krajevnih odborov pa se vedno bolj kaže ob interesu in zavzemanju naših ljudi različnih političnih taborov v dvojezičnih občinah za gospodarske, kulturne, socialne in narodnopolitične probleme, katere bi bilo treba reševati ob sodelovanju, nasvetu in podpori osrednje organizacije v Celovcu. V zadnjih tednih sva imela priložnost, da sva se pogovarjala s številnimi ljudmi tudi v občini Sele. Čeprav je v tej občini večina prebivalstva slovenska, se tamkajšnji občani srečavajo s problemi, kot so občinski dvojezični napisi, katerih še ni, pa tudi uporaba slovenščine pri dopisovanju z občinskim uradom. Po drugi strani pa tare Selane manjkajoča gospodarska struktura, kar povzroča, da se mora večina Selanov, razen tistih ki so zaposleni v kmetijstvu in deloma v gozdarstvu, voziti na delo izven občine, predvsem v Borovlje in Celovec. S tem povezana odselitev in stalno zmanjšanje števila prebivalstva pa seveda pospešuje nevarnost asimilacije. V tem smislu smo se prejšnji teden, 16. febr. 1982, srečali v ljudski šoli na Kotu, kjer je bil živahen in zavzet pogovor prav o teh stvareh. Navzoči so bili tudi občinski 'odborniki Selške SPd in EL. Prišlo je do izraza, da je podobne krajevne sestanke treba sklicevati redno in pogosteje, to je med drugim poudaril tudi tajnik ZSO Feliks Wie-ser. K smiselni in zadovoljivi rešitvi nakazanih težav bi pripomogla poleg tega tudi koordinacija centrale ZSO. Važnost in pomen takega političnega delovanja in usmerjanja se iz dneva v dan potrjuje tudi ob izkušnjah drugih krajevnih sestankov in odborov, ker se le-ti vključujejo v vedno večji meri tudi v komunalno-politične naloge in pobude v prid naši narodni skupnosti. Da navedeva primer žitrajskega krajevnega odbora, ki je podvzel iniciative na gospodarskem, predšolskem in drugih področjih, solidarno podprl akcijo „PRO Kukoviča"; primer pliberškega od- pobttdo v/#de doseč/ nebe vrste tegr#ci;o vse/? te/; šo/sbib tipov. K#men spof/^e je pred/og soci#/i-stov, d% se %stv#ri nebe vrste osem-/etn# ce/otdt# šo/% /„Gesawtsc/?M/e"), v b#teri /d bZ/Z z#;eti vsZ šo/oobvezn/ #čenci. 7% pred/og Mteme/;#;e;o s tern, d# /d se n# t% n#čin odpr#v:7# obstoječa dZfererzcZacZja v obv/r# dobe šo/-sbe obveznost/, bjer danes otrobe raz-de/Zjo na g/mnaz/jo /s ten: m# do/o-č/jo zre/ost za štnd/j Zn v/šjo izobrazbo), a/Z na prvo stopnjo g/avne šo/e /bar pogojaje večinom# strobovnega de/avca) /n drago stopnjo g/avne šo/e /od boder pr/de ve/Zbo pontožn/b de-/avcev). 5 ce/ov/to šo/o bočejo odpra-v/t/ zgodnjo Zzobrazbeno Zn bva/Zf/ba-c/jsbo d/ferencZacZjo, b/ v več/nZ primerov ne odgovarja dabovn/m sposobnostim otrob, temveč bo/j m#-fer/a/nZm možnostim Zn razrednem# po/ožaja staršev. Nedvomno b/ taba „osem/etba" pr/speva/a b demobratZ-zac/jZ trenatnega šo/sbega s/stema. Kavno prot/ tema pred/oga pa se s števZ/n/mZ orgament/ zaganjajo za-stopn/b/ opozZc/jsbZb stranb, v b/stva pa j/m gre za obran/tev pr/vZ/eg/jev; v/šja Zzobrazba Zn štad/j naj b/ bZ/a pr/držana še naprej v prv/ vrst/ s/no-vom Zn bčeram v/šj/b s/ojev; demo-bratZzac/ja šo/sbega s/stema pa se naj b/ /zved/a /e v to/Zbo, da b/ Zz n/žj/b s/ojev pr/š/o nebaj bva/ZfZcZran/b badrov, ber pač v/šjZ s/ojZ sam/ ne dajejo zadostnega števZ/a bva/Zf/cZra-n/b /jad/, b/ j/b potrebaje trg. Kdaj bo bonec razprav o šo/sb/ reform/, n/ mogoče povedat/. KorošbZ 5/ovenci bomo pozdravZ/Z vsab borab b demobratZzacZjZ šo/sbega s/stema. Toda sestavn/ de/ te demobratZzacZje mora b/tZ nedvomno tad/ ta, da se bo šo/a na našem ozem/ja oz/ra/a tad/ na naš jez/b /n ga tad/ enabopravno apo-števa/a bot obvezn/ poačn/ jez/b po vsem dvojez/čnem Korošbem. KajtZ o enab/ možnost/ Zzobraževanja pr/pad-n/bov s/ovensbe narodnost/ je mogoče govor/t/ /e, če se apoštevajo pred/og/ pr/zadet/b sam/b. fra-ter bora, ki je odločno podprl pobudo za izgradnjo domače Zadruge; primer škofiškega odbora pri pobudah za izgradnjo dvojezičnega otroškega vrtca in pomoč Zadrugi — in še hi lahko naštevali. Vsi t! rezultati pa samo poudarjajo potrebo, da se nadaljuje navezovanje stikov in tesnejše sodelovanje z vsemi kraji dvojezičnega področja, kajti mnogo se je v zadnjih letih zanemarjalo in zamudilo s strani osrednjih organizacij in je tem bolj razveseljivo, da se bo to delo še boj poživilo, kar hkrati tudi obeta resnejše in odgovornejše politično nastopanje v bodoče. pMrjan Afirbo P##/Ztscb Tberbert OB STOLETNtC! KAMNiŠKE DRE: „Gremo v Korotan" Nova ptošča koroških ijudskih pesmi Prvo stovensko pevsko društvo LtRA v Kamniku, ki je s svojim izvrstnim zborom že ponovno gostovaio tudi pri nas na Kroškem, bo 'etos siaviio jubiiej svojega stoietnega obstoja. Ustanovijeno je biio namreč novembra 1882 ter se je v prvem obdobju svojega deiovanja Posvetiio predvsem petju v narodnobuditeijske namene. Po prvi svetovni vojni je siediio resno koncertno deio, za kar ima največ zasiug Pokojni zborovodja Cirii Vremšak, ki je vodi! zbor vse od ieta 1920 do teta 1962. V času med obema vojnama je zbor vsako ieto naštudirat ceiovečerni koncert. Leta 1924 si je zbor na tekmovanju pribori) naslov prvaka Hubadove pevske župe, ieta 1965 je na mednarodnem tekmovanju v Arezzu osvoji) drugo mesto, medtem ko je na tekmovanju „Naša pesem " v Mariboru prejei srebrno in bronasto piaketo. Ob 90-tetnici obstoja pa je bita DRA odtikovana z Gattusovo ptaketo. Od jeseni 1962 dalje vodi moški zbor LIRA Samo Vremšak, ki je znan tudi kot skladatelj in harmo-nizator. Njegov skladateljski opus obsega simfonije in druge instrumentalne skladbe ter blizu 80 zbo- vič); Sont'r pojd (Zdravko Švikar-šič); Za Dobračem bom spivijal (Samo Vremšak); Puabi pojo (Zdravko Svikaršič); Kosa (France Marolt, solist Tone Juvan); Ribce po murjici pvavajo (Samo Vrem- rovskih skladb, in sicer tako umet- šak); Gnarcev ni (Luka Kramolc); "e pesmi kot priredbe narodnih, med katerimi so tudi koroške. Po-'^9 tega se udejstvuje tudi kot solist baritonist ter je priredil že večje število koncertov. Tesne vezi med kamniško LIRO m Koroško izpričuje tudi dejstvo, da so Liraši za svoj jubilej posneli novo gramofonsko ploščo prav z zborom koroških ijudskih pesmi. ^°d naslovom „Gremo v Korotan" ja tovarna gramofonskih plošč He-lidon v Ljubljani (ki deluje v okviru mariborske založbe Obzorja) dala na trg novo LP-ploščo, na kateri so v izvedbi moškega zbora LIRA v Kamniku pod vodstvom zborovodje Sama Vremšaka posnete naslednje koroške ljudske pesmi: Dekle, to mi povej (Oskar Dev); Jes s'm pa snu'č neč' biu (Emil Adamič); Ta Zima že zapušča nas (Ciril Pregelj); Travniče sa žie zaliene (France Marolt); Nča bom več vinca piu (Lovro Horvat — solist Janez Majceno- 'ZŠLA BO ZBtRKA „SViTANJA": Poezija NOB jugosiovanskih narodov in narodnosti V kratkem bo menda izfei do:iej naj-v*{ji :ioven:ki izbor poezije : tematiko "erodnoo:vobodiine borbe. Zaiožba d&U Univerzum pripravijo namreč oblino zbirko ..Svitanja", v kateri bodo Predztavtjene partizan:ke pe:mi jugo-*fovanzkih narodov in narodnozti. Zbirko naj bi izMa v :rbohrvaikem in do-*en:kem jeziku. Pripravo reprezentativne zbirke je Ptevzet profe:or Janez Rotar, urednik P" je profezor Emii Cezar, znan ztro-kovnjak na področju knjiievnozti v HOB. Pri gradivu ze je urednik odiočit kronotoJko razmejitev, kakor jo *ahteva naravni razvoj revotutije, ki 'ega od tridezetih iet do danez. Prvi 'ktop bo pod naztovom ,Predvečerje 'avotucije" bo zajei pezmi od Mirozia-VQ Krieie do ziovenzkih avtorjev, kot *a SeiiJkar, Ktopčič, Čufar in drugi, bruga tematzka in čazovna zkupina ima "aztov ^Okupacija" in prinafa pezmi * vzeh območij Jugoziavije. Majobzei-"ejfa in ozrednja zkupina .Ozvobodit-"t boj* zajema okrog 140 pezmi, med katerimi nekatere pozebej prezenečajo, '"j naztopajo najraztičnejfi avtorji — nadreaiiztov datje. Široko podobo "Pora in boja bo zajet zktop ,internacija, zapori, iiegaia", ki bo obzegai °hoii SO pezmi. V tem okviru je zio-"enzki deiež največji in taka je tudi *adnja zkupina ^Ozvoboditev", ki bo *ajeia okoii 40 pezmi. Kakor ie povedano, bo to doziej naj-"etji ziovenzki izbor poezije z tematiko ROB. Vzeh avtorjev je pribtižno H0, kt bodo zaztopani z zkupno več kot "100 verzi; ztovenzki deiei bo znafa) ^ peznikov z zkupaj 1400 verzi. Med 'iavenzkimi avtorji bo tudi nekaj takih, ki zo biti tekom dezetietij že povzem Pazabtjeni in jih bo zbirka torej pojavno prikiicaia v zavezt bratcev. Sicer je v ziovenzkem deiežu poteg tirič-"azti dozti izkrene, intimne izpovedi — *Pazmi zrečanj z žarnim zeboj", med-'atn ho jo poezija drugih narodov in "arodnozti boij povezana z kotektivom. Saztavtjatci ztovenzke izdaje zbirke "Svitanja" zi prizadevajo, da bi biti na kvaiitetni ravni opravtjeni tudi prevodi 'ako iz ztovenfčine v zrbohrvažčino kot "hratno iz jezikov drugih narodov in "arodnozti v ztovenfčino. ni" strani. S primerno restavracijo so jo želeli ohraniti živo med ljudmi. Zaradi tega so si posegi, oz. obdelave skladateljev različnih generacij in kompozicijsko tehničnih usmeritev na novi plošči kamniške LIRE med seboj podobni, v nekaterih elementih istovetni. Kljub omenjeni podobnosti skladateljskih prijemov pa Gabrijelčič v svojem zapisu posebej opozarja na obdelave Franceta Marolta (Trav-niče) in Sama Vremšaka (Za Dobračem, Ko bi Žilo noj Dravco, Ribce) ter meni, da se te pesmi odlikujejo zaradi izčiščene in poudarjene tipi-ke, kar spominja na nekdaj živo večglasje prav v tem predelu slovenskega narodnostnega ozemlja. „ Kam n iška LIRA, ki se predstavlja naši in tuji javnosti že z drugo ploščo, zasluži vse priznanje," je rečeno v omenjenem zapisu. „Kakor v svoji bogati koncertni dejavnosti, se tudi z izborom koroških ljudskih pesmi uvršča med tiste redke ohranjevalce slovenske zborovske pesmi, ki ne hlastajo za trenutnimi in zgolj zunanjimi blišči. Je LIRA torej med intimnimi ljubitelji in varovalci slovenskega petja. Ljubiteljem plošč bo ta lastnost povšeči." Tem ugotovitvam se lahko samo pridružimo z željo, da bi kakor kamniška LIRA sama, tudi njena nova plošča našla številne prijatelje v Korotanu, kamor so se pevci iz Kamnika napotili s ploščo ob stoletnici svojega pevskega društva. Ob tem jubileju jim že zdaj iskreno čestitamo ter jim še naprej želimo uspešno delo pri gojitvi in So še rožce u hartelnu žavovale (Ciril Vremšak, solist Janez Majcenovič); Je pa dečva zatoživa me (Luka Kramolc, solist Avgust Ogrinec); Moja lubca m' je pošto po-svava (Pavel Kernjak, solist Rok Lap); Ko bi Žilo noj Dravco pre-pvavati znou (Samo Vremšak, solist Samo Vremšak); Jes s rn ta lijp' šiman (Pavel Kernjak, solist Janez Majcenovič). Na ščitnem ovitku nove plošče je objavljen tudi kratek zapis (Marijan Gabrijelčič) o koroški ljudski pesmi ter o njenih obdelovalcih in izvajalcih, iz katerega povzemamo naslednji odlomek: Koroške ljudske pesmi so značilen del slovenske raznovrstne folklorne zapuščine. Danes je moč le ugibati, kakšen je bil njen prvoten obraz in izraz. Vsi znaki kažejo, da se je koroška ljudska (peta) pesem ohranila do danes v blagozvočni podobi kljub izredno težkim pogo- širjenju slovenske in še posebej koroške pesmi. Njihovo ploščo „Gremo v Korotan" pa lahko dobite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. . ; gremo v korotan jem, tako izvenkulturnim kakor tudi umetnostnim. Ta del njene pojavnosti je fenomen, ki obeta dobro pot tudi v prihodnost. Drugi zunanji vplivi so jo obšli. Zakaj, je njena nova zgodba, vredna vse naše pozornosti. Na koroško ljudsko pesem neprekinjeno živo in prisotno, so zadevala glasbena dogajanja iz kulturnih središč le obrobno. Obdelovalci (harmonzatorji) so se je dotaknili razmeroma pozno. Ponavadi manj vešči v višjih kompozicijskih spretnostih (disciplinah), po drugi strani pa zaverovani v dotedanjo njeno ..idilično" zvočno podobo, so se je lotevali več ali manj po „fasad- „Cankarjevci" na Dunaju razvijajo bogato društveno dejavnost „Cankarjevci" je naslov glasila, ki ga vsako leto izda Slovensko kulturno društvo „Ivan Cankar" na Dunaju — in „cankarjevci" so člani omenjenega društva, ki je imelo prejšnji teden svojo redno letno skupščino. V prostorih Jugoslovanskega kulturnega in informacijskega centra so se zbrali ..dunajski" Slovenci, da pregledajo dosedanje delo in začrtajo smernice nadaljnjemu razvoju društva, ki jih druži in kulturno bogati, s tem pa neposredno povezuje z domovino. Slovenskim rojakom, ki so začasno na delu na Dunaju, društvo „Ivan Cankar" zelo veliko pomeni. Zato se v društvu aktivno udejstvujejo in radi obiskujejo razne prireditve, ki jih prireja društvo samo ali v sodelovanju z drugimi organizacijami — na primer tudi s Klubom slovenskh študentov in z Dunajskim krožkom. O takih lastnih in skupnih prireditvah je bilo govora tudi na občnem zboru, kjer pa so posebno pozornost posvetili vprašanju dopolnilnega pouka slovenščine, h kateremu je prijavljenih kar 70 otrok začasno na Dunaju živečih Slovencev. Med dejavnostmi, ki jih bo društvo razvijalo v novem poslovnem letu, bodo važno mesto zavzemale priprave na jubilejne prireditve v letu 1983, kajti prihodnje leto bo Slovensko kulturno društvo „Ivan Cankar" na Dunaju obhajalo že desetletnico svojega obstoja. V ostalem pa je bilo na občnem zboru povedano, da bo dunajska občina v uradne vodnike po mestu vključila tudi kipe in spominske plošče, ki spominjajo na znamenite Slovence, ki se živeli in ustvarjali na Dunaju, kot na primer jezikoslovec Fran Miklošič, fizik Jožef Štefan, pesnik France Prešeren, arhitekt Jože Plečnik, pionir čebelarstva Anton Janša, pisatelj Ivan Cankar in drugi. Ta teden gre proti koncu ietofnje XV. pevsko srečanje „Od Piiberka do Traberka", ki kakor v prejšnjih tetih poteka v znamenju sodetovanja pevskih zborov z obeh strani meje. Danes zvečer bo ob 19. uri koncert v avii foiskega centra v Sio-venj Gradcu, kjer bo nastopiio 11 pevskih zborov, med temi tudi mofki zbor „Franc Leder Lesičjak" iz Štebna, mefani zbor „Peca" iz Giobas-nice, mefani zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi, mofki in mefani zbor SPD Radife ter mefani zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni. Zakijučna prireditev pa bo v nedetjo ob 18. uri v Športni dvorani pri ijudski Soii na Ravnah na KoroSkem. Med skupno 10 zbori bodo so-deiovaii tudi Koroški partizanski pevski zbor iz Ceiovca, mešani zbor ..Podjuna" iz Piiberka, mešani zbor „Danica" iz Šentvida, mešani zbor .Jakob Peteiin-Gaiius" iz Ceiovca, mešani zbor ,,Roi" iz Šentjakoba in moški zbor „Edinost" iz Piiberka. XV. PEVSKO SREČANJE ,,Od Ptiberka doTraberka" OB SODELOVANJU ZBOROV Z OBEH STRAN) MEJE Blizu 4 miiijone ljudi je že pristuhnito Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Tržaški partizanski pevski zbor „Pinko Tomažič" obhaja letos — kakor smo v našem listu že poročali — desetletnico svojega obstoja. Svoj jubilej je pred nedavnim počastil s slavnostnim koncertom, prejšnji teden pa je imel svoj redni občni zbor v Bazovici, kjer je podal obračun desetletnega uspešnega delovanja. Tozadevni številčni podatki, ki jih je navajal tajnik Davorin Križman-čič, so brez dvoma zanimivi: zbor šteje danes 139 rednih in 129 podpornih članov, v desetih letih svojega obstoja je imel nad 260 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj 4 milijone ljudi, za pripravo svojih nastopov pa je imel zbor okoli 1000 vaj. Na občnem zboru so zavzeli stališče tudi k trenutnemu položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji ter v brzojavki, ki so jo poslali pristojnim italijanskim dejavnikom, zahtevali končno uzakonitev globalne zaščite. Pri tem so opozorili, da Italija že vrsto let dolguje izpolnitev obveznosti, ki jih je sprejela z osimskimi sporazumi, zato Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini še vedno ne uživajo pravic, ki so jim zagotovljene v ustavi. PREMiERA V BELJAŠKEM KLETNEM GLEDALtSČU: Groztjiv prikaz defektnih medčioveških odnosov Z dvema turobnima enodejankama gre beljaško kletno gledališče „Studiobuhne" v spomladansko sezono. Po nepričakovano velikem uspehu komedije „Sluga dveh gospodov" so se zdaj lotili dveh sodobnih dramskih komadov, ki sta hkrati prikaz in obtožba defektnih med(ne)človeških odnosov v današnjem času. Gre za enodejanki ..Strandgut" (..Naplavina") in „Stil-le Nacht" (..Sveta noč") nemškega avtorja Haralda Muellerja. V ..Naplavini" gre za mlad zakonski par na plaži, katerega otrok se je pravkar utopi), in ki zdaj — ne da bi bila zmožna vzpostaviti kakršenkoli odnos do tega dogodka, do drugega in do sebe — čakata na nekaj, kar ni mogoče dočakati. V likih tovarniškega delavca in blagajničarke v blagovnici so nakopičene značajnostne poteze ljudi današnjega časa, katerih ravnanje je v veliki meri v naprej določeno s stereotipi radia, televizije, časop-sov in predvsem reklame industrije in pri katerih tudi najhujši dogodki ne zapustijo več nobenih sledov. Zakonca sta prave naplavine današnjega mehaničnega in mehaniziranega potrošniškega sveta, ki ljudi obsoja na funkcioniranje in jim brani živeti, torej pristno občevati drug z drugim. Gerti Reitter in Jo-sef Ess se kot človeške naplavine prav grozljivo vklapljata v antiestet-sko sceno, ki jo je postavil slikar Alois Kochi, in njuna igra prav udarja na želodec, tako pristno poustvarjata vsakdanje stereotipno vedenje ljudi, ki je zreducirano na umetne fragmente najlonske družbe. Nič manj ne prizadene „Sveta noč", kjer sin, majhen fabrikant mesnih izdelkov, skuša prepričevati svojo mater v domu za ostarele, da je tokrat iz poslovnih vzrokov ne more odpeljati na skupno praznovanje božiča. Sterilno okolje kon- fekcijsko opremljene sobe v domu še stopnjuje prikaz odtujenosti ljudi drug od drugega, ki je toliko bolj šokanten, ker ga avtor ponazarja z najbolj glorificiranim človeškim razmerjem v tej družbi, z razmerjem med materjo in sinom. Lik matere, včasih morda malo preglasno in preživahno za svoja leta, upodablja sicer nadvse avtentična Erika Platzer, medtem ko sina igra Josef Ess. Oba komada je režiral mladi VVilli Bernhart iz Kapfenberga, ki je do lanskega oktobra delal v Varšavi in ki ga bodo po besedah vodje be-Ijaškega odra Alfreda Meschnigga skušali pridobiti tudi še za druge uprizoritve. p. W. 60 iet ..Borbe" Prejšnji teden je vodiini jugosto-vanski dnevnik „Borba" obhaja! šestdesettetnico izhajanja. „Borba" je bita ustanovtjena v Zagrebu 19. februarja 1922 kot gta-sito KPJ, vendar se je prvo obdobje njenega izhajanja končaio že po nekaj ietih, ko je bita po šestoja-nuarski diktaturi ieta 1929 prepovedana. Ponovno je začeta izhajat! „Borba" med narodnoosvoboditno vojno, in sicer 19. oktobra 1941 v osvobojenem Užicu; takrat je bita edini protifašistični tist v zasužnjeni Evropi, ki je izhajat vsak dan. Tedaj je „Borba" odigrata pomembno vtogo pri propagiranju tn širjenju narodnoosvobodiine mistt, kakor jo igra po osvoboditvi kot skupno gtasiio SZDL pri graditvi domovine ter pri razvijanju in utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugosiavije. Na vse te vetike zasiuge so opozarjati vodiini družbenopottttčnt predstavniki, ko so kotektivu „Bor-be" čestitati ob šestdesettetnict izida prve števitke. ŠENTPRtMOŽ: Mtada igralska skupina z novim elanom Prosvetno društvo ..Danica" si je igralcev je nastopala namreč prvič izbralo pravi termin za premiero in največ jih še nima dvajset let. veseloigre s petjem ..Študentje Režiserju Ovsenku in Hanziju Ke-smo". Ljudje v nabito polni dvorani žarju, ki je skrbel za glasbeni del v Kutturnem domu so se zvijali od igre in ki je imel odlično roko pri smeha ter prelivali solze, ker je izbiri igralcev za posamezne vloge, miada igralska skupina z odlično lahko samo čestitamo, da sta sko-naštudiranim komadom zvabljala vala to igralsko skupino. Mladi publiko iz rezerve. Domačini pravi- igralci niso samo igrali svoje vlo-jo, da že dolgo ni bilo takšne igre, ge, živeli so na odru, nastopali pri kateri so se veselili nad šalami sproščeno, izgovarjali razločno, na odru kakor tudi zaradi preprič- prepevali brez treme in s tem na-Hjivega nastopa mladih igralcev. Po stopom želi toliko aplavza in spro-nastopu so društveniki in igralci sa- ščenega smeha, kot že dolgo no-mi lahko ugotovili, da je bila ta bena skupina, igra korak naprej v društvenem Pri vajah, ki so se začele de- prosvetnem delu, posebno kar se cembra meseca in ki so bile v po- (Z icve na demo): Micka Hobei, Barbara Štern, Marija Keiar, Marko Potcer in Martin Rutar tiče igralskega naraščaja. S pomočjo odličnega režiserja Sitva Ovsenka so si izbrati igro s petjem, v kateri si študentje privoščijo nekaj tednov oddiha, ki jih preživijo razposajeno in v mladostni podjetnosti. Z njimi je tudi profesor samec, ki se v svojih zrelih letih ogreje za neko bivšo umetnico. Glavno vlogo pa igra študent Živko, ki si izmisli vrsto zapletk, med drugim hoče pomagati svojemu prijatelju do poroke s prijateljico. Na poti do tega cilja pa je treba rešiti še celo vrsto zapletenih zadev. igra, za katero je napisala Metka Bučar besedilo, Danilo Bučar pa glasbene točke, je bil pravi komad za vstop cele vrste mladih igralcev v odersko dejavnost. Večina čitnicah vsak dan, seveda ni zgle-dalo vselej tako zadovoljivo. Treba je bilo prebiti šele led, toda spla- Marija Štern in Mirko Wakounig čalo se je, to so videli igralci sami. Odlično so se ujemala tudi vsa druga dela, pod vodstvom Saše Kum-pa je skupina sama poskrbela za kulise, maske je oblikovala Marica Hobei, Kristijan Sadnikar je bil oderski mojster, za luč pa je skrbel Milan Mohar, soflerka Rozvita VVutej pa prav gotovo ni imela zelo težke naloge. Na klavirju je spremljal pevce Hanzi Kežar. Ne bomo izpostavljali nobenega igralca in nobene igralke, sodbo si naj napravi vsak sam, saj bodo nastopali igralci „Danice" v prihodnje še v marsikaterem kraju južne Koroške, prav tako pa tudi v Sloveniji. Svoj drugi nastop imajo konec tedna v Šentilju. Omeniti pa je le treba, kdo je nastopal: Micka Hobei je igrala trgovko, Marija Kežar njeno hči, Barbara Štern njeno nečakinjo, Mirko VVakounig profesorja Goloba, v vlogo študentov so se vživeli Martin Rutar (Lado), Marko Polcer (Živko), Miro Polcer (Oki), Hanzi Polcer (Marijan), Kristijan Sadnikar (Peter), druge študente pa so igrali Hanzi Kežar, Adolf Blažej, Martin Mohar, kot gostje so nastopali Stanko Polcer, Bernardka Hobei, Marjana Polcer ter Danica Kežar, gospoda Breithuta je igral Folti Rupic, veletrgovca Rudolfa Kobeja Franci Polcer, vsem pa je natakal Martin Mohar. ŽELEZNA KAPLA: Nov vre!ec minera!ne vode Nekaj mesecev ima občina Že-iezna Kapia že naziv zdraviiišča, seveda to občinskim možem in ženam ni odvzeto skrbi v zvezi z zdra-viinim kopaiiščem „Carinthia". Ko-paiišče je namreč že nekaj časa v gospodarskih težavah, in vse upanje je občina zato zastavita v nova vreiišča. Kajti brez novih vreicev ni mogoče povečati števiio gostov v zdraviiišču in tako zagotoviti na-daijnji obstoj podjetja. Zato išče že od začetka februarja naprej posebno podjetje nove vreice mineraine vode. Te dni je deiavcem uspeio predreti zeio trdo kamnito piast in priti do novega vreica. Deia bodo nadaijevaii prav tako pa tudi anaiizo novega vreica. Strokovnjaki so optimistični in računajo, da bodo deia zakijučena do meseca maja. Zadovoijna je tudi občina, ki je za sedanja deia namenita 3/4 miiijona šiiingov, ki jih je prejeta pred dvemi ieti v obiiki piebiscitne subvencije dežeie. Loče Na pustno nedeljo je SPD „Jepa-Baško jezero" priredilo pri Pušniku veselico, ki je bila dobro obiskana in jo je počastil s svojim obiskom tudi konzul SFR Jugoslavije g. Na-beržnik s soprogo. Iz Slovenije smo imeli v gosteh moški oktet DPD France Prešeren iz Žirovnice, ki je z ubranim petjem olepšal potek in nudil poleg pustnega veselja tudi lep kulturni užitek. Pogrešati je bila edinole večja prisotnost mladine, saj so na plesišču resda prevladovali zrelejši letniki, ki pa so prikazali, da nič ne zaostajajo za osemnajst, ali dvajsetletniki, tudi ne v trenutno najbolj priljubljenem „ptič-jem plesu". Prav dovršeno obvladata te ..gibalne vaje", ki so nedvomno važen sestav rekreacije človeka, gospa in gospod konzul, ki sta marsikomu dala zgled, kako v „časih, kot današnjih", ne ohraniš le, od mnogih zaželeno vitko linijo, marveč tudi svoj mladostni čar. Vsekakor je človeku potrebno, da od časa do časa tudi odmakne vsakdanje skrbi ter se v prijetni družabnosti, ob veselih, domačih zvokih zavrti po plesišču. V kolikor je temu večeru to uspelo, v tolikšni meri je bil to uspeh. 7. Rožanaski nzobraževatnn teden 5.-14. MARCA 1982 Petek 5. marec ob 20. uri, Št. Jakob v R., Farna dvorana univ. prof. dr. Erwin Ringel, Dunaj O psihološki situaciji manjšine in večine Sobota 6. marec ob 9. uri. Št. Jakob v R., društvena soba Nadaljevanje razprave o predavanju dr. Ringla z ozirom na dejanski položaj na Koroškem ob 19. uri, Borovlje, pri VVundru Pregnanstvo in odpor v boroveijski okoiici Nedelja 7. marec ob 19.30 uri, Slovenj Plajberk, gostilna Folta Pregnanstvo in odpor v boroveijski okoiici Ponedeljek 8. marec ob 20. uri, Kotmara vas, pri Mežnarju Teodor Domej: iz zgodovine koroških Stovencev s posebnim ozirom na Kotmaro vas (predavanje z diapozitivi) cb 20. uri, Sveče, pri Mihiju (stara šola) dr. Anton Feinig: imena iz Sveč in okoiice (Predavanje s skioptičnimi slikami) Torek 9. marec ob 20. uri, Rožek, ljudska šola dr. Gert Lach: Forum za aktuaina vzgojna vprašanja Sreda 10. marec ob 20. uri, Bistrica v R., ljudska šola 40-ietnica pregnanstva in oboroženega odpora v naši občini Četrtek 11 marec ob 20. uri, Velinja vas, pri Knabrlnu Rudi Groblacher in Zdravko Schellander: Potovanje po Kitajski (skioptične slike, film) cb 20. uri, št. Jakob v R., društvena soba izseijevanje koroških Siovencev na primeru št. Jakoba (Zgodovinski uvod, pričevanja) Scbota 12. marec, od 17. ure naprej, Sveče, pri Adamu Dan domačih jedi) ob 16. uri, Bilčovs, pri Miklavžu Nastop učencev giasbene šoie Nedelja 14. marec ob 14.30 uri, Bistrica v R., kinodvorana Zaključna prireditev Srečanje rožanskih pevskih in instrumentainih skupin Prva nagrada za zmagovatca teka „Arihova peč" Za zmagovaica smučarskega teka v okviru iV. zimskega ponoda „Arihova peč" prihodnjo nedeijo je rezervirana zgornja spominska piaketa, ki jo je tudi ietos prispeva) „Siovenski vestnik". Masovni štart za tekače na 3 km in 6 km bo ob 10.30 uri, 30 minut kasneje pa štart za tekače na 12 km. Tekači bodo tekmovaii v 8 skupinah, čakajo jih pa števiini pokaii, ki so biii nabavijeni v ceiovški trgovini Kari Singer. Med nagradami so tudi smuči, ki jih podeijuje tovarna Eian iz Brnce, in še drugi dobitki. Vsak udeieženec pohoda in teka pa bo preje) dipiomo in značko. Pred štartom bo na Hodnini kratka spominska svečanost posvečena padiim partizanom pod Arihovo pečjo februarja 1945 in 40-iet-nice nasitnega izseijevanja in vkijučitve v protifašistični upor. ^ BOROVLJE: Čestitke zaslužnim članom društva Slovensko prosvetno društvo Borovlje je zadnji ponedeljek skupno s Slovensko prosvetno zvezo čestitalo trem članom društva ob njihovem življenjskem jubileju ter jim predalo priznanja za njihovo dolgoletno društveno delo. 75-letnega Antona Špruka poznamo kot dolgoletnega pevovodjo boroveljskih pevcev, ki je imel v času med obema vojnama enega najboljših koroških zborov, in ki je tik po koncu druge svetovne vojne kot prvi začel spet s pevsko-kulturnim delom. Po poklicu graver, ce je lotil tudi pisanja notnih listov, ki se odlikujejo po svoji oblikovni dovršenosti. Precej jih je še ohranjenih. Podpredsednik SPZ Joško Hudi je zaslužnemu pevovodji predal v okviru društvene svečanosti za dolgoletno delovanje na kulturnem področju plaketo SPZ. V imenu domačega društva pa mu je predsednik Melhior Verdel podaril spominski krožnik s šopkom cvetlic. Spruk je v Kapli ob Dravi še vedno aktiven kot cerkveni organist. Še dva društvenika sta bila ta večer deležna čestitk. Valentin Orasch, ki je bil dolgoletni predsednik glinj-skega prosvetnega društva, in se je pozneje včlanil v boroveljsko društvo. Grejo mu zasluge za ohranitev društvene dvorane pri Cingelcu na Trati. Kot predsednik Glinjske posojilnice pa skrbi za to, da boroveljsko društvo lahko razpolaga s sobo v Posojilnici v Borovljah. Janko Oitzl, ki je kot Orasch obhajal pred kratkim svoj 70. življenjski jubilej, ima zasluge kot dolgoletni finančni odbornik društva. Kot predsednik Posojilnice Borovlje pa je svoje prispeval, da je postala ta slovenska ustanova pomemben gospodarski dejavnik spodnjega Roža, kar koristi tudi kulturnemu razvoju tega področja. Oba slavljenca sta iz rok predsednika Verdela prejela tudi spominski krožnik društva. Za kulturni okvir je skrbel domači moški pevski zbor pod vodstvom Romana Verdela. Skromna slovesnost pa je izzvenela s pripovedovanjem slavljencev in z družabnostjo. DANES ZADNJ) DAN PRiJAV ZA SLOVENSKO GiMNAZtJO Danes je zadnji možni termin za prijavo otrok, ki naj v šolskem letu 1982/83 obiskujejo Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni (danes 26. 2. 1982 je pisarna odprta še do 13. ure) ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagen-furt/Celovec. Gimnazijci so piesaii Osmošolci slovenske gimnazije v Celovcu so pretekli petek vabili na svoj ples. Ob muziki ..štirih kovačev" in dua ..Seasons" so dijaki, študentje, druga mladina in tudi nekaj staršev plesali in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Prijetno vzdušje, ki je vladalo, je prav gotovo tudi zasluga dijakov, ki jim ni bilo veliko za etablirane oblike plesnih noči. Nekateri bi radi seveda tudi to prireditev vklenili v stroge predpise in formalitete, vendar pa to ni po okusu današnje mladine. Častni gostje prav gotovo ne bi bili užaljeni, če jih ne bi pozdravili osebno, in bi jim dijaki z vsemi ostalimi izrekli prav prijetno in toplo dobrodošlico. Posebna skupina dijakov je s sambo in tangom še popestrila večer. Zadovoljni pa so bili dijaki z izkopičkom, ki so ga napravili s sre-čolcvom in prostovoljnimi prispevki. Menda je to kar solidna podlaga za bodoče maturitetno potovanje. NONČAVAS Za vedno sta nas zapustita Zopet so zapeti nončavaški zvonovi in naznanjati, da se je za vedno poslovila od tega sveta Šimonova yati iz Nonče vasi. Dolgo časa je ° y vendar je z vetiko potr- pežljivostjo prenašata to bot. Nikoti ni tarnata in tako je 4. februarja v S7. letu starosti zaktjučita svojo živ-benjsko pot. Vsi, kateri smo poznali Simonovo mater, smo se 6. februarja yrah na nončavaškem pokopališču, da se poslovimo od dobre in skromne Simonove matere. Življenjska pot pokojne matere je bita vse prej kot lahka. Njeno življenje je bito en sam delovni dan. Že kot mlada deklica je niorala trdo in težko delati. Velika skrb za dom in svojce pa jo je spremljala vse življenje. Lahko rečemo, da je Simonova mati večji del svojega živ-jjenja prebila pri opravljanju kmečkih del, bodisi na travniku, polju ali v hlevu. Vedno smo jo srečavali z niotiko, s srpom ali grabljami pri delu na polju — pa je bila v poletju se takšna vročina — sključeno in zamišljeno v svoje delo. Poznala ni Počitka ali uživanja, kvečjemu se je oddahnila tedaj, ko so jo opozarjali nončavaški zvonovi k molitvi ali počitku. V tistem kratkem prostem času,^ ki ji je še ostal, pa je šla vedno pes v cerkev v Pliberk, da je tam kot ^erna mati dobila novih moči. Nikdar pa pokojna mati ni zapravljala svojega skromno odmerjenega proste-časa v zabavah ali brezdelju. Vedno je vzorno skrbela za svojo številno družino in le malokdaj si je lahko privoščila kratek počitek. Če Pa je le mogla se je zatopila v bra- nje knjig, katere so ji bile najzvestejše spremljevalke skozi življenje. Rada je brala in črpala iz teh zakladov slovenske besede. Že kot mlada deklica pa se je vneto udejstvovala v slovenskem izobraževalnem društvu v Pliberku, kjer je dobila tudi svojo močno hrbtenico za vse življenje. Tudi to svojo zvestobo naši slovenski besedi je prenesla na svoje številne otroke in s tem v polni meri izpolnila svoje materinsko poslanstvo. Na domu in ob odprtem grobu so se od dobre in tihe Šimonove mame z žalostinkami poslovili cerkveni pevci, mestni župnik Kulmež pa ji je izrekel zadnje besede ter opravil pogrebni obred. Domača zemlja naj ji bo lahka. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. O Prav tako smo se v sredo 10. februarja na nončavaškem pokopališču poslovili od Maksa Rudolfa pd. Kovačevega Maksa iz čirkovškega grabna. Še komaj v 47. letu starosti je bil, ko je moral umreti zaradi neozdrav- ljive bolezni, ki ga je spremljala že dalj časa. Iskal je pomoči v bolnici in se do zadnjega tolažil, da bo že okreval in da bo še lahko šel v svoj novi dom. Pokojni Maks je bil delavec pivovarne Sorgendorf pri Pliberku. V svojem poklicu je kot član osebja, ki prevaža in dostavlja gostilnam in trgovinam pivo, znan in poznan po celi Koroški. Vedno se je vozil na delo z mopedom pa če je bilo še tako slabo, deževno ali mrzlo vreme. Mnogo sodov piva, ki pa niso bili lahki, je moral naložiti, razložiti in znositi po strmih stopnicah v kleti in nazaj in to leto za letom. Težko je bilo njegovo delo, vendar ga je rad opravljal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Od pokojnega Maksa se je poslovilo mnogo žalnih gostov širom Koroške in mu tako izreklo zadnji bog Lonaj za storjeno delo. Naj se po trudapolnem življenju spočije v domači zemlji. Ženi, otrokoma in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. /licj Slovensko planinsko druStvo Celovec vabi na DiA-PREDAVAMJE Mont Everest - Dantagiri v petek S. marca 1981 ob 19.30 uri v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, I0.-Oktober-Straf)e H Predavatelj: Stane Belak - Srauf, vodja jugoslovanske odprave na Dau-lagiri in ilan jugoslovanske odprave na Mont Everest. Izrabite to enkratno priložnost in udeležite se predavanja. 17. spominski pohod pod stoiovimi zasneženimi pianinami Letošnjega 17. spominskega pohoda na Stol v spomin na bitko slovenskih partizanov s fašistično policijo in domačimi izdajalci 20. februarja pred 40 leti, se je udeležilo blizu 5000 ljudi, med njimi tudi zastopstvo Slovenskega planinskega društva Celovec. Zaradi poledenelega južnega pobočja Stola je tokrat Pohod na vrh Stola odpadel. Zato pa so se množice pohodnikov pomikale v petek, soboto in nedeljo skozi sneg Pod Stolovim vrhom in sicer od Valvazorjevega doma cez Zirovniško, Zabreško, mimo Smokuške in Doslov- ške planine. Hoje je bilo za približno tri ure. In če še pribijemo 3 ure hoda iz doline do Valvazorjevega doma in nazaj, je bilo vsega skupaj 6 ur hoda. Naši planinci so se udeležili pohoda v soboto in nedeljo. Bitke na Stolu pred 40 leti se je udeležilo 38 borcev. Svobodo je pričakalo 13 borcev. V borbi je padel partizan Jože Koder. Ob tej priložnosti so bile požgane Prešernova koča in pastirske koče pod Stolom. O dogodkih pred 40 leti je pripovedoval udeleženec bitke na Stolu Franc Konobelj-Slovenko. Ob štiridesetietnici pregnanstva in upora tzsetitev koroških Siovencev je bila temeljito pripravljena S tako imenovanim anšlusom marca 1938 se je formalnopravna ter družbena situacija koroških Slovencev bistveno spremenila. Ne samo, da so se v letih 1938 in 1939 vrstile številne prepovedi slovenskih prireditev, da so nacionalsocialistične oblasti že marca 1938 pozaprle več vidnih slovenskih funkcionarjev in duhovnikov, Karnt-ner Heimatbundu je uspelo, da je personalno in institucionalno ohranil svojo protislovensko naravnanost. Celoten aparat KHB je bil vključen v nacionalsocialistično stranko, v tako imenovani NS-Gau-grenzlandamt, ki ga je vodil Maier Kaibitsch. S tem, da je bila Maier-Kaibitschu leta 1939 poverjena izpeljava preselitve optantov iz Južne Tirolske in Kanalske doline na Koroško, se mu je nudila „ugodna" priložnost da je stopnjeval raznarodovalno politiko na Koroškem. Hitler je namreč želel, da bi rešil južnotirol-ski problem s transferom nemške manjšine v tretji rajh. V ta namen sta se Italija in nacistična Nemčija oktobra 1939 sporazumeli o preselitvi južnotirolskega prebivalstva v rajh. Maier-Kaibitsch je skušal izkoristiti to akcijo za naselitev neslovenskega elementa na področju južne Koroške. Dne 13. 2. 1939 je pisat uradu reichskomisarja za utrditev nemškega naroda v Berlin, da bo s sodelavci „skrbel za to, da se bodo na jezikovno mešanem ozemlju Koroške izrabile vse možnosti za naselitev nemških obmejnih kmetov". V drugem pismu deželnemu kmečkemu vodji pa je poudarit: „Zdaj imamo ... na Koroškem s to akcijo možnost, da jezikovno mešani obmejni pas ojačimo in zavarujemo z naselitvijo nemških kmetov. To je tista možnost, za katero smo se že vedno prizadevali in ki jo moramo z vso silo izrabiti". Že leta 1939 je Maier-Kaibitsch ustanovil dve delovni skupini, ki naj bi zasledovali naslednje cilje: a) načrtovanje in nadzorstvo nad nakupom zemljišč ter b) načrtovanje in nadzorstvo nad naseljevanjem preseljencev. Prvi načrti za množično izseljevanje koroških Slovencev izvirajo iz jeseni 1940. V nekem elaboratu je bito predvideno za naselitev juž-notirolskih Grodnertalerjev področje Železna Kapla—Sele-Fara, v katerem je bilo 290 kmetij, ki so „iz-ključno v tujerodnih rokah" ... „Rešitev narodnostnega vprašanja tega področja se zdi blizu, tako da je treba imeti naselitev na tem področju vedno pred očmi". Z napadom na Jugoslavijo v aprilu 1941 se začenja doba popolnoma brezobzirnega nastopa nacistov proti koroškim Slovencem. Že 25. 8. Letos obhajamo štiridesetletnico pregnanstva in obenem tudi štiri-desetietnico vkijučitve koroških Siovencev v vstajo siovenskega naroda. Obeh dogodkov se bomo spominjati skozi ceio ieto, osrednja spominska svečanost pa bo v ne-deijo 18. apriia 1982 v cetovškem Domu giasbe. 1941 je Himmler izdal odredbo o preselitvi kanalskih optantov na Koroško in Gorenjsko ter Mežiško dolino. Med drugim Himmler odreja: ..Dvojezično ozemlje reichsgaua Koroška (nekdanje plebiscitno področje) je zaradi združitve narodnostno političnega položaja še posebej pritegniti za naselitev. Odbere naj se kakih 200 slovenskih družin tega področja, ki so narodnostno in državno nasprotne..." Na podlagi tega ukaza so vsi oddelki tedanje deželne vlade, vsi uradi in oddelki koroške NSDAP, vsi kreisleiterji, instance kmečkih organizacij ipd. pričeli s sistematičnim zbiranjem slovenskih družin, ki so jih potem 14. in 15. aprila 1942 pregnali v razna taborišča v notranjosti rajha. PAVLA ROVAN 13 Kje so tiste ste KOROŠKA POVEST Z!C! B Z gora je prihajala že jesen. Po gozdovih so pele sekire. Trušč odraslih, padajočih dreves je odmeval preko 9rmovja do njune stare, z mahom obrasle klopi. Zdaj je i)i! sončen dan, že zjutraj so se valile sive megle. Skozi Prosojno igličevje so padali topli žarki. Na posekah so se že valili oguljeni hlodi in ta gozdni nemir se je vtapljal v njunem pogovoru. Toliko novega, lepega in bridkega jima je prinesel vsak dan. Sedla sta na javorovo klop ob potoku. „Le kaj je bito očetu, tako nenadoma je prišlo vse to." Stisnila se je k njemu, kot bi čakala na besedo, ki bi "Otajšala njuno tesnobo. ..Skcpost in nepravičnost se udinjata druga drugi. Ko je oče uvidel, da sem kot sin dela) za dva, bi moral pač vzeti dva pomočnika. Tega pa ni hotel. Ko se je vsak dan eb delu preveč ogrel, se je hladil pred trgovino. Jesen je *etos zelo hladna in prehladil se je. Pljučnice ni prestal, Prepočasni so bili tudi z zdravnikom, čaji niso za vse. Tako je ta nenadna očetova smrt priložnost, da se bodo raznesle govorice, Heimatbund pa bo spet pristavil svoj lonček strupa. Za pogrebom nisem šel. Sam sem se poslovil od njega. Oče mi je bil in vsega ni bil sam kriv. To strankarsko nebrzdano klevetanje ga je obdajalo in oblikovalo v to, kar je bil. Zabolela me je zadeva v banki. Moj dedni delež je oče sicer prepisal, toda na vezano vlogo, za dve !sti. Ostrmel sem in se v banki s težavo obvladal. Tisti dan sem premišljevat, da bi odšel s Tevžem v tujino V to- varni so za dveletno prepoved dviga vloge izvedeli uradno. Razložiti sem hotel... - Dve leti? Ravno dovolj, da kar jutri prevzameš komercialo — so mi dejali in segli v roke. Vesel sem, tovarištvo je velika stvar. Več pravičnosti in veliko grenkih ur bi se posamezniku in družbi razcvetelo v vabljiv sončen svet... Nisem več razmišljal, hitel sem k tebi." Razgrnil je svoje poglede na svet, ki ga obdaja, na svet obeh narodnosti, in ko je že mislila, da se ji je izpovedat, je razširil roke, kot bi hotel objeti njo in svoje lastne besede: ..Vrhovno sodišče na Dunaju je razveljavilo prvo sodbo, s katero so nas tu krivično obsodili. V tem vidim ploden korak, ne gre samo za neprimerljivost pravic obeh narodnosti, gre za priznanje človekovih pravic. Zdi se mi, da ima to posebno vrednost, četudi ni edina tožba. Tako so nakazali vsaj malo pravičnosti in tega sem vesel. Škoda, da oče tega ni dočakal, morda bi se nad tem zamislil in spregledal." In oči so obvisele na njej. Veliko vode je medtem odteklo po bistrem potoku. V skritem kotičku še stoji javorova klop, na kateri sta Greta in Andreas vedno sedela pod Zalino domačijo in skupno kovala življenjsko pot. Tedaj mu ni bilo lahko. Kot bi imel uteži na nogah, ga je vleklo k tlom. Ne bo popustil. Uprl se bo nazorom staršev. Ni imel kaj izbirati, saj Greta ne bi hotela biti na njegovem domu. Svoje poštene poglede na sožitje obeh narodnosti je vpletel v svojo bodočnost. Preudari) je, da nihče izmed očetovih sotrgovcev ne bi razširil rok in ga povabil k sodelovanju. Na križiščih pojmovanj se kleše tudi vsaka zaposlitev na tem območju. Njim se ne bi hotel udinjati. Ostal je vzravnan in se napotil v zadrugo. Vse drugače se tam razpravlja s človekom, ni nakovala, da bi kladivo padalo le na eno stran. „Kaj iščeš?" ga je predramil prijazen glas. Pogledal je znancu v obraz, ta pa je že odprl vrata na stežaj in dejal: „Tukaj je!" Stal je pred svojim dekletom. Nič mu ni povedala, da je že tu zaposlena. „Ne dam si vzeti poguma," je tedaj dejala. ..Zadruga bo odprla tudi oddelek za turizem. Že danes sem uredila angleško, slovensko in seveda tudi nemško pošto. Zaman sem čakala na državno službo. Mudi se mi, dobiva se v nedeljo na klopci." Zdaj je razumel vse. Gretino veselje, da je njenega slabega občutja kriva le slabokrvnost. Tudi sam je bil rešen novih skrbi. Zdravnik se je tedaj nasmehnil. Teta Zala pa je še naprej dekle spodbujala k ješčnosti... V zadrugo se je Andreas namenil le k upravniku. Zanimala ga je razširitev tovarne. Pred časom sta o tem razpravljala. Svoj skromni delež bi rad vložil v tovarno in se v njej tudi zaposlil. Tega Greta ni vedela. Tako sta vsak po svoji stezici našla skupno pot. Privila se je k njemu in po telesu se jima je razlil žar ljubezni, tako enkraten, vseobsegajoč, ko se želja razprostre v nedogled, ko čutiš v sebi sleherni utrip ljubljenega bitja in ko daljave izginjajo z vsakim utripom. Ob prenapetem loku čustev in vročih poljubih sta se zlila v eno. Iz pradavnine pojoče strune življenja. In ko obmolknejo, sta spet „jaz in ti", četudi na skupni poti. Iz aktovke je vzel knjigo. ..Preberi, preberi doma! V šolskih knjigah tega ni. Mene pa je resničnost zgodovine vedno privlačevala. Že pred leti, ko tebe še nisem poznal, sem očetu razložil nesmiselnost njegovega vsenemštva na tukajšnjih tleh. Preberi!" Tesno jo je objel in nadaljeval. „Že pod Iliri se je tu naselilo pleme Slovenov. Karnija se je razprostirala prek Karnijskih Alp in do izvira Drave, in ko sem staršema dokazovat slovenski izvir priimka Karnschegg (Karnšek), je mati histerično zajokala, oče pa od presenečenja zaklel in odvrgel knjigo. Pobral sem jo JUNAKI Nikjer ni tako živo, kot zvečer pod našo mizo. Tam se zapleta, zamotava in prekucu-je živ klobčič. Ta klobčič ima šestero nog in rok pa troje močnih grl. Noge se gibljejo z bliskovito naglico na vse strani, roke grabijo zdaj v prazno zdaj v polno, mahajo in preizkušajo svojo moč, iz treh grl pa vriska in se smeje, ko da bi zvonkljali kraguljčki. Ta klobčič so trije samosrajčniki. Njihova mamica pravi, da so trije razbojniki. Pa niso, ampak so trije ljubi fantiči, ki ne vedo, kam bi s svojim ljubim zdravjem. Čez dan jih je poln vrt, zvečer pa hiša. Umirijo se šele, ko ležejo v svoje posteljice. Utihnejo pa še dolgo ne. Le tiše se pogovarjajo, zakaj zunaj je tema. Teme pa se boje. Nekje zunaj v temi da je volk, pravijo. In se delajo pogumne. „Jaz sem ga že videl!" reče najmlajši. „Kdaj si ga videl? Ali danes?" vpraša srednji. „Včeraj, ko je bila tema!" „Eh!" zamahne z ročico najstarejši. Sanjal si!" Zares sem ga videt, zares!" se zarepenči najmlajši in se na pol dvigne v posteljici, da bi se skregal ali celo stepel, če bi bilo treba. ..Kakšen pa je bil?" ga preizkuša srednji. „Be!e oči je imel. Vse je bilo čmo okrog, samo oči so bile bele!" pove najmlajši in z izbuljenimi očmi gleda proti steklenim vratom, ki peljejo na vrt. „Saj volk nima belih oči!" se zasmeje srednji. „Zelene oči ima, zelene, kakor tisti zdaj v knjigi!" „Ne bele ne zelene, ampak rdeče!" vzklikne najstarejši in se skloni v postelji. „Rdeče in žareče! če te pogleda, te kar speče!" Mlajša bratca ne ugovarjata več. Rdeče in žareče oči — to je huje, kakor če bi bile bele ali zelene! Zato umolkneta in se zamislita. „Kaj če bi ga z vodo? Ali bi oči ugasnile?" vpraša potem srednji. „Ne bi, ampak voda bi zavrela!" pojasni največji. In spet utihnejo vsi trije in se zastrme v šipe, za katerimi je tema, v temi pa strašni volk z rdečimi očmi. Najmlajši se pokrije, da mu samo še lice kuka izpod odeje, in šepne: „Ko bom velik, si bom upal v temo tja do konca vrta! Do plotu in še naprej!" „Jaz si upam že zdaj!" se pobaha najstarejši. „Ne upaš si, ne!" ugovarja srednji. „Če bi si upal ti, bi si tudi jaz!" „Ne upaš si!" vzklikne tudi najmlajši, „Vide!a bosta!" se razhudi najstarejši in skoči s postelje na tla. Pogleda okrog sebe in se požene k mizici. Tam leži njegova puška. Vzame jo v roke, in potisne vanjo leseni naboj. Vzmet v puški zacvili in fantek se ničesar več ne boji. Z nabito puško v roki stopi k vratom, da bi jih odklenil. Bratca strmita nekaj trenutkov vanj, potem pa skočita še ona dva s postelj. Srednji se oboroži z ojesom, ki se je bilo popoldne snelo z njegovega vozička, najmlajši pa zgrabi svojo lopatko. Ključavnica zaškrkne, vrata zacvilijo in trije junaki stopijo v temo. Roke in noge se jim tresejo. Odnehajo pa ne! Drug za drugim, spredaj naj starejši, zadaj naj mlajši, stopajo po stopnicah navzdol in že so na vrtu. Tema je gosta, komaj da se še vidi peščena pot, ki pelje do plota. Tako tiho je, da je slišati hojo treh parov bosih nog. Trije junaki so že skoro ob plotu na koncu vrta. S smreke se utrga češarek, pada z veje na vejo in se skotali pred njimi po tleh. Najstarejšemu se sproži puška in vsi trije odskočijo za korak nazaj. Z izbuljenimi očmi strme v temo predse in jo skušajo prodreti. Najstarejši obrne puško in zgrabi z obema rokama za cev. Boril se bo s kopitom, če bo treba. Takrat pa priteče mamica za njimi. „Ne, to je pa že od sile!" vzklikne, dvigne najmlajšega in srednjega v naročje ter podi pred seboj najstarejšega. „Pokaj ste pa šli v terni na vrt?" povprašuje, ko jih polaga v posteljo. „Nad volka!" se pobaha najstarejši. „Nad kakšnega volka neki!" se jezi mamica. „Volk je v gozdu, ne pa tu!" „Pa je! V temi je!" trdi najmlajši in še vpraša: „Pa ti? Bi se ti upala na vrt v temi?" „Saj sem šla za vami! Zakaj bi se ne upala? Na vrtu je ponoči tako kot čez dan, le da je tema, drugega nič!" „Zdaj že, ko si velika!" modruje srednji. „Ampak takrat, ko si bila tako majhna kot smo mi, ali bi si takrat upala?" „Ne, takrat pa res še ne!" prizna mamica. „Ha, mi si pa upamo, mi!" se izprsi najmlajši, da se odeja na njem kar dvigne. Josip Ribičič Pametne misti $ Cena spoznanja je draga. # Človek sam sebe najmanj pozna. # Nositi boi je hudo, skrivati jo še težje. # Čas je veter, ki pieve razpihava in ie zrno pušča. # Vsi ijudje so si podobni po besedah, ie po dejanjih se raziikujejo. # Kadar denar odhaja, ima sto nog, kadar prihaja, pa samo dve. # Jezik iahko huje useka kakor meč. # Ena roka se tudi v morju ne more umiti. # Zrno do zrna pogača, kamen do kamna paiača. # Maie napake priznavamo samo zato, ker bi radi prepričati ijudi, da nimamo velikih. # Čiovek je iaže pameten za druge kakor zase. # Nasveti starosti so kakor zimsko sonce: sijejo in ne grejejo. $ Knjiga je pot od krivice k pravici. # Kdor nima značaja, ni čiovek, temveč stvar. # Dobra obieka odpre vsaka vrata. # Vojna je iov, kjer je čiovek čioveku divjačina. # Branje je najboijše učenje. Na severnem Madžarskem, tam kjer Donava preneha biti meja med Češkoslovaško in Madžarsko in se ostro obrne na jug, je majhen kraj s slovanskim imenom Vi-šegrad. Stiska se pod enim od hribov, ki tu obdajajo Donavo; na vrhu so mogočne kamnite razvaline, ostanek nekdanje turške trdnjave. Razvaline so tudi ob vznožju — a te so nekaj posebnega. Seveda ste že vsi slišali za kralja Matjaža, za njegova junaštva in pa, da s svojo vojsko spi pod goro, nekateri pravijo pod Peco, drugi pod Krimom, in čaka junaka, ki ga bo zbudil . . . Pravljica, pravite. Pa ni čisto tako. Leta 1943 so arheologi ob vznožju griča nad Višegradom naleteli na ruševine starih zidov. Začeli so jih odkopavati in kmalu so prišli na dan ostanki lepega in velikega gradu, v katerem je pred petsto leti živel in vladal kralj Matjaž. Zgodovina ga je tudi že prej dobro poznala in sicer pod madžarskim imenom Mathyas Korvin, o njegovem gradu pa so dvomili, ker ni bilo nikjer nobenih sledov, dasi je ljudski glas vedel povedati o njem veliko lepega. Izkazalo se je, da so leta 1542 stol samega kralja Matjaža in še marsikaj. Vse to je izkopano, zavarovano in ljudje od daleč in blizu prihajajo ogledovat ostanke gradu. Ker gre za resnično osebnost, je treba reči nekaj besed o njej. Kralj Grad kratja Matjaža Turki, ki so osvojili Ogrsko, grad do tal porušili; voda je s hriba nanašala na ruševine zemljo in pesek in jih postopoma čisto prekrila. Tako je, če že ne sam kralj Matjaž, pa vsaj njegov grad zares stoletja „spal" pod goro. Po vojni so ruševine odkopali, očistili in nekaj delov palače celo obnovili. Zdaj tu lahko občuduješ umetelne kamnite tlake, prelep vodnjak iz rdečega marmorja, pre- Matjaž je vladal na Ogrskem v petnajstem stoletju. Prestol je zasedel komaj osemnajst let star, vladal pa je polnih dvainštirideset let. To je bil čas, ko so Ogrsko in okoliške dežele, med njimi tudi naše kraje, ogrožali Turki, povrh pa so ljudi hudo mučili samovoljni in pohlepni graščaki. Kralj Matjaž je bil moder vladar, ki je spoznal, da graščaki mislijo le nase in na svoje koristi, zato je močno pristrigel njihovo oblast. Da ne bi bil odvisen od njih, je ustanovil najemniško vojsko — svojo slavno „črno vojsko". Tako je kralj Matjaž s svojo močno „črno vojsko" branil Ogrsko in sosednje dežele pred Turki, doma pa je kmete, meščane in preprosto ljudstvo varoval pred samovoljo in nasiljem graščakov. Ljudje so resda morali plačevati visoke davke, toda ko so jih od-rajtali, jih nihče več ni smel izsiljevati ali jim prizadeti krivico. Kralj Matjaž je bil kar premo-der vladar za tedanje čase. Njegovi nasledniki so bili dosti slabši; pod njimi je prej močna in urejena država kmalu razpadla in postala lahek plen Turkov. Modrega kralja pa je ljudstvo ohranilo v dobrem spominu ne le na Ogrskem, ampak tudi na Slovenskem, Slovaškem in v Romuniji. Povsod so zlagali o njem pesmi, legende in pravljice, ki krožijo še dandanes. s tal in položil na omaro. Čez čas sem jo videl na njegovi nočni omarici, v njej prepognjen list, torej jo je bral. ,Ali bereš knjigo,' sem vprašal neki večer, ko je ob dobri prodaji ljudem z druge strani meje bil izredno dobre volje. .Berem, berem,' je potrdil in pogledal izpod čela. ,Moj oče ni govoril drugega jezika,' je nejevoljno dodal. ,ln ded?' sem dregnil vanj. ,Ded pač, der GroBvater, tega se spominjam. Tudi babice. Daleč je vse to. Tedaj je bil to veliki Osterreich,' in pogladil je nos, kot bi vanj povlekel izrečene besede. Ob tej habsburški Avstriji je vzdihnil, kot njegov ded, ki je izgubil takrat svoje delnice. Zamahnil je z roko in odhitel čez hodnik v svojo razkošno razsvetijeno trgovino. Vrata so ostro zacvilila, kot bi okovje stiskalo tudi zgodovino. Nekaj časa je bil dvozeten za pogovore. V jeseni, ko so spet redno začele .Versammlunge' Heimatbunda, je bilo konec z njegovo realnostjo. Mati pa je ostala neomajna za čvrsto, čisto nemštvo na teh tleh. .Andreas spinnt,' je dvomila o moji razsodnosti. Končno izvor imena sploh ni važen, še manj opredeljujoč. Imena so se skozi stoletja trgala, oblikovala, dopolnjevala ali spreminjala v raznih okoliščinah in naš čas naj bi spoštoval dvojezičnost za vse na tem koščku Koroške. To sem jima razložit takrat in hotel doseči, da bi spregledala resnico. Pa je bilo zaman. Trdno sem upal, da bo nekega dne svetloba zapolnila tudi zastrupljeno srce mojih staršev, pa se je očetova življenjska nit pretrgala, preden je stopit na oplajajočo pot resnice." Gleda) je v daljavo, kjer so obrisi mehkejši, potem je sklonil glavo, z nogo premikal bele kamenčke in nenadoma razklenil roke. „Domov se ne mislim vrniti," so ostro odjeknile bese- de in za trenutek je njegov obraz zalila rdečica. Sklonil je glavo in besede so se spet ujete v žuborenju potoka. „De!ež po očetu bi rad vložil v tisto tovarno. Vem, da mi bodo očetovi prijatelji delali težave, povsod segajo njihove roke, ki so najdaljše in povezane z nevidnim krogom. Imam toliko volje in poguma, da bom to izpeljal do kraja. V tovarni bodo zaposleni domačini. Tudi Gašper se bo priključil. Njegov sin že dela v tovarni." Nekoliko je pomislil in gledal v orumenele ruše travnika. „Doma je doma, mi je rekel pred dnevi. Vesel sem tega preobrata v svojem življenju. Pogledaš sočloveka v oči, jasno, z odkritim hotenjem in želiš skupnemu delu v tovarni uspeh. Nobene merkurske zvijačnosti, ki mi je bila od nekdaj zoprna. Razum in delo! Mislim, da bo tak človek popolnejši in ob tem..." segla mu je v besedo: ....tudi ob našem slovenskem jeziku cenjen in svoboden, enak drugim, — to želiš potrditi." „To še prav posebno. Prihodnost naj bo odeta v človečnost in poštenega srca. V takega človeka se lahko oblikuje vsak zase, pravi Gašper in mladi moramo težiti za tem," je vneto razlagal. „Spet si se razgovoril ko kak aktivist," je resno dejata. „Ne, nisem aktivist, le razmišljam in iščem dokaze za svoje trditve, sovražim fraze in meglenost. V tem sledim Gašperju, tako preprosta in jasna je njegova beseda. Tudi delam to, kar govorim." „Prav imaš, vendar čas tolikokrat prinese razočaranje." Ovila je ruto trdneje in njene besede je prekrilo' šumenje vode. Z vsem srcem se je oklepala Andreasovih, Gašperjevih in Tevževih misli. Andreas je bil med njimi najstarejši, šole ga niso kot marsikoga vklenile v oklep teorije in besed, zato ga je vsa leta družila vez z mladimi obeh narodnosti. Ponosna je bila nanj. „Kako se počutiš?" je nenadoma vprašal. Pred meseci ga je bilo strah ... krvna slika in levkociti, in ... objel jo je. „Kdaj bova pod skupno streho?" Tedaj je srnica plaho zavila proti gošči in oba sta utihnila. Lep je ta gozdni svet in popoldanska pojemajoča svetloba je že metala sence v to tiho zakotje. Zasneženi vrhovi Alp v daljavi, nad njimi modro nebo, ki ga je videti samo od tod, očarljiv svet. Bila mu je dolžna odgovor, zdaj je odgovorila s poljubom. ..Spomladi v maju sem nekoč hrepenela, zdaj pa čas ni važen." Orel, ki se je mogočno dvigal v daljave nad belimi skalami visoke gorske stene, je vzbudil njuno pozornost. Molčala sta. Od domačije so doneli raztrgani glasovi harmonike, klici, vriski. Nedelja je danes in nikoli vnaprej dogovorjeni se bodo spet srečali s prijatelji in pevci prt teti Zali. Stopila je proti stezi, kjer je žuborel studenček. Brzice hitijo k potoku, da Šumija po dolini do bistre Žile in zelene Drave, ki v svojem nadaljnjem toku valovi mimo mejnika in v svojem zrelem toku pozdravlja ob bregovih vse narodnosti in njih domačo govorico. Tedaj z ljubeznijo gleda v svet, raste z bistrimi potoki v mogočno reko, prisluhne in se veseli prijateljstva med narodi. ... Da bi vsi od človeka do človeka gradili stezice in spoštovali vsak materin jezik, povsod, tudi za Karavankami v avstrijski slovenski Koroški. Bila sta srečna, vse ovire in vsi dvomi so se razlili v strugo življenja, da bi se oblikovali v novem utripu časa. Prežet z ljubeznijo in resnico bo tudi njun zakon in novi rod razvezal vozle preteklosti, da bo tudi na Koroškem po težki zmrzali svet ozelenel in vzcvetel. Objeta, molče sta se vračala k domačiji. Teta Zala ju je čakala na pragu. Večerna zarja je z modrikasto rdečo svetlobo oblila nebo od obzorja do obzorja. Konec R A D i O TELEViZIJA A V S T R ! J A 1 PETEK. M. 2.: p.oo Poročita — 9.05 Za predšotske otroke . — 9.30 Ruščina — 10.00 Du- "ajska šola -10,0 Rio Grande — 12.05 opaj, mornar brez strahu in ptemstva— -5 čudovita dežeta— inijudjesordeči -- H00 Uredništvo — H.io Nordijsko sve-ovno prvenstvo v Oslu — skakanje — 17.00 apredšolskeotroke — 17.25 t.uzie, strah ^ann^ Otrokom za lahko noč — SCO Panoptikum — 18.50 Mi — 12.00 Slike : Avstrije_i?.5[) čar: v- sliki _ 20.15 pd- °ja XY — 21.20 Made in Austria — 22.10 Reklama in šport — 22.20 Nočni studio — ^ 25 Oddaja XY - 25.55 Poročila. SOBOTA, 27. 2.: 7.00 Poročila — 7.05 Angleščina — 7 ,5 Francoščina — 10.05 Ruščina 10.55 Mi — 11.05 George Balanchine " New York city ballett — 11.25 Nordijsko svetovno prvenstvo 1782 — tek za moške — 300 Uredništvo — 15.10 Moi, ki je bit hertok Holmes — 17.00 Gradbišče — 17.50 °sje zgodbe — 17.55 Otrokom za lahko "°e — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Čonrads — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.50 es v sliki in šport — 20.15 igra z zvezda-— 21.50 šport — 22.10 3ohnnyCash — 22.55 Poročita. "E6EUA, M- I" H 00 Uvod v današnji P koncert — 11.15 ORF stereo koncert — 40 Retorična komunikacija — 15.00 Dobro Jutro, gospodična Fink — 16.45 Nils Holgers-— 17.10 Don in Peter — 17.15 Tehnika 4° otroke — 17.40 Helmi — 17.45 Klub se-!"°rjev — i8.,o Operni vodič — 17.00 Slike 44 Avstrije — 17.50 čas v sliki in šport — 20.15 Prezident — 22.05 šport — 22.20 Potočila. PONEDELJEK. 1. 5.: 7.00 Poročila — 7.05 o predšoiske otroke — 9.30 Prosim k mi-**- 10.00 Johann Nestroy: Vraini obesek J** 10.15 Giasbita: kiavir — 10.30 Moi, ki je H Shertok Hoimes — 12.10 Timor — otrok svettobe — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za Predšotske otroke — 17.25 Giej točno — 7.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč 18.00 Konjske zgodbe — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 onedetjski šport — 21.00 „Kje sem jaz"? *** 21.05 Profesionatisti — 21.55 šport — 22.25 Poročita. TOREK, 2. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za pred-*otske otroke — 9.30 Angteščina — 10.00 ^"iota in prostor — 10.30 Sissi — 12.15 seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 predšotske otroke — 17.25 Oddaja z *niŠko — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Leteča tadja 121 SP — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30časvsiiki — 20.15 Prizma — 21.00 Pobtiskavanje — 22.30 Potočita. SREDA, 3. 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja ^ miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Cep-Isnje in imuniteta — 10.35 Štiri iene in en l*mor — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 rizma — 13.00 Redakcija— 17.15 Lutkovni ^der — 17.30 Viki — 17.55 Otrokom za iah-o noč — 18.00 Marsikatere besede so ne. stišne ... — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Av-in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki '*** 20.15 Obtjuba ob zori — 21.55 Nogomet la evropski pokat — 23.55 Poročita. ČETRTEK, 4.!.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Predšolske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje 10.00 Predmetni pouk: kruh — 10.15 Av-*!rijska zgodovina — 10.30 Vetiki Caruso — 12.15 Park avenue — 13.00 Uredništvo — 17 00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pogiej očno — 17.30 Neverjetne pustotovščine Le-Guttiverja — 17.50 Oscar, super miš — 7.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 13 30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije ^ 19.30 (as v stiki — 20.15 Mattoviada — -55 Doris Lassing: ob podetitvi avstrij-*ks državne nagrade za evropsko titera-turo — 22.40 šport — 23.30 Poročita. H AVSTRiJA 2 H PETEK, 26. 2.: 17.30 Retorična komunikacija — 18.00 Ga- terija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Od vraž-nega obeska do nakita — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21.20 Poiitika v petek — deset pred deseto — 22.20 Dvoboj v džun-gii — 0.05 Poročita. SOBOTA, 27. 2.: 17.00 Ljubite kiasiko? — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudske-ga odvetnika? — 20.15 Strastneži — 21.40 Nenavadne zgodbe Ronaida Dahta — 22.10 Umor na via Veneto — 23.50 Poročita. NEDELJA, 28. 2.: 13.10 Nordijsko svetovno prvenstvo — skakanje — 16.00 Ktub 2 — 17.45 Sky at Westminster abbey — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Sissi — 22.00 Atfred Hitchcock kaže: „Cesta vodi v Dos Cucharos" — 22.45 Poročita. PONEDELJEK, 1. 5.: 18.00 Perspektive — 18.30 Če postanejo tv stike ptastične — 19.30 čas v stiki — 20.15 Draga družina — 21.00 „Kje sem jaz?" — 21.05 Kambodža v tetu 2 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Čtoveškežene — O.OOPoročita. TOREK, 2. S.: 17.45 Avstrijska zgodovina — 18.00 Orientacija — 18.30 Serija — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.03 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita. SREDA, 5. 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Serija — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.05 Gtasbena scena — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Save the tiger — 23.55 Poročita. ČETRTEK, 4. 17.45 Predmetni pouk: vo- da — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Serija — 19.30 čas v stiki — 20.15 Pisan ijudski večer — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita. JUGOSLAV) JA PETEK, !6. !.: 8.50 TV v šoli — 16.50 Smučarski tek na 20 km za ženske, posnetek iz Osia — 17.20 Poročita — 17.25 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija — 17.55 Domači ansambti: Ptuj 81 — 18.30 Obzornik — 18.45 Pred izbiro pokiica: pokiici v žetezniškem gospodarstvu — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Na pragu smrti, ameriška nadatjevanka — 20.50 Ne prezrite — 21.05 Ti dnevi, ta teta: Fitmska kronika 1952 — 21.50 Spremtjajmo — sodetujmo! športna oddaja — 22.00 Nočni kino: Ritem ztočina, jugosiovanski fiim — 23.30 Poročita. SOBOTA, 27. 2.: 8.15 Poročita — 8.20 Potovanje škrata Spančkotina, češka otroška serija — 8.30 Ciciban, dober dan: Na topti peči — 8.45 ZBtS — S. Rozman: Obtaček Pohajaček — 9.00 Kuhinja Pri viotinskem ktjuču: O viotini — 9.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija — 10.00 Pusto-tovščina, otroška serija — 10.30 Mesta: Stockhotm, angieško-kanadska serija — 11.20 Za zdravo živtjenje — 11.30 Otrok in igra: Otroške igrače — 11.50 „Trigtav" v južni Ameriki, 1. det dokumentarne oddaje — 12.25 Nogomet Sarajevo : Otimpija, prenos — 14.15 Poročita — 16.15 Smučarski tek na 50 km za moške, posnetek iz Osta — 16.45 Niš: Košarka Borac : Bosna, prenos — 18.15 Muppet show — 18.45 Naš kraj — 19.00 Ztata ptica — 1001 noč — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Naše 15. srečanje — 21.35 Zrcato tedna — 21.50 Adam ob 6. zjutraj, ameriški fitm — 23.25 Poročita. NEDELJA, 28. 2.: 8.45 Poročita — 8.50 Živ žav, otroška matineja — 9.40 tzsitjevanje na atiantiku, ameriška nadatjevanka — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita 13.10 Osto: Smučarski skoki (90 m), prenos 15.45 Vse moje jeseni so žatostne, zabavno gtasbena oddaja — 16.15 Prisiuh-nimo tišini, oddaja za siušno prizadete — 16.45 625 — 17.15 športna poročita — 17.30 TV teka — 19.05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ne-pokorjeno mesto, nadatjevanka — 21.30 športni pregted —22.15 Poročita. PONEDELJEK, 1. 5.: s.45 TV v šoti — 17.10 Poročita — 17.15 Mesta: Rim, angteško-ka-nadska serija — 18.00 Detegatski vodnik — 18.30 Obzornik — 18.45 Mtadinski studio — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Drama TV Ljubtjana — 21.30 Kutturne diagonate — 22.30 V znamenju. TOREK, 2. S.: 9.00 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Potovanje škrata Spančkotina, zadnji det češke risane serije — 17.30 Ju-gostovanski narodi v pesmi in ptesu: Pesmi in ptesi z otoka Krka — 18 00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Aktuatno — 20.45 E. Zoia: Nana, francoska nadatjevanka — 21.50 V znamenju. SREDA, 5. S.: 9.00 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Ciciban, dober dan — 17.45 Katka, poijska otroška serija — 18.15 Po-zdravtjena, Makedonija — 18.30 Obzornik — 18.45 Državni ansambet gruzinske fotkio-re — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna: Ne more biti zima, saj še potetja nismo imeti, kanadski fitm — 21.35 Miniature: Obtikovanje stekta — 21.55 V znamenju. ČETRTEK, 4. 8.55 TV v šoti — 17.15 Poro- čita — 17.20 ZBtR — S. Rozman: Obtaček Pohajaček, otroška risana serija — 17.35 Kuhinja Pri viotinskem ktjuču: tztet v naravo — 18.00 Mozaik kratkega fitma — 18.30 Obzornik — 18.45 Pot do doma, dokumentarna oddaja— 19.15 Risanka— 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 21.30 Propagandna oddaja — 21.36 Dokumentaristi, dokumentarna oddaja TV Novi Sad — 22.35 V znamenju. ORF-KOROŠKiRADiO SLOVENSKE ODDAJE PETEK, 26. 2.: 14.10 Obzornik — Zabavna gtasba — Spominjamo se. SOBOTA, 27. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 28. 2.: 7.05 Duhovna miset — Naj PONEDELJEK, 1.3.: 14.10 Koroški obzornik — tz tjudstva za tjudstvo — 16.00 V. Potan-šek: Zgodba o Butatcih (Stovenska šotska oddaja za šotarje od 1.—8. šotske stopnje). TOREK, 2. S.: 9.30 Land an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik — Kako danes živeti — iščemo krščanski način živijenja — Otroci, posiušajte! SREDA, 5. S.: 14.10 Koroški obzornik — Za oddihinpremištjevanje. ČETRTEK, 4. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Gtasbeni mojstri. Kaloiiška pfo:vefa v šenliiju vab! na igro s peljem ŠTUDEHT1E SMO v :oboto 27. februarja 1982 ob 19.20 uri v farni dvorani v šenfiiju. Ma:to-pajo igraici SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni. PESMO BRALCEV ^tlrifM; Bemerkungen zum Kommentar Von Heini Stritzi unter dem Titei „Ver-9enen kčnnen" in der Kieinen Zei-*