Nova velenjska Talija GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 17. januar 1969 — Leto V. št. 1 (84) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini IVAN ATELŠEK — GENERALNI DIREKTOR TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME VELENJE V LJUBLJANI SO LETOS PRVIČ PODELILI NAGRADE BORISA KRAIGHERJA - MED DOBITNIKI JE GENERALNI DIREKTOR TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE -SLOVESNOSTI SE JE UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK JOSIP BROZ TITO IN OSEBNO ČESTITAL NAGRAJENCEM IVAN ATELŠEK je dobil nagrado Borisa Kraigherja Nagrada Borisa Kraigherja, ki so. jo v januarju letos prvič razvoj gospodarske organiza- podelili, ustanovila pa jo je gospodarska zbornica SRS, je na- cije pa je zahteval ustreznej- menjena kot moralno in materialno priznanje gospodarstve- še proizvodne prostore, ker je nikom za njihove izjemne dosežke pri organizaciji in vodenju bilo delo v opuščenih kopalni- gospodarskih organizacij. Takega priznanja doslej v Sloveniji cah na starem jašku v Vele- nismo imeli, nagrada pa je dobila ime pobudnika za nove ka- nju le začasna rešitev. Zato kovostne tokove v našem gospodarstvu ter tvorca gospodarske so se leta 1963 odločili, da bo- reforme - Borisa Kraigherja. do zgradili nove tovarniške .............._ prostore, v katere so se prese- me^se jev\em kratkem^ nes zaposluje 1.500 delavcev in ustvarja že'300,000.000 celotnega dohodka. V naslednji fazi pa bodo proizvajali vse vrste gospodinjskih aparatov. Za tovarno gospodinjske opreme je značilno, da je ravno v obdobju izvajanja družbene in gospodarske reforme dosegla izredno skokovit razvoj. Kazno je, da se je podjetje znalo prilagoditi novim zahtevnejšim pogojem gospodarjenja. Gorenje pa je tudi zelo po- Ob začetku slovesnosti, ki prevzel vodstvo kolektiva, je membna gospodarska organi-je bila v Ljubljani, je pred- podjetje ustvarjalo le okrog zacija v velenjski občini, ker sednik gospodarske zbornice 80 tisoč dinarjev celotnega do- ustvarja kar četrtino vsega Leopold Krese povedal, da so hodka in zaposlovalo 11 de- dohodka. Poleg tega pa uspeš-dobri vodilni in strokovni lavcev. Delavnica je imela no rešuje zaposlovanje ženske kadri pogoj za uspešno in ka- obrtno storitveni značaj, saj delovne sile, saj je v kolekti- kovostno odločanje samo- so v njej delali predvsem ko- "" ---------- upravnih organov v delovnih vaška in ključavničarska de-organizacijah. Ta kader, ki la. snuje, projektira in potem s V nadaljnjih letih so več- polno odgovornostjo uresni- krat spreminjali in izpopol ____ ___„______ _ _______ čuje samoupravne odločitve, njevali dejavnost. Leta 1957 glavnim urednikom povedal zasluži tedaj, kadar dosega so že dosegli 610 tisoč dinar- naslednje: »Nagrada, ki sem dobre ali celo izjemne rezul- jev dohodka. Takrat so začr- jo dobil, je izredno veliko pri-tate, tudi družbeno, moralno tali razvojno pot. Prvo ve :~ ____1__________ I-.................i..y.:_ naikar je delegacija odšla. Pod predsedstvom Huberta Mravlja-ka so delegati sprejeli dnevni red ter izvolili organe občnega zbora." Nato je prebral poročilo predsednik sindikalnega odbora na rudniku Rudi Kortnik. Iz poročila povzemamo naslednje: Delo rudniške sindikalne podružnice, ki se je v zadnjem času razvijalo ob pripravah in uresničevanju VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, je bilo v preteklem letu dovolj razgibano. Z veseljem ugotavljamo, da se je povečala aktivnost sindikalnih pododborov kar pomeni, da se je povezanost 'organizacije s članstvom krepila in je sindikatu uspelo biti katalizator in glasnik Želja članov. Ob taki posplošeni oceni, ki nlaj bo obenem priznanje in zahvala številnim funkcionarjem in požrtvovalnim članom organizacije, pa seveda ne mislimo, da so sedaj stvari v redu in da so v tem pogledu storili že vse, kar zmorejo. Težišče in glavna skrb pri delu sindikalne podružnice rudnika je bil seveda njegov gospodarski položaj. Vsem članom kolektiva je ostalo v živem spominu leto 1967, ko je prišlo do naglega padca proizvodnje in do odpusta večjega števila delavcev. Vse to se je odražalo tudi na standardu zaposlenih, saj so imeli v aprilu 1967 najnižji poprečni osebni dohodek na rudniku. Čeprav je bilo v tem pogledu leto 1968 znatno boljše, so bili močno zaskrbljeni zaradi nadaljnje perspektive. Danes lahiko z velikim veseljem povemo, da je ta skrb mimo in da so vse priprave za začetek izgradnje tretje laze TE Šoštanj spomladi leta 1969 intenzivno v teku. V tem velikem gospodarskem dejanju, ki je izrednega pomena za vso slovensko gospodarstvo, sodeluje tudi kolektiv rudnika skupaj s kolektivi TE Šoštanj in Savskih elektrarn. Gotovo že samo dejstvo, da gre tu za združeno investiranje kolektivov iz vrst termo- in hidroenergije ter rudarstva, pomeni pomemben napredek v iskanju rešitev za čim bolj tesno povezanost naše energetike. Mnenja smo, da je povezanost vsega slovenskega elektrogospodarstva gospodarsko koristna in da bi bilo potrebno pri tem upoštevati kot enakopravne partnerje tudi rudnike. Predsednik Rudi Kortnik se je tudi dotaknil gospodarskih vprašanj, s katerimi se srečuje kolektiv rudnika in proizvodnih nalog, ki se postavljajo pred kolektiv v letu 1969. Poudaril je predvsem to, da mora biti glavna skrb kolektiva usmerjena k dosega- je nedvomno barometer vzdušja tako v posameznih ekonomskih enotah, kot v celotnem kolektivu. Nedvomno morajo zastaviti vse napore, da bodo v prihodnosti zagotovili enakomerno rast osebnih dohodkov in da bo delo rudarjev plačano tako, kot si ti zaslužijo. Sindikalna podružnica se ne zavzema za nobeno delitev osebnega dohodka preko tistega, kar je bilo z rezultati dela ustvarjeno. Zavedati pa se morajo, da je to vprašanje izredno pomembno in da mora biti kot tako vključeno v koncept bodočega dela. Nadalje je Rudi Kortnik govoril o kadrovski problematiki ter o zaposlovanju delavcev na rudniku, o problematiki boleznine — konkretno in obširno se je dotaknil vprašanja invalidov in njihovega zaposlovanja. Obsežen del poročila je posvetil rekreaciji in oddihu rudarjev, o tem smo naše bralce že seznanili. V zaključnem delu se je dotaknil problemov in razvoja samoupravljanja ter dejal: »V našem samoupravnem mehanizmu je vključenih preko 500 delavcev, ki kvalitetno ter odgovorno vplivajo na oblikovanje in sprejemanje vseh pomembnih odločitev v podjetju. Naša akcija mora biti usmerjena v to, da čim bolj širimo in bogatimo vsebino obravnav tako v centralnih organih, jkot v organih ekonomskih in obračunskih enot in to v takšni obliki, da bodo delavci v teh organih z občutkom poznavanja in odgovornosti stvarno odločali. Pri tem je zlasti potrebno v polni meri zagotoviti odgovornost posameznika, zlasti vodilnega delavca, strokovnjaka in strokovnih služb, da bodo pripravili kvalitetne in za samoupravne organe dobro utemeljene rešitve in predloge ter prevzeli jamstvo za njihov uspeh in izvedbo. Za uspešnost pri takem delu pa jim moramo omogočiti tudi ustrezno moralno in materialno stimulacijo.« Svoje izčrpno in kvalitetno poročilo je predsednik Kortniik zaključil z oceno dela rudniškega odbora in pododborov ter z zahvalo za sodelovanje v preteklem letu. V razpravi po poročilu, te so bile konkretne in dobro pripravljene, so sodelovali: Ciril Grebenšek, član Zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva, Bruno Trebičnik, ing. Jože Ambrožič, Jože Sovič, Hubert Mravljak, Ivan Korunej, Slavko Vidmar, ing. Mali Ludvik, Stane Planine, Kovač in Jože Globačnik, predsednik Republiškega odbora za industrijo in rudarstvo. Po končanih razpravah je občni zbor sprejel razrešnico rudniškega in nadzornega odbora ter izvolil nove člane teh odborov. V rudniški odbor so bili predlagani naslednji kandidati: Rudi Kortnik, Stane Planine, Zdraviko Oblak, Zvone Grebenšek, Slane Oprešnik, Hinko Korelc, Ivan Hojan, Branko Lužar, Tone Ževart, Ivan Blaj, Rado Dorde-vič, Stane Petaver, Jože Kastelic, Srečko Godec in Peter Blagotinšek. Vsi ti kandidati so bili izvoljeni že na občnih /borih sindikata ekonomskih enot ter jih je občni zbor sindikata rudnika samo potrdil. V nadzorni odbor so pa bili predlagani in izvoljeni: Jože Kumcr, Matija Ocepek in Vili Romih. Zatem je občni zbor sprejel pravila osnovne organizacije sindikata RLV, katera so bi»la vročena kandidatom že z vabili in jih ni bilo potrebno obširno obravnavati. Sklepi pa niso bili formulirani in jih bo tričlanska komisija, v kateri so: Rudi Kortniik, Teodor Jelen in Kristjan Hrastel, pripravila, nakar se bodo 7. njimi seznanili vsi izvršni odbori, objavili pa jih bomo tudi v naslednji številki šaleškega rudarja^ Na koncu so delegati s ploskanjem sprejeli predlog, da tudi v bodoče vodi sindikalni odbor RLV Rudi Kortnik. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKE DOLINE obvešča, da se bo pričel tečaj za voznike motornih vozil dne 17. februarja 1969 ob 17. uri v prostorih gimnazije v Velenju. Prijave sprejemamo v društveni pisarni vsak dan od 7. do 18. ure. Odbor AMD Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE DAVČNA UPRAVA Številka: 422-3/69-3 Datum: 8. 1. 1969 POZIV k napovedi za odmero prispevkov in davkov občanov Davčna uprava Skupščine občine Velenje poziva na podlagi 148. in 150. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67, 36-290/67, 5-12/68, 27-207/68 in 40-290/68) zavezance prispevkov in davkov, da morajo vložiti pri tukajšnji davčni upravi napoved s podatki, ki so potrebni za ugotovitev prispevkov in davkov občanov. Napovedi morajo vložiti na predpisanih obrazcih naslednji zavezanci: 1. Zavezanci za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 2. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. Zavezanci za prispevek iz skupnega dohodka občanov (zavezanci, ki so imeli v letu 1968 več kot 20.000 din osebnih dohodkov). i 4. Zavezanci za davek na dohodek od stavb (vsi lastniki stavb razen kmetijskih gospodarstev in tistih, ki imajo odločbe o oprostitvi davka od novih stanovanjskih hiš). 5. Jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo na območju občine imajo pa premoženjske predmete izven občine stalnega prebivališča v Jugoslaviji, ali v tujini: počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, stavbišča in druge zazidljive parcele, morajo te priglasiti pri tukajšn davčni upravi. Obveznost priglasitve ne velja za kmečke hiše in gospodarska poslopja, ter zemljišča, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. 6. Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku, morajo dati podatke potrebne za določitev pavšalnega prispevka. Skrajni rok za vložitev napovedi je 31. 1. 1969. Ce je napoved skupnega dohodka za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15. dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov i davkov. Zavezanec za prispevek ali davek — občan, ali zasebna pravna oseba, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500—10.000 dinarjev, če na poziv pristojnega občinskega upravnega organa ne predloži v določenem roku podatkov potrebnih za odmero prispevka oz. davka, ki bi jih po določbah zakona moral predložiti. Potrebne tiskovine o napovedi za odmero prispevka oz. davka nabavijo zavezanci pri tukajšnji davčni upravi, v sprejemni pisarni Skupščine občine Velenje in krajevnih uradih v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Šef davčne uprave: Vinko Zabret, s. r. stvenih novosti ne bo. Republiški zakon je določil najvišje stopnje po katerih se lahko odmerijo prispevki od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti in bo morala zaradi tega občinska skupščina svoje lanskoletne stopnje za to odmero nekoliko znižati. Občutneje se bodo znižale stopnje prispevka iz dohodka od obrtnih dejavnosti, predvsem za zavezance z nižjimi dohodki, saj bo npr. stopnja za prispevek od dohodka do 20.000 dinarjev lahko znašala največ 8 %, lani pa je znašala od te osnove 12 do 17 %. Prispevki od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti se razen za pavšaliste dokončno odmerjajo za nazaj vsako leto za preteklo leto in se bo dokončna odmera za leto 1968 odmerila po doslej veljavni stopnji. Občinske skupščine so pooblaščene predpisati posebne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega prispevka za posamezne obrtne storitve katerih razvoj se želi pospešiti glede na specifične potrebe v občinah. Občinski organi bodo svoje predloge za te olajšave in olajšave za kmetovalce v goratih in hribovitih predelih, ki preusmerjajo svoje gospodarstvo, pripravili v bližnji bodočnosti in jih predložili v mnenje zborom volilcev, ki bodo predvidoma prihodnji mesec v vseh krajevnih skupnostih. 3. Sedanje komunalne takse na cestna motorna vozila se bodo ukinile. Namesto teh taks bodo lastniki tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombijev plačevali davek v enaki višini kot so bile dosedanje komunalne takse; komunalne takse za osebna motorna vozila pa se bodo predvidoma spremenile v cestne pristojbine. 4. Prispevek od skupnega dohodka občanov bodo tudi letos plačevali vsi zavezanci ki bodo dosegli iz kakršnega koli vira (od delovnega raz merja, obrtne ali kmetijske dejavnosti itd.) več kot 20.00( dinarjev osebnega dohodka Odmera tega prispevka se bc opravila za leto 1968 po stop njah, ki so veljale v lanskem letu. Zavezancem, ki vzdržu jejo družinske člane, se bc davčna osnova, to je dohodek nad 20.000 dinarjev zmanjša za 5.000 dinarjev za vsakeg£ vzdrževanega družinskega čla na. Če ima vzdrževani družin ski član iz kakršnih koli viro\ lastne dohodke, se ta znesel« (5.000 din) zmanjša za tolike kot so znašali njegovi lastn dohodki. Med lastne dohodki vzdrževanih družinskih čla nov se npr. štejejo tudi šti pendije in vajeniške nagrade Za vzdrževane družinske čla ne se štejejo otroci, zakonec in starši zavezanca. Zavezanec bo lahko uveljavljal olajšave tudi če plačuje preživnino z; otroka ali če krije vse ali de stroškov za oskrbo staršev \ varstvenih zavodih. Ce je družini -več zavezancev pri spevka iz skupnega dohodk; občanov, lahko olajšave z; vzdrževane družinske člani uveljavlja samo eden, drug pa le morebitno razliko do ce lotne višine olajšave. 5. Druge republike so z; vzdrževane družinske člani predpisale nižje olajšave ko pa jih je predpisala slovenski skupščina. (V SR Hrvatsk takih olajšav letos sploh ni bo). Zavezanci pa ne bodo le tos plačali mnogo manj pri spevka iz skupnega dohodk; občanov, ker bodo morali po leg odmerjenega prispevka z ; lansko leto, plačevati tudi če trtletne akontacije na račui prispevka za leto 1969, ki bo do odmerjene v višini prispev ka za leto' 1968. 6. Z novimi predpisi so s< povečali tudi stroški prisilni izterjave. Stroški za posamez ni opomin za plačilo davkov ki so znašali doslej 1,5 dinar ja, so se povečali na 3 dinar je, vsaka pot davčnega izter jevalca ,v zvezi z rubežem ii prodajo pa se bo sedaj račn nala 8 namesto dosedanjih . dinarjev, dočim bodo strošk rubeža in prisilne prodaje zna šali še nadalje 1 % od glavne ga dolga in zamudnih obresti in sicer posebej za rubež ii posebej za prisilno prodajo. Razprave naših delegatov na VI. kongresu ZKS Poročali smo že, da so bili na šestem kongresu Zveze komunistov, ki je bil v Ljubljani, tudi delegati iz velenjske ob-;ine. Zadnjikrat smo objavili razprave delegatov Kristiana Hrastela, Jožeta Aljaža in Jožeta Melanška. Obljubili smo, da bo™ no seznanili naše bralce tudi z razpravami ostalih delegatov. Zato danes v celoti objavljamo r azprave delegatov, Ivana Mi- klavčiča, Boruta Jenka in Milana Vrabiča. SAMOUPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST DELAVCEV Bistvo človekovega življenja je v delu, v ustvarjanju. Ljudje pa se na ii strani med seboj razlikujemo po sposobnostih, po ustvarjalni moči, ) željah in interesnih področjih dela, na drugi strani pa postajajo plodovi »šega dela vse bolj zahtevni in komplicirani. nostih in pridnosti. V družbi torej proizvajamo ,in trosimo, ker smo organizirana družba si proizvode »izmenjujemo«. Odnosi med proizvodnjo in potrošnjo pa se iahko rešujejo centralistično — aH pa se jih prepusti dinamiki tržišča. V prvem primeru govorimo o centralnem vodenju gospodarstva, ko delavec oziroma delovna organizacija Potrebno je bilo in je, da se zdru-mo v delovnih organizacijah, kjer delo razdelimo in smo tako kos di najzahtevnejšim in zelo razve-nim proizvodnim nalogam. Za svoje delo moramo dobiti ustrez-) materialno nagrado, ki pa je lah-) v obliki mezde ali v obliki dela .upnega dohodka, h kateremu je :lavec prispeval po svojih sposob- Problemi razširjene družbene reprodukcije Komunisti tovarne gospodinjske opreme Gorenje budno spremljamo priprave za kongres ZKJ in posebno pozdravljamo določitev, da se gradijo kongresne odločitve od konferenc osnovnih organizacij, preko republiških kongresov, do skupnega kongresa ZKJ. Na ta način je omogočeno, da ne samo iniciativa organizacije, temveč tudi vsakega posameznega člana najde svoje mesto v kongresnih odločitvah. V tem smislu menim, da je potrebno, da diskusija nakaže tudi vsaj delne rešitve na problematiko, ki se odpira, verjetno ne samo komunistom in samoupravnim organom Gorenja, temveč tudi drugim kolektivom in razširjeni družbeni reprodukciji na sploh. V mislih imam potrebno pretakanje dela sredstev gospodarskih organizacij v druga s ciljem, da sc dosežejo maksimalni efekti za pogodbene stranke in za razširjeno družbeno reprodukcijo na sploh. (Praktično gre torej za funkcioniranje »kapitala« v NAŠIH pogojih gospodarjenja). »Gorenje« je v svojem razvoju upoštevalo ne samo tehnološke možnosti za proizvodnjo na eni strani in potrebe trga na drugi strani, temveč je v okviru srednjeročnega koncepta gradilo med drugim tudi na ostalih objektivnih pogojih gospodarjenja kot so: razbitost sredstev po bankah, ob- najti tudi za domačega vlagatelja sredstev ustreznega »instrumenti-rija«, ki bi ga k takšnemu vlaganju stimuliral? 2. Delovni kolektivi morajo vložiti maksimalen napor, če želijo doseči ugoden gospodarski rezultat. Kaj naj bi bil objektivni stimulans, da samoupravni organi neke organizacije, z vso odgovornostjo pred kolektivom, eventualni presežek dela vložijo v drugo podjetje, brez neposrednega vsaj delnega vpliva nad gospodarjenjem s temi sredstvi, pa tudi brez udeležbe v višku vrednosti, ki je neposreden rezultat takšnih vlaganj? 3. Sprejem obveznosti s strani »koristnika kapitala« je samoupravna odločitev, kot bo tudi njegova odločitev, da ie v takem primeru pripravljen deliti odgovornost in. pravice v dogovorjenem obsegu. Sigurno bo temeljila odločitev za prevzem teh obvez na jasno spoznani interesant-nosti sprejete naložbe za lasten kolektiv. S tem in pa ker vsako podjetje lahko naložbo daje ali pa sprejema — ali ne odpade skrb, da so kršene samoupravne pravice?! Ti in verjetno še vrsta drugih primerov govori za tako, kot govori niz ostalih za drugačno rešitev tega problema in s tem, po mojem, v veliki meri rešitev problema razširjene reprodukcije. JANEZ M1KLAVC1C člnah in podjetjih. Da smo na določen način le nekako koncentrirali ta razbita sredstva, smo organizirali proizvodnjo tako, da smo tehnološko integrirali del proizvodnje 50 kooperantov preko v »Gorenju« izdelanih artiklov. Na ta način je delno integrirana tudi splošna politika posameznik reonov in politika sredstev podjetij in njihovih bank. Preko tehnološke integracije pa je tudi dosežena interesantnost naših izdelkov za Slovenijo kot celoto in zato se lahko koristno vključimo v republiško programiranje. Naši artikli so skozi kooperacijo nekako odsev splošne tehnološke zrelosti vrste podjetij. Ker se pa neprestano srečujemo tudi z inozemsko konkurenco, mora biti ta zrelost dosežena na mednarodnem nivoju. Na žalost to v nekaterih primerih ni slučaj. Naš interes je, da tudi nje za to usposobimo. Ker je to največkrat povezano s sredstvi, ki bi se morala tako zbrati in kjer smo tudi mi pripravljeni sodelovati, se srečamo na samoupravnem organu z dvema vprašanjema: 1. Kakšen bo naš vpliv na koristnost v drugo samoupravno podjetje vloženih sredstev in 2. vsak pri sebi v tehnologijo vloženi denar omogoči ustvaritev večjega, kar pa ni slučaj, če denar posodimo (govorim »posodimo«, ker to ni naložba). Uvodoma sem že omenil, da rešitev ustreznega prelivanja sredstev ni le naš problem, temveč je to problem družbene reprodukcije na sploh. Debirokra-tizacija sredstev je bila nujna — nujno je z njo tudi nadaljevati. Namenoma ne pravim debirokra-tizaeija, ker na drugi strani smatram, da je pa nujna koncentracija sredstev in naporov, če želimo uspešno tekmovati z inozemstvom. Tega se vsi zavedamo in vsi to tudi proklaiuiramo. Delovni kolektivi, banke, občine pa so ravno zaradi nerešenih problemov, tudi za lastno organizacijo dovolj inleresantnega prelivanja sredstev, za kakršnakoli povezovanja nezainteresirani, celo obratno, zaradi sistema delitve dohodka po zaposlenem v kraju samem, so na razcepljena sredstva direktno zainteresirani. Za kakršnokoli združevanje so potem potrebni razni politični pritiski — skratka, zaradi nerešenih sistemov ustreznega prelivanja sredstev se poskuša debirokratizacija sredstev nadomestiti z drugimi — samo ne ekonomskimi vplivi. Menim, da ta problematika ni enostavna, pa vendar se mi odpira nekaj vprašanj: 1. Kako smo lahko (vsaj delno) rešili plasman inozemskega kapitala in ga vklopili v naš samoupravni sistem, ne moremo pa Delavsko samoupravljanje se je v celoti afirmiralo v enostavni reprodukciji ter razširjeni, kjer je le-ta pomenila širjenje proizvoda v okviru podjetja samega. Da pa ne more prestopiti prag lastnega podjetja, je glavna krivda ravno v navedenih okvirih in ne toliko v tem, s čemer se včasih tolažimo — »porazdelitvi stolčkov, foteljev, itd.« Sistem, ki ga trenutno imamo, omogoča tehnološko integracijo, delno tudi ekonomsko integracijo, kapitalno integracijo pa objektivno, brez rešitve tega problema, ne omogoča. Da se povrnem k nam. Marsikatera večja trgovina in večji kooperanti so zainteresirani vložiti sredstva v naše podjetje. Logično ne brez računlce. Tudi sml smo zainteresirani investirati v določene trgovine in kooperante. Vendar kot v prvem primeru, brez računice tudi ne. Zagotoviti si moramo (ali pa drugi pri nas) udeležbo v odločanju, ter tudi v delitvi. Pri tem se jasno zavedam, da so vsa proizvajalna sredstva splošna družbena lastnina, ter da se zato tudi eventualno efekti ne bi smeli porabljati za izplačila osebnih dohodkov in za podobne namene. Smatram pa, da je možno, da se »koristi« iz naložbe ponovno vložijo v sredstva ene od obeh organizacij ali pa v tretjo, kar bi pospeševalo hitrejšo rast družbenih produkcijskih sredstev ali pa Ista najkoristneje modernizirali. Na ta način bi skozi naš samoupravni sistem objektivizirali proces razširjene družbene reprodukcije. Na vsak način bi jo racionalizirali, saj bi takšna skupna vlaganja saniou pravi javcev Imela dosti boljše efekte, kot je to primer pri dodeljevanju sredstev, aH pa pri izvengospo-clarskem pritisku na kakršnokoli centralizacijo s^ddstev. katere jasen efekt pri proizvajalcih ni otipljiv. Smatram, da je problematika s tega področja toliko pereča, da se mora pokongresno obdobje z njo intenzivno »spoprijeti«, ker se zavedam, da je to na samem kongresu nemogoče. Nahajamo pa se še vedno v reformskem obdobju in ker je problem razširjene druž.bene reprodukcije v pogojih okrepljenega delavskega samoupravljanja bistveni del reforme, jo moramo v tem smislu tudi uveljaviti. Letošnje leto z doseženimi rezultati jasno potrjuje pravilnost naše dosedanje samoupravne poti. Naš kolektiv je mlad — pa smo tudi komunisti v »Gorenju« še mladi. Ne glede na to se jasno zavedamo vrednosti, ki jih je dala NOB in povojna izgradnja samoupravnega socializma. ne more samostojno ustvarjati svoje gospodarske politike, ko ne more in mogoče tudi ne sme prisluhniti potrebam in povpraševanju ali pa sc ta »posluh« zavleče tja do naslednjega »planskega leta«. Delovna organizacija ne more zaživeti bolje, kot bi hotela, res pa je, da tudi umreti ne more. Delavcu je plača zagotovljena. V drugem primeru, za katerega smo se že nekaj let po osvoboditvi odločili tudi pri nas, pa je ustvarjalna pobuda prepuščena delovnim organizacijam samim. Skotpe ocene o potrebah gospodarstva, ki jih je prej diktirala »centrala«, so pridobile na svoji raznolikosti. Pred delovno organizaci jo pa se je pojavil problem: za tvoj »biti — ne biti« boš morala poskrbeti sama. Živeti moraš danes, tudi jutri — toda jutri je treba živeti boljše in lepše. In za vse to moramo poskrbeti mi — proizvajalci — sami, s polno odgovornostjo Pojem vodenja podjetja se je s prejšnje »poslušnosti« in »dirigiranja« preobrazil v »pojem samostojnega ustvarjanja.« Ta preobrazba pa je potegnila na svetlo vrsto kvalitet kot so: iznajdljivost, volja, poštenost, sposobnost organiziranja, vodenje, strokovnost (izobrazba), sposobnost občevanja z ljudmi, poznavanje psihologije člove- njem ne zavirajo pogumnega nastopa delovne organizacije na domačem in tujem tržišču, kar pa je večkrat pogoj za uspešnost in doseganje visokih poslovnih ciljev. Druga točka — ukrepanje strokovnih služb — bo prišla do izraza le, če si bodo organi delavskega samoupravljanja zagotovili polno odgovornost vodij strokovnih služb. Zato pa je nujno naslednje: — določiti je treba delokroge, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodilnih delovnih mest; — vzpostaviti sistem kontrole po principu hierarhije; — odgovornost vodstvenega kadra zaostriti v tem, da jih zadolžimo za kontrolo dela vseh podrejenih delavcev, kar pomeni, da sami odgovarjajo za napake ali neizvrševanje nalog v službah katere vodijo; — in končno je treba pristopiti k izdelavi meril za ocenjevanje uspešnosti vodilnega in tehniško-strokov-nega kadra, ter izdelati sistem nagrajevanja po uspešnosti. Pri tretji točki — neke vrste povratni kontroli organov upravljanja — bi še enkrat poudaril, da ni dovolj (je pa potrebno) samo »odklju-kati« izvršene sklepe s prejšnjega zasedanja delavskega sveta ali upravnega odbora, temveč je nujno raziskati rezultate in posledice danih sklepov ter pravočasno in v pravi meri ukrepati naprej. Integracija v elektrogospodarstvu ni v skladu s priporočilom republiške skupščine BORUT JENKO ka in dela ter odgovornost kot eno f bistvenih kvalitet v sedanjih odnosih' gospodarjenja. Delo v moderni delovni organizaciji lahko potemtakem razdelimo v dve komponenti: ena je: razvijanje in ob' likovanje proizvodov, organizacije dela in de'ovnih postopkov, skrb za varnost delavcev, komerciale ipd., druga pa: dejanska proizvodnja. Dejavce, ki delajo v prvi komponenti dela delovne organizacije lahko imenujemo vodilne delavce, ki sestavljajo jedro strokovnega kolegija v defovni organizaciji, delavci pa, ki skrbe za dejansko proizvodnjo so neposredni proizvajalci. Eni in drugi morajo imeti ustrezne kvalitete, ki sem jih malo prej naštel. V opisani- shemi delovne organizacije si- je v naši socialistični družbi pokazalo delavsko samoupravljanje kot nujnost. Pri tem mislim na delitev dohodka po socialističnem nače lu: nagrada po vloženem delu. Dohodek pa je lahko velik, lahko pa tudi majhen (tudi primanjkljaj). Višina dohodka je življenjskega po-mona za neposrednega proizvajalca, ki tvori v družbi večino. Zato je potrebno, da neposredni proizvajalec direktno kontrolira delovanje prve komponente dela v delovni organizaciji to je, da kontrolira izvrševanje nalog, za katere so zadolženi vodilni delavci in spremlja rezultate njihovega dela. To pa mu mora omogočiti mehanizem samoupravljanja. V delavskem samoupravljanju vidim torej dve glavni nalogi, ki jih lahko strnjene izrazimo takole: Prva naloga je: skrbeti za čim višji skupni dohodek delovne organizacije, ki bo pridobljen na pošten in zakonit način. Druga naloga je: skrbeti za to, da bo skupni dohodek pravilno razdeljen med udeležence v skupni proizvodnji. To sta dve odgovorni in težki nalogi, ki potegneta za seboj še kup drugih »posledičnih« nalog. Kako naj jim bo delavec — neposredni proizvajalec — kos? Pomoč za rešitev tega vprašanja lahko poiščemo v primernem mehanizmu samoupravljanja, ki bi ga poskušal zajeti v štirih točkah: 1. Osnovno politiko delovne organizacije (plan, investicije, koncept organizacije dela in upravljanja podjetja, načela kadriranja, delitev dohodka) morajo določati organi delavskega samoupravljanja. Iz politike izvirajoče naloge morajo razdeliti ustreznim strokovnim službam ter postaviti roke za izvršitev. 2. Strokovne službe morajo sprejeti ustrezne odločitve in ukrepe v skladu z dobljenimi nalogami. 3. Organi samoupravljanja morajo izvajati kontrolo nad izvrševanjem nalog, toda spremljati morajo predvsem rezultate nalog, na podlagi katerih lahko ob pravem času in v pravi meri korigirajo svojo osnovno po-litiko. 4. V primeru neopravljanja danih nalog morajo organi samoupravljanja poklicati na odgovor vodilne delavce in primerno ukrepati. Prvo točko — vodenje osnovne politike podjetja — izvajajo organi upravljanja ob tesnem sodelovanju s strokovnimi službami. Te pripravijo projekte, ki jih dajo organom upravljanja v razpravo in potrditev. Formalno je principom delavskega samoupravljanja zadoščeno, je pa vprašanje koliko so samoupravijavci — neposredni proizvajalci — kvalificirani ocenjevati in koliko si sploh upajo poseči v obravnavo in kritiko teh projektov. In še vprašanje, ki iz tega sledi: kdo nosi več odgovornosti za potrditev danega projekta — »nekvalificiran« samoupravljalec ali strokovna služba? Največ teže odgovornost« nosi strokovna služba. Organi samoupravljanja morajo od nje zahtevati dokumentirano garancijo za zamisel in izvedbo projekta, ki bo bistveni element poslovne politike podjetja in ki mora v končni fazi povrniti stroške in ustvarjati dohodek. Pri tem pa je treba ^pet paziti, da z zastarelostjo mišljenj ali nezaupa- K četrti točki bi želel dodati še tole: Organi upravljanja morajo »prijeti« vodilnega delavca v primerih, da Ie ta ne izpolnjuje ali napačno izpolnjuje zadane naloge. Njegova odgovornost je lahko kazenska, disciplinska, materialna, moralna ali stro-tovna (delovna). Slednja je najbolj povezana z izpolnjevanjem delovne naloge in zajema: tehnološke rešitve, organizacijo dela, planiranje po količini, roke, raziskave in podobno. Neizpolnitev delovne naloge ali napačna izvršitev js lahko posledica strokovne nezmožnosti ali pomanjkanje ene od odgovornosti. V obeh primerih je nujno, da se sprejemajo ustrezni ukrepi (dopuščam možnost, da je eden od prvih ukrepov tudi neke vrste »opomin« — posebno za mlajše, še neizkušene strokovne kadre) vse pa v cilju povečanja dohodka, povečanja materialnega blagostanja večine — to je neposrednih proizvajalcev. V zaključku bi želel poudariti, da v danih razmerah opažam dokaj trdno povezanost in razumevanje med neposrednimi proizvajalci in vodilnimi delavci predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer je nekaj vsakdanjega trd in neizprosen boj za obstanek na tržišču, kjer eni in drugi vlagajo ogromno naporov za izboljšanje položaja podjetja, da pa zija v podjetjih, ki slabo gospodarijo — čemur je lahko vzrok v strokovni nemoči ali brezbrižnosti vodilnih delavcev ali pa zavožene kadrovske politike — med neposrednimi proizvajalci in vodilno »grupo« globok prepad: Menim, da je' naloga naše organizacije v tem, da se bori za zbližanjc, za zlitje vodilnega kadra in neposrednih proizvajalcev v strnjeno delovno enoto, ki bo kos današnjim burnim dogajanjem poreformskega gospodarjenja. Poti za dosego tega cilja pa so: — delavcu — proizvajalcu dajati čim več strokovne in ekonomske izobrazbe, obstoječi vodstveni kader vključiti v naše družbeno-ekonom-sko dogajanje (toda pustimo mu časa za strokovno izpopolnjevanje); — skrbeti za to, da bo čim več delavskih otrok dobilo visoko izobrazbo; — in končno, strokovni kader, ki se je nakopičil v centrih spraviti na periferijo, kjer dela in živi, se bori in žal tudi umira velika večina naših delovnih organizacij. Želim obravnavati panogo elektrogospodarstva Slovenije, njen razvoj in bodočo organizacijsko obliko, ki naj bi zagotovila optimalno gospodarjenje te tako važne veje gospodarstva. Znano je. da je z razformira-njem dokaj enotnega elektrogospodarstva Slovenije prišlo do razbitja te enotnosti na ta način, da so se posamezne elektrogospodarske organizacije na svojih področjih osamosvojile ter začele delovati v okviru ozkih podjetniških interesov. Slaba stran take organizacije je v razdrobljenosti skupnih osnovnih sredstev, nestabilnosti elektrogospodarskega sistema itd. V taki organizaciji podjetja tudi niso mogla videti skupnih problemov, ki stojijo pred elektrogospodarstvom kot celoto, pač pa so se ta gledala iz ožjega zornega kota, na katerem so obratovala. Člani ZK in samoupravni organi elektrarne Šoštanj smo že večkrat obravnavali organizacijo elektrogospodarstva Slovenije, že leta 1965. pri zadnji reorganizaciji, smo predlagali formiranje združenega elektrogospodarskega podjetja in opozarjali na negativne strani razdrobljenosti, vendar naše pripombe niso bile upoštevane. Zaradi posledic take razdrobljenosti so privedle skupščino SRS, da je 27. marca 1968 sprejela in naslovila priporočilo vsem elektrogospodarskim podjetjem, da se naj ponovno integrirajo do konca letošnjega leta v eno enotno podjetje. Na priporočilo skupščine SRS in ob spoznanju potrebe po spremembi sedanje organizacije, so elektrogospodarska podjetja imenovala strokovne komisije, katere Člani ZK in kolektiv elektrarne Šoštanj zagovarjajo stališče, da že izvršena parcialna integracija naj ne bi bila ovira za nadaljnji proces spajanja elektrogospodarskih podjetij v enolno podjetje v smislu priporočili skupščine SRS. Zato bi morale strokovne komisije delo nadaljevati, v katerih bi morala sodelovati tudi že integrirana podjetja. V kompleksni integraciji elektrogospodarstva vidi kolek! iv elektrarne Šoštanj garancijo tehničnega in ekonomskega poslovanja elektrogospodarstva kot celote. V tej novi organizaciji elektrogospodarstva pa morajo najti svoje mesto tudi premogovniki. Termoelektrarne sklepajo s premogovniki dolgoročno pogodbo, s katero si zagotovijo kvalitetno gorivo po količini in ceni, po drugi strani pa morajo zajamčiti premogovnikom njihovo modernizacijo in perspektivo, rudarjem pa primeren standard, skladno s težo njihovega dela in s stopnja tehnološkega pridobivanja goriva. Elektrogospodarska situacija po letu 1970 sili slovensko elektrogospodarstvo v izgradnjo večje kapacitete takega značaja, ki i>o možna pokrivati trenutne dnevne potrebe ob vsakem letnem časa. Zaradi tega je termoelektrarna Šoštanj že pred leti pristopila k programiranju izgradnje takšnega objekta. V sami izgradnji ter eksploaia-ciji takega objekta, smo našli skupne interese z rudnikom lignita Velenje in Savskimi elektrarnami, to je s proizvodnjo osnovne surovine in tržiščem. MILAN VRABIC so izdelale potrebni elaborat za kompleksno integracijo elektrogospodarskih podjetčj Slovenije. Ta je bil tudi dostavljen vsem kolektivom pioizvodno-prenosnih in proizvodnih podjetij elektrogospodarstva Slovenije. Navedeni elaborat predvideva spajanje enakopravnih partnerjev z že vnaprej razčiščenimi poslovnimi odnosi. Tako formirano enotno elektrogospodarsko podjetje Slovenije za proizvodnjo in prenos električne energije lahko garantira nemoteno, kvalitetno ter ceneno preskrbo odjemalcev z električno energijo, hkrati pa je najboljše jamstvo za prevzem vse materialne odgovornosti elektrogospodarstva do odjemalcev v primeru neizpolnjevanja obvez, nosti izvirajočih iz kupoprodajnih pogodb. že med delom strokovnih komisij je s precejšnjo naglico nastal nov predlog, ki zagovarja parcialno integracijo v obliki pri-pajanja brez predhodno razčiščenih tehničnih in ekonomskih odnosov, kar ni v skladu s priporočilom skupščine SRS in tudi ni sprejemljiva za vso potencialne partnerje. Zasledujoč ta skupni interes so se termoelektrarna šoštanj, rudnik lignita Velenje in Savske elektrarne dogovorili o tesnem ekonomskem in tehničnem sodelovanju za izgradnjo in eksploata-cijo tega objekta. Smatramo, da je takšen način združevanja sredstev in udeležbe na delitvi presežka dela osnova za integracijo, ki je zasnovana na ekonomskih interesih. Z nastankom novega enotnega elektrogospodarskega podjetja pa ne bi smeli prezreti tudi povezave in sodelovanja s potrošniki električne energije, katerih interesi in koordinacija naj bi se združevala v poslovnem združenju energetike, katerega član bo tudi novoustanovljeno podjetje. Ob zaključku želim poudari H, da smo člani ZK v elektrogospodarstvu bili v Integracijskem procesu premalo odločni, ker smo dopustili, da so. prevladovali lo-kalistični interesi. To naj bo opozorilo istočasno pa spodbuda, da z večjo angažiranostjo in odgovornostjo sodelujemo pri snovanju idejnih izhodišč za dolgoročnejše programiranje razvoja energetike. SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE POKONGRESNA AKTIVNOST Na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Velenje, ki jo je vodil politični sekretar Kristian Hra-stel, so govorili o pokongres-ni aktivnosti organizacije in članov ZK v naši občini. Ugotovili so, da je VI. kongres ZKS izzvenel v demokratičnem in delovnem vzdušju, saj so delegati kritično in konstruktivno razpravljali. Ker je resolucija kažipot komunistom med dvema kongresoma, se bodo morale občinske organizacije takoj vključiti v uresničevanje tega dokumenta. Zato bodo v občini izdelali pravo metodo dela, ki bo slonela na resoluciji. To pa zahteva, da se vsi komunisti v občini dobro seznanijo z vsebino resolucije in bodo zavoljo tega v organizacijah organizirali razprave o uresničevanju resolucije. Naslednji važ- ni dokument je statut ZKS, ki ^nizirali pokongresno aktiv-opredeljuje pomembnost slo- nost, pa so na zadnji seji raz- venske ZK in odnos vseh sil v naši družbi, ki oblikujejo družbenopolitični sistem. Poleg tega, kako bodo orga- pr avl j ali tudi o nekaterih kadrovskih zadevah komiteja občinske konference ZKS Velenje. Naročite svoj list na domači naslov Požar v rudniku RUDARJI ZA NOVO LETO Velenjski rudarji presegli delovni načrt Dedek Mraz je obiskal primerne otroke Darilo iz rok predsednika rudniškega odbora sindikata RUDIJA KORTNIKA MARTIN SLATINŠEK, je spregovoril na novoletnem sprejemu otrokom smrtno ponesrečenih rudarjev Napori in težave, s katerimi se srečujejo rudarji v zadnjih letih, niso mogli preprečiti prijetnega in veselega vzdušja, ki je bilo prisotno med rudarji na pragu novega leta. Na novoletni pogostitvi v delavskem klubu so si zadovoljni stisnili roke z boljšimi željami ter trdno voljo za dobro — boljše gospodarjenje v letu 1969. Novoletnega zadovoljstva pa niso čutili samo rudarji, ki so bili pogoščeni v delavskem klubu, čutili in doživljali so ga tudi tisti člani rudniškega kolektiva, ki so na zdravljenju v bolnicah odnosno so v bolniškem staležu doma. Predstavniki rudniškega kolektiva so obiskali svoje bolne tovariše, ki ležijo v bolnicah (Celju, Slovenj Gradcu, Topol-šici, Ravnah, Vojniku, Laškem in v Novem Celju), jim želeli najboljše želje ter izročili darila. Za tiste tovariše, ki so v bolniškem staležu nad 2 meseca, pa je bila organizirana obdaritev v sindikalni sobi na splošni upravi. Posebej je kolektiv poskrbel za 27 otrok smrtno ponesrečenih rudarjev. Za te otroke in njihove mamice je bila organizirana pogostitev v prostorih delavske univerze, kjer so jim razdelili praktična darila v vrednosti 300 dinarjev za vsakega. Dvajseto leto STIXA Ob koncu lanskega leta je minilo 20 let odkar so v Velenju ustanovili razmeroma majhno mizarsko delavnico. Le majhno število zaposlenih je izdelovalo pohištvo in še nekatere skorajda nepomembne mizarske proizvode. Pred dvemi leti pa je pod- Kolektiv Stixa s sedanjim jetje prekinilo z razdroblje- stanjem ni zadovoljen. Zdaj, ni in delom in načrtno naredi- ko so svojo dejavnost omejili 10 prelomnico v svojem raz- na proizvajanje določenih iz-voju. Proizvodnjo so preusme- delkov, že načrtujejo, kako bo-i ili in uvedli specializacijo, do realizirali obsežne naložbe Obdržali so del dotedanjega v strojno opremo in nove obolela, pozornost pa so posveti- ratne prostore. V primerjavi 11 novemu izdelku. S tem, ko z letom 1964, bodo do 1970. je podjetje začelo izdelovati leta dvignili proizvodnjo za sodobne kuhinje, ki so obli- desetkrat, vendar pri tem ne kovno in kakovostno mnogo bodo povečali število zaposle-boljše od ostalih izdelovalcev nih več kot za enkrat. tovrstne opreme, se je Stix učinkovita uveljavil na jugo V velenjskem Stixu so zaposleni večinoma mladi ljudje. slovanskem tržišču. Za kuhi- Poprečna starost je 27 let. Ne- nji Karolina in Maja pa so na kaj članov kolektiva pa nosi gospodarskih sejmih dobili del bremena na svojih rame- tudi mednarodno priznanje. nih že več let. Med njimi so zlasti prizadevni Matija Stro-žič, Jože Stropnik, Slavko Ber-zelak, Anton Lesjak, Franc škruba in Rado Vogrin. Prezreti ne moremo velikega deleža, ki ga je zlasti za razvoj v zadnjih letih prispeval direktor Stixa Franc Dremel. Ta uspešno vodi podjetje zadnja leta. Razmeroma maloštevilni kolektiv pa ima tudi dobro razvito samoupravo. Pravijo, da so pri njih upravljavci vsi in zavoljo tega vsakdo vodi skrb o interesih podjetja v zavesti, da bodo na ta način najbolje koristili sebi in skupnosti. Precejšnji del odgovornosti za samoupravne odločitve in seveda tudi za proizvodne dosežke nosita Bernard Drev, predsednik delavskega sveta, in Ivan Povše, predsednik upravnega odbora. Tudi letos ni društvo prijateljev mladine v Velenju pozabilo na tiste otroke, ki jih starši sami le z velikimi odpovedmi obdarijo ob težko pričakovanem otroškem praznovanju pod lučmi novoletne jelke. m*®* Že zgodaj so začeli misliti na to, da bi tudi tem otrokom ob njihovem najlepšem prazniku pripravili nekaj toplih trenutkov, ko jih bo obiskal prijazni dedek Mraz. Kot prejšnja leta so organizirali filmsko predstavo s povišano vstopnino z namenom, da bi zbrali osnovno vsoto za obdaritev otrok. Film Gospodu z ljubeznijo je tudi letos brezplačno predvajal kulturni dom Velenje v veliko zadovoljstvo vseh, ki so si ta film ogledali. Vse sindikalne podružnice na svojem področju so pravočasno prosili za denarno pomoč, da bi lahko izvedli svojo lepo vsakoletno nalogo in obdarili čim več otrok. Skoraj ni bilo sindikalne podružnice, ki ne bi imela razumevanja za to, da bi se tudi otroci iz slabše situiranih družin razveselili darila iz rok svojega Dedka. V ta namen so prispevali: od kino predstave 2.369, prostovoljni prispevki članov kolektiva »Gorenje« 3.395, člani kolektiva gimnazije Velenje 115, lutkovnega krožka I. in II. osnovne šole Velenje 172,50 in Vegrad Velenje (za lansko leto) 250 dinarjev. Posebna šola Velenje 200, Chrommetal — sindikalna podružnica 150, občinska zveza prijateljev mladine 1.000, občinski komite ZKS 200, komunalno obrtni center Velenje 45, dom počitka Šalek 13, tovarna Gorenje 500, rudarski šolski center — sindikalna podružnica 200, projektivni biro — sindikalna podružnica 100, občina Velenje in družbeno-politične organizacije (prostovoljni prispevki) 180 in lekarna Velenje — sindikalna podružnica 100 dinarjev. Prispevek pa so odobrile še naslednje sindikalne podružnice: Vegrad Velenje 150, rudnik lignita Velenje 600, Stix Velenje (za vstopnice) 300 in Zdravstveni dom Velenje 100. Skupaj je bilo zbranih točno 7.100 dinarjev. Trgovsko podjetje »Bazen« pa je dalo kot svoj prispevek za te otroke 5 % popust pri nakupu oblačil in slaščic za obdaritev. Za ves zbrani denar je društvo obdarilo s praktičnimi darili 147 otrok, ki so jih za obdaritev predlagali obe velenjski osnovni šoli, vzgojno varstveni zavod Velenje in posebna šola Velenje. Dedek Mraz je izročil pakete v vrednosti okrog 50 dinarjev ob koncu predstave »Sneguljči- ca« v kulturnem domu, ki so jo dijaki gimnazije Velenje posebej izvedli za vabljene otroke in njihove starše, kljub temu, da so bili po enotedenskih vsakodnevnih predstavah že močno utrujeni. Društvo ja povabilo dedka Mraza tudi v praznično okrašen otroški vrtec, kjer so cicibani pripravili svojim vrstnikom, ki niso v otroškem varstvu, krajši programček in so veda lenjskih mamic ni pripeljalo svojih predšolskih otrok na sprejem dedka Mraza in tako ga menda kar precej cicibanov letos ni videlo. Upamo, da bo pri naslednjem praznovanju več velenjskih mamic izpolnilo pričakovanje svojih malih. Vsem posameznikom in vsem sindikalnim podružnicam, ki so s svojimi prispevki pripomogli k obdaritvi naših otrok, tovarišu upravniku kulturnega doma, vsem izvajalcem »Sneguljčice«, tovariši-cam v otroškem vrtcu in se-tudi dedku Mrazu, se tako skupaj čakali na prihod društvo prijateljev mladine v Dedka, ki je otrokom prijaz- imenu otrok iskreno in toplo no spregovoril ter jih obdaril zahvaljuje za veselje, ki so s slaščicami. Zal, mnogo ve- jim ga pripravili. Telesni delovni invalidi bodo dobili svojo organizacijo Prejšnji mesec je bila v Ljubljani pri Republiški konferenci za rehabilitacijo invalidov že 4. razširjena seja republiškega iniciativnega odbora za organizacijo Republiške zveze telesnih delovnih invalidov. Na tej seji so sklenili, da bo v naši republiki 10 samostojnih medobčinskih društev telesnih invalidov, ki bodo včlanjeni v tej zvezi. Ti centri bodo v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Ravnah, Murski Soboti, Trbovljah, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru in Celju. Medobčinsko društvo v Celju bo pa zajemalo nekdanji celjski okraj, razen Krškega, ki spada k Novemu mestu. Torej bodo v celjskem medobčinskem društvu vključene občinske skupščine Ceije, Laško, Sevnica, Brežice, Šentjur, Šmarje, Konjice, Velenje, Mozirje in Žalec. Najprej bodo zacijo. Torej samo telesni delovni invalidi in kategorizirani otroci —- mladinci s telesno prizadetostjo. Delovanje organizacije bo omogočeno zaenkrat s finančnimi sredstvi republiške zveze. Članarina je minimalna, tj. 1 dinar, maksimalna pa 6 dinarjev letno. Članstvo je prostovoljno, redno, podporno in častno. Pravila bodo določila vse potrebne organizacijske oblike delovanja. Zaenkrat bi se na območju Slovenije organizirala medobčinska društva, v kolikor bi se pa pokazala potreba in možnost, pa lahko vsaka občina konstituirali iniciativni odbor ustanovi svoje samostojno v katerem bodo prišli po 1—3 delovni invalidi iz območja vsake občinske skupščine. Ta iniciativni odbor bo potem izvolil svoje delegate za republiško skupščino in konstituiral organe v sedežu medobčinskega društva delovnih invalidov za naše območje v Celju. Nedvomno je takšna organizacija delovnih invalidov potrebna. Mislimo, da je opravičeno in razumljivo, saj imajo prav delovni invalidi specifične pogoje in interese. Kako pa bo takšna organizacija delala je odvisno od njenih organov, predvsem pa od razgledanih in delavoljnih članov in seveda tudi pomoči celotne družbe. Za pojasnila še pripomnimo, da v to organizacijo ne spadajo vojaški vojni invalidi, gluhi in slepi, ker imajo ti že svojo organi- društvo, ki bi bilo neposredno vezano na zvezo društev SRS v Ljubljani. Po občinah bi bile podružnice, v večjih krajevnih skupnostih pa poverjeniki. Ta organizacija bi zastopala vsestranske interese telesnih delovnih invalidov in bo v naši družbi imela za te invalide pomembno nalogo in vlogo, saj jih je na območju bivšega okraja okrog 7.000. Zato je prav, da se angažirajo vsi faktorji že v samem začetku. Posebno prizadevnost za to kažejo sindikalni sveti, zavodi za zaposlovanje, komunalni zavod za socialno zavarovanje in društvo socialnih delavcev, kot tudi nekatere delovne organizacije. Popolen uspeh organizacije pa bo vsekakor rezultat dela same organizacije. Za slovo od starega leta je rudarjem in Velenjčanom zaigrala rudarska godba pod vodstvom prizadevnega kapelnika IVANA MARINA, st. LANSKO LETO SO NAKC IN TUDI VSEGA PRODALI -NA POMLAD DEPONIJA NE 1 Velenjski rudarji v tem času ne zmorejo nakopati tolikšnih količin premoga, da bi zadostili vsem zahtevam kupcev. Čeprav ga na dan nakop-ljejo tudi do 11 tisoč ton, povpraševanje po lignitu zdaj presega proizvodnjo. Prodaja je sedaj dobra, v rudniku lignita pa dobro vedo, da bo na pomlad drugače. Še vedno namreč pri nas velja ukoreninjena navada, da ljudje začnejo kupovati premog šele takrat, ko jih začne močno zebsti. Tudi trgovci delajo enako in kupujejo premog na pragu zime. V rudniku pa pravijo, da je to na škodo samim potrošnikom. Če bi se oskrbeli s premogom že spomladi, se bi ta do zime posušil, s tem pa se poveča tudi njegova kalorična vrednost. Kupci pa se ne zavedajo, da kupovanje lignita v zimskih mesecih povzroča nevšečnosti rudniku, ki zavoljo tega spomladi in poleti ne more sproti prodati premoga, jeseni in pozimi pa ne more proizvesti zadostnih količin. Sami se sicer trudijo, da bi dosegli enakomernejšo prodajo, zato bodo letos v marcu in aprilu uvedli nižje cene. Kolektiv rudnika lignita je lani že 19. decembra izpolnil letni proizvodni načrt. Do PALI 3,016.000 TON LIGNITA TO PA NE POMENI, DA SE JO SPET NAPOLNILA konca leta so nakopali sto tisoč ton več kot je znašal lanski načrt. Centralni delavski svet še ni odločal o letošnjem načrtu, vendar bodo strokovne službe predložile za letos proizvodnjo v višini 3 milijone ton lignita. S tem pa seveda zmogljivost rudnika tudi letos ne bo izkoriščena. Vemo, da zmore velenjski rudnik s svojimi rudniškimi napravami proizvesti okrog 3,7 milijona ton letno. Zmogljivosti bodo spet v celoti izkoriščali, ko bo zgrajena tretja faza šo-štanjske termoelektrarne. Zato so v rudniku zadovoljni, ker bodo spomladi končno le začeli graditi novi del elektrarne. Pred rudniški kolektiv pa se s tem postavljajo nove in zahtevnejše naloge in izredni napori. Pri izgradnji elektrarne sodelujejo s precejšnjim deležem — 35 milijonov dinarjev. Finančni izračuni kažejo, da je rudnik lansko leto kljub izredni krizi vendarle rentabilno posloval. Niso ustvarili kdove kolikšnega čistega dohodka in so zavoljo tega skladi za tako veliko gospodarsko organizacijo razmeroma šibki. Finančno stanje pa bi bilo zelo slabo, če zvezni organi ne bi bili predpisali nekatere olajšave pri obveznostih. Ponoči, 5. decembra je v vzhodni jami v izstopni zračni progi iznenada izbruhnil požar. Ogenj (povzročile so ga elektro naprave) se je izredno hitro širil in dosegel visoko temperaturo — preko 800 stopinj Celzija. Ker je nastal požar v izstopni zračni progi vzhodne jame, so morali takoj umakniti vse delavce iz delo-višča te jame na druga delovna mesta in šele nato pričeti z gašenjem požara. V reševalno akcijo se je poleg vodstva vključila služba za varnost pri delu. člani jamske rešilne postaje in člani jamske reševalne čete z izolacijskimi aparati BG 160 A. Zaradi velike vročine in dela pod aparati so morali vzdržati reševalci izreden napor pri sanaciji požara, ki so ga uspeli pogasiti v enem tednu. Moramo omeniti, da so bili mnogi delavci po dva in več dni skupaj v jami, kjer so si z vsemi močmi prizadevali pogasiti ogenj. Zato je upravni odbor rudnika izrekel zahvalo in vso priznanje za požrtvovalno in neutrudljivo delo jamskim reševalcem in drugim, ki so bili vključeni v sanacijo požara. Škodo, ki jo je povzročil požar, še niso ocenili. Sneguljka za najmlajše Razstava v delavskem klulm Gong. Gledalci, tokrat najmlajši, utihnejo in se zazrejo proti odru. Zastor se dviga. Iz teme se počasi izlušči dvor. Oči malčkov so nepremično uprte na prestol, oboke, na vse, kar daje vtis bleščavega razkošja pravljičnih gradov, a njihove misli so daleč... Odplavale so prav do tja, kjer je nekoč živela Sneguljčica, mala, lepa in dobra, prav tista, ki je toliko pretrpela, a jo je usoda končno le združila z ,ljubljenim vitezom. V sedanjost jih zopet privede resen glas maršala, ki pa se mu kmalu pridruži še poveljnik straže. Prišla sta iz parterja, zato se mladi gledalci obrnejo, da bi čimprej videli priletna, a še vedno razsodna gospoda, ki sta že toliko let v službi pri kraljici. Pogovor med njima je dokaj resen. Prišlo bi do spora, če ne bi janfare naznanile prihod kraljice. V spremstvu dvorjanov se prikaže njeno veličanstvo. Njene besede izražajo gospo-dovalngst in moč, hkrati pa govore o hinavščini, priliznje-nosti in hudobnosti, ki jo kraljica skriva v sebi. Naposled pride na oder Sneguljka. Z otroško dobrosrčnostjo pristopi k mačehi, ji vošči za god s prijetno pesmico, a mačeha je ne posluša, le dela se tako. Na koncu ji okoli ust zaigra hinavski nasmešek, ki celimu dvoru zbriše dvom 0 njeni ljubezni do pastorke. Celo maršala premoti, le poveljnik straže ostane priseben, hkrati pa je tudi edini, ki sluti tragedijo, ki se bliža. Oder je prazen, le kraljica se pripravlja, da bo govorila 1 zrcalom. Novica, da je iz majhne Sneguljke zraslo dekle, ki se ji z lepoto postavlja po robu, jo zlomi. Šele sedaj spoznamo njeno pravo plat. Telo ji drgeta od jeze, teka sem ter tja, besede ji komaj gredo iz grla, a še v teh je čutiti satansko hudobnost. Spominjam se vaj, ko smo vadili prav ta prizor. Naj se je Maja (Natek) še tako trudila, ni napravila tega, kar je hotel režiser — prof. Vračko. »Še enkrat! Pa bolj hudobno, sicer te bodo imeli otroci raje kot Sneguljko.« Torej ji je vendarle uspelo. Uspe ji tudi vsiliti lovcu misel o pogubi pastorke. Fanfare še vedno done, ko vstopi maršal in najavi viteza. Ko se kraljica uredi, vstopi on — Vrtačnikov Jaro. S pogumnim korakom se napoti proti gledalcem, se lagodno prikloni, stopi korak nazaj in ponovi poklon pred kraljico. Obleka ga je naredila pravega viteza, pa tudi šminka je pomagala. Še malo pa bi pomislil, če ni stopil kar iz pravljice. Ko izve, da Sneguljke ni na dvoru, mu srce narekuje, da jo naslednji dan poišče. Kraljica doživi ponovno tragedijo. Mislila je, da je vitez prišel k njej, pa ji je Sneguljka prekrižala načrte. Vitez se umakne s prizorišča, takrat pa ... ...Komaj vrata se odpro temnice, že pokaževa butice. Jaz sem Frače. Jaz pa Fri-ce... Prav onadva, Šuster in Planine, razbijeta mučno vzduš- je, pa kako bi ga tudi ne, z norčijami, ki jih uganjata. Čeprav sta robata nerodneža, ro-komavha in tata, otroci vedo, da sta po duši dobra. Pozneje sta mi povedala, da sta bila najbolj srečna takrat, ko sta s svojimi norčijami prinesla smeh v otroški svet. Prve slike je konec. Otroci v dvorani so navdušeni. Sliši se en sam dolg šeee, ki nam pravi, da vendarle nismo tako slabi, da smo vendarle pritegnili njihovo pozornost. Delo nam gre sedaj lažje od rok. »Dajmo, dajmo,« nas priganja režiser, »sicer bo odmor daljši kot slika.« Vemo, da se šali, pa saj je bil vedno takšen z nami, vedno nasmejan in pripravljen za kakšno okroglo, čeprav je imel z nami na vajah več kot preveč težav. Scena je postavljena. Še nekaj zadnjih napotkov in zopet se začne. Gozdni mir premotita lovec in Sneguljka. Ubogo dekletce, ko ne ve kaj jo čaka. Končno se lovec ustavi. V njem clivja boj. Mora jo spraviti s sveta, zaradi družine jo mora, čeprav se mu smili. Gledalci so v napetem pričakovanju. Lovec zamahne z nožem, a roka se ustavi. Sneguljka se oddahne, oddahnejo pa se tudi gledalci. Sedaj je rešena. Hohnecov Branko, on je namreč zaigral lovca, odhiti na dvor. Sneguljka utrujena zaspi. Iz globine odra pripleše meglica. Na njen ukaz pritečejo živali. Kdo bi si mislil, da so prav tista dekletca, izmed katerih jih še nekaj v šolo ne hodi, postala snežinke, medvedki, zajčki, srne in veverice, pa tudi lisice ni manjkalo. Veselo so zaraja-le okoli speče Sneguljke in vem, dat bo ta ples ostal vsakomur v spominu, to pa je le majhna zahvala za trud, ki ga je imela z njimi tov. Mavčeva, preden je spravila na oder to, kar smo videli. Meglica, Teranova Tatjana, je odplesala v temno globino gozda. Visoko nad nami jo z reflektorjem lovi tov. Mrav-Ijak, ki je imel pregled nad lučmi. Otroci se še bolj razvesele, ko zaslišijo znano škratovsko pesem. Kmalu nato se prikaže prvi in nato vsi po vrsti, do zadnjega, ki nerodno stopica v vrsti. To so torej škrati, brez katerih ni Sneguljke. Usoda jim je poslala v roke ubogega dekletca, ki je postalo njihova nova gospodinja. Dvakrat jo je prevarala mačeha, da je skoraj umrla, a so jo škratje rešili. Poslednjič niso našli rešitve. Globoka žalost je padla na njihova srca, saj so jo imeli radi. Ubogi vitez je upal, da se bo srečal Z ljubljeno Sneguljko, pa jo je našel mrtvo. Najraje bi zajokal od žalosti, toda — Sneguljka je živa. Sneguljčica se je iztekla. Le še poklon gledalcem in bilo je konec za tisto dopoldne. Najbolj živahno je bilo v garderobah. Vsevprek so tekli pogovori, tako da se tov. Marin ml. in tov. Hrovat, ki je skrbel za tonsko opremo, nista sploh slišala. Tucli prof. Vračko je povedal svoje mnenje, pohvalil tega in onega, pa tudi z grajami ni štedil. V tistem trenutku, ko smo si brisali šminko z obraza in se veselili nad predstavo, ki smo jo uspeli postaviti na oder, ni nihče pomislil na začetek. Začeli smo sredi novembra. Zavedali smo se, da je malo časa, da bo vaj za nas, ki smo še začetniki, premalo, a smo se vseeno zagrizli v delo. Zaupali smo v prof. Vračka in upam, da je tudi on v nas. Želeli smo le eno; da spravimo na oder Sneguljčico, ki naj bo novoletno darilo najmlajšim. Upam, da jih nismo razočarali, da smo jim mogoče le predstavili Sneguljko takšno, kot so jo pričakovali. Za to pa se moramo zahvaliti predvsem režiserju prof. Vračku, tov. Mavčevi in njenim varovankam, Modnemu salonu, ki je pomagal pri izdelavi kostumov. Zahvala gre tudi rudniku zaradi pomoči pri izdelavi scene, trg. podjetju Velma, ki nam je posodilo nekaj scenskih rekvizitov, in končno tudi osebju Kulturnega doma, ki nam je vedno priskočilo na pomoč, hkrati pa nas je presenetilo z neizmerno mero razumevanja. Za nami je štirinajst predstav, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Sedaj mislimo na gostovanje; najprej na Ravnah, potem pa mogoče še kje drugje. Želimo si le, da to ne bi bil naš konec, ampak da bi se še večkrat srečali z oderslcimi deskami. J. P. EUKAVSTIKE IN GRAFIKE RAZSTAVLJA AKADEMSKI SLIKAR MILAN BATISTA OBVESTILO Komite občinske konference Zveze komunistov Velenje obvešča vse člane Zveze komunistov velenjske občine in ostale zainteresirane občane, da bo v torek, 4. februarja 1969 pričela z delom večerna politična šola. Program šole je naslednji: 1. Pojem družbe in njene strukture; 2. Osnove politične ekonomije in našega ekonomskega sistema; 3. Naš drnžbeno-politični sistem; 4. Mednarodno delavsko in komunistično gibanje in položaj Jugoslavije v svetu; 5. Svetovni ekonomski integracijski procesi: 6. Koncepcija vseljudske obrambe (kako je Ie-ta zasnovana v naši občini); 7. Marksistični pogled na svet. Sola bo obsegala približno 100 ur in sicer trikrat na teden po štiri ure v popoldanskem času v prostorih delavske univerze Velenje. Vsi, ki bi radi šolo obiskovali, naj se javijo sekretarju svoje osnovne organizacije Zveze komunistov, »ečlani pa na komiteju občinske konference ZK Velenje (Skupščina občine Velenje, soba številka 50, V. nadstropje). Komite občinske konference ZK VELENJE Prejšnji teden so v razstavnem prostoru velenjskega delavskega kluba odprli zanimivo razstavo ak. slikarja Milana Ba-tista iz Kranja. Pri otvoritvi sta bila poleg številnih ljubiteljev likovne umetnosti navzoča tudi predsednik Skupščine občine Velenje inž. Peter Krapež in politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Kristian Hrastel. Na otvoritvi je nastopil pevski zbor z osnovne šole Miha Pintar-Toledo pod vodstvom Rože Veber, ki je prijetno izpopolnil vzdušje. Alojz Zavolovšek, ak. slikar iz Velenja jc govoril o umetniku in kritiki njegovih del, ki so posebnost v naši nacionalni umetnosti. Tehniko, ki jo uporablja slikar Batista pri svojih delih z oljem, so delali zadnjikrat pred 1400 leti. Zdaj po tolikih letih pa jo je slovenski umetnik spet obnovil. Razstavljena dela so res posebnost. Slike so obdelane z voskom in barvo; takšen način slikanja pa se imenuje eukav-stika. Za to zvrst slikanja je umetnik Milan Batista že dobil Prešernovo nagrado, ki jo podeljujejo v Kranju. V Velenju pa Batista razstavlja tudi grafike. Akademski slikar Milan Batista je bil rojen 1924. leta v Logatcu. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kasneje pa je pri Božidarju Jakcu končal specialko za grafiko. Imel jc že samostojne razstave v Beogradu, Kranju, Ljubljani, Pragi, Škofji Loki, Titogradu, Banja Luki, v Franciji in Avstriji. Cicibane v Šoštanju je obiskal DEDEK MRAZ Vsako leto obišče dedek Mraz cicibane, ki obiskujejo vrtec, pa tudi tiste, katerih starši so zaposleni v takšnih podjetjih in ustanovah, kjer redno priredijo obdaritev otrok. Vsako leto prirejajo vesela pričakovanja tudi v šolah, kjer so zajeti vsi šolski otroci. Vedno pa so izostali cioibani, ki ne obiskujejo vrtca in ne morejo s starši v podjetje. Za te cicibane je letos poskrbelo društvo prijateljev mladine v Šoštanju in jim priredilo v sodelovanju z vzgojiteljicami iz vzgojno varstvenega zavoda vesel prihod dedka Mraza v vrtcu. Odbor DPM je z veliko zavzetostjo priskrbel nekaj sredstev, same odbornice pa so pripravile lepa darila. Vsi vabljeni so se radi odzvali vabilu dedka Mraza, ki jih je pričakoval v lepo zimsko in slavnostno deko-»riranih prostorih vrtca pod novoletno iellko. Vzgojiteljice so zanje pripravile lilme v »malem kinu«. Cicibani pa so z dedikom Mrazom po-kramljali, v zameno za darilca pa so mu (udi zapeli in marsikaj pokazali, kai že znajo. Taka prireditev je bila v Šoštanju zelo zaželena in upamo, ,da bodo cicibani odslej pričakali dedka Mraza vsako leto. Cicibani in starši so hvaležni predvsem odbormicam društva prijateljev mladine in vzgojiteljicam vzgojno var-, stvenega zavoda. I. R. M. Batista: razstavljeni sliki v delavskem klubu Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-37/1968-4 Datum: 17/12-1968 RAZGLAS o ukinitvi ukrepov za zatiranje slinavke in parkljevke Oddelek za gospodarstvo, veterinarska inšpekcija SOb Velenje je z odločbo št. 322-37/68-4 z dne 26/11-1968 prepovedal vsem lovskim družinam in lovcem na območju občine Velenje lov divjadi. Z odločbo št. 322-37/1968-4 z dne 27/11-1968 pa je bil odrejen kontumac (obvezno zaporo) psov, mačk in kokoši. Ker je nevarnost širjenja bolezni omejena, preneha veljavnost navedenih odločb z dnevom objave o ukinitvi ukrepov za zatiranje slinavke in parkljevke v časopisu šaleški rudar. Veterinarski inšpektor Ivo Naglič, dipl. vet., s. r. Naši pionirji so praznovali Pisano razsvetljene ulice Šoštanja in Velenja ter praznično aranžirane izložbe so bolj kot kdajkoli prej pritegnile poglede otrok, pa tudi odraslih ter ustvarjale tisto pravo vzdušje ob prihodu novega leta. Večina naših šoloobveznih otrok se je že dalj časa vestno pripravljalo na praznovanje. V pionirskih odredih in mladinskih aktivih na osnovnih šolah so se letos dogovorili, da bodo počakali dedka Mraza v svojih razrednih skupnostih. Pionirji in mladinci so krasili svoje razrede in šolske avle, pripravljali razredne vesele programe in pri tem pokazali mnogo domiselnosti in samoustvarjalnosti. Na nekaterih šolah so pionirji in mladinci skupno čakali na dedka v avlah ali dvorani, nastopali in rajali, po njegovem obisku, nagovoru in obdaritvi celotnega pionirskega aktiva, pa so praznovanje nadaljevali v razrednih skupnostih. Ponekod je Dedek obiskal pionirje kar po posameznih razredih ter jih obdaroval s knjigami za Kajuhovo bralno značko, žogami in slaščicami, za kar je bil nagrajen z veseljem in hvaležnostjo otrok. Da so lahko postale šole center novoletnega praznovanja za pionirje in mlajše mladince, gre priznanje in zahvala vsem tistim tovarišfcam in tovarišem, ki • so kljub mnogim obveznostim zaradi resničnega nagnjenja do otrok razumeli njihove želje in jim pomagali pri pripravah, svetovali in končno z njimi tudi preživeli prijetno urico. Kot prejšnja leta so imele tudi letos naše gospodarske organizacije velik posluh za želje pionirskih odredov ter jim pomagale z denarnimi nakazili. Najsrečnejši so bili pionirji na tistih šolah, kjer so jih ob tej priliki obiskali skupaj z dedkom Mrazom predstavniki delovnih organizacij, ki imajo patronat nad njihovimi pionirskimi odredi. Ta lep običaj imajo v naši občini tovarna Gorenje in LIK Šoštanj. Prvi obiščejo in obdarujejo otroke v Čirkovcah, drugi pa v Plešivcu. Pred leti je prav ob praznovanju novoletne jelke več delovnih ogra-nizacij naše občine in naših šol navezalo tople medsebojne stike. Žal se je ta lepa navada V zadnjih letih precej opustila in bodo morali prav pionirski odredi postati v bodoče pobudniki osebnih stikov otrok s predstavniki kolektivov, ki imajo mentorstvo nad njimi. Z veseljem ugotavljamo, da je v naših delovnih organizacijah vedno več ljudi, ki nimajo ljubezni do otrok samo na jeziku, ampak jim dejansko pomagajo ob raznih njihovih dejavnostih in otroških praznovanjih. Pri letošnjem prihodu dedka Mraza so obdarovale pionirske odrede naslednje gospodarske organizacije naše občine: RLV — šoli M. P. T. Velenje 3000, šoli Pesje 2500: Chrommetal Velenje — šoli G. Š. Velenje 1000, TE Šoštanj — šoli Bibe R. Šoštanj 2700, šoli Šmartno ob^Paki 1500, šoli Paka pa 3000; tovarna Gorenje — šoli Cirkovce 2500; LIK Šoštanj — šoli Plešivec 1500; KB Velenje — šoli Zavodnje 2000; KZ Šoštanj — šoli Ravne 700, šoli Bele vode pa 500; Gumirnica Velenje — šoli Šentilj 600; Projektivni biro Velenje — Posebni šoli 500; KOC Velenje — I. osn. šoli Šoštanj 250; Oljka Šmartno — šoli Šmartno 200 din. Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje pa je za lansko in le- tošnje praznovanje podarilo pionirjem osnovne šole Škale opremo za razred v vrednosti 6500 dinarjev. . Vse gospodarske organizacije skupaj so tako ob novem letu nakazale ali odobrile za obdaritev 25.750 (lin, ki so jih pionirski odredi delno uporabili za nakup praktičnih daril za celotni kolektiv, delno pa bodo s temi sredstvi gospodarili čez vse šolsko leto, saj imajo prav vsi pionirski odredi na šolah bogate programe za svoje raznovrstne dejavnosti. Poleg gospodarskih organizacij so pomagala šolam pri izvedbi praznovanja in obdarovanja otrok tudi društva prijateljev mladine, ki so ob tem dala naslednje zneske: Topolšica 1800, Velenje 1000, Šoštanj 800 in Šmartno ob Pa-ki 800 dinarjev. Vsi pionirji in cicibani naše občine so si v tednu pred novim letom-ogledali predstavo »Sneguljčica« v Kulturnem domu Velenje in mnoge uprizoritve lutkovnih odrov v Velenju, Šoštanju in Topolšici. Ob koncu bi želeli samo še to, da bi v prihodnje ne bilo v naši občini nobene šole več, kjer bi pionirji ob svojem najlepšem prazniku sploh ne videli dedka Mraza in bi jih tako prikrajšali za veselje in srečo ob novem letu. Žal se je to letos pripetilo. Nadalje bi želeli, da bi bilo šolam in društvom prijateljev mladine omogočeno obdarovati vse tiste otroke v občini, do katerih dedek Mraz brez njih ne bi našel poti. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM — PATRO-NATOM NA ŠOLAH IN VSEM, KI SO S SVOJIM DELOM PRIPOMOGLI K OTROŠKEMU PRAZNOVANJU, SE ISKRENO ZAHVALJUJE — Občinska komisija za delo s pionirji. PRED OBČINSKO KONFERENCO ZVEZE MLADINE V odstavku Živimo v času, ko smo priča fantastičnim tehničnim dosežkom, v času, ko nas loči le korak do osvajanja vesolja, kar zopet potrjuje človekovo zmago nad naravo. Tega uspeha bi se lahko še bolj veselili, kot se ga sicer, če ne bi bili hkrati ' tudi priča nenehnemu oboroževanju, kar pa zahteva težke milijarde. Biafra, Vietnam, Bližnji vzhod in končno tudi ČSSR nam ne dajo spati. Iz dneva v dan smo priča dogodkom v svetu in situacijam, ki se ob njih razvijajo. Naša družba se nenehno izpopolnjuje, nenehno se prilagajajo novo nastalemu položaju doma in v svetu, zaradi tega pa pride do pomembnih premikov tudi v političnem delovanju. Družbeno politične organizacije so zadnje čase v smislu družbene in gospodarske reforme na poti k vse večji demokratizaciji, vzporedno z. njo pa tudi na poti k boljšemu razvoju samoupravljanja. V zvezi s tema dvema faktorjema pa so se začeli koncepti dela posameznih organizacij spreminjati. Že 8. kongres ZMS je pokazal, da bomo morali vsebinsko in organizacijsko spremeniti našo organizacijo, pri čemer je glavni cilj organizacijo čim bolj približati članstvu. Tako bodo mladim dane možnosti lažjega in boljšega reševanja problemov, s katerimi se srečujejo vsak dan. Prav zaradi tega, zaradi novega političnega koncepta naše organizacije, ki v glavnem temelji na interesne aktivnosti, ter še drugih objektivnih vzrokov, je 8. kongres ZMS pokazal nujnost po reorganizaciji ZM Reorganizacija mora omogočiti zbiranje vse mladine v boju za pozitivne smotre socialistične graditve v praktično političnem ter zgodovinskem smislu in hkrati nenehno uveljavljati in razvijati samoupravna načela, oziroma množično politično in splošno družbeno pobudo mladine. Reorganizacija ZM je tako le del družbene reforme, hkrati pa je tudi kot del tega enotnega procesa pogoj za njeno uspešno uresničevanje. Glede na resolucijo 8. kongresa ZMS o vlogi in nadaljnjem razvoju ZMS, ki med drugim tudi pravi, da mora ZMS v prihodnje odločno presegati okvire klasičnega političnega delovanja, smo se v času od kongresa pa do danes poskušali otresti spon zaprtosti in demokratičnega centralizma. V preteklosti se je namreč večkrat dogajalo, da so vodstva posameznih organizacij sprejemala odločitve, medtem ko je članstvo pozneje te odločitve izvrševalo zaradi neke formalne odgovornosti. Princip podrejenosti nižjih forumov višjim in članstva fo-rumskim stališčem, se danes podira, saj temelji nov odnos uresničevanja politike ZM na odgovornosti, ki' izhaja iz dejanske možnosti kreiranja te politike ZM v samih mladinskih aktivih.) Torej mora biti v konceptu in novi notranji strukturi posameznik povezan z drugimi, hkrati pa je tudi nosilec programa in prizadevanj za njegovo uresničevanje. Občinski komite in ostala vodstva naše organizacije se čedalje bolj pojavljajo v vlogi nosilca iniciativ in dejavnosti, poleg tega pa skrbe za pravilno koordinacijo dela mladih na različnih področjih. V zadnjem času se ZM vse bolj pojavlja kot sila, ki se bori za demokratično oblikovanje načrtov družbenega razvoja, za demokratične odločitve znotraj samoupravnega sistema in proti oviram, ki v sistemu neposredne demokracije nastajajo in se ohranjajo. Zavedamo se, da vsebina delovanja in notranji odnosi v ZM učinkovito vplivajo na oblikovanje tistih osebnostnih in moralnih oblik mladega človeka, ki so za aktiven položaj v samoupravnem sistemu pomembni in je brez njih samoupravljanje težje uresničevati. Tu mislim poudariti predvsem na intenziven odnos do iskanja in uveljavljanja resnice, na odgovornost in kritičnost do sebe, na odnos do sveta in odnosov v njem, na načelnost in medsebojno razumevanje, spoštovanje, na odnos do dela itd. * Vse te spremembe pa ne vplivajo na vlogo aktivov, ki so in ostanejo ena najpomembnejših oblik organiziranja mladih. Razlika obstaja le v tem, da se mladinci vključujejo v aktiv zato, da bi pomagali pri reševanju vprašanj, ki zadevajo tisto mladino, ki je vključena v aktiv. Prav tako pa se mladina danes čedalje bolj vključuje v specializirane organizacije, kot so Počitniška in Planinska zveza. Zveza tabornikov, ostale športne in kulturne ter druge organizacije. Čeprav združujejo vse organizacije večji del mladino, smo šele v zadnjem času našli z njimi pravi stik. Tako smo pripravili skupen program dela, poleg tega. pa čedalje pogosteje nastopamo v posameznih akcijah skupno. (Npr.: Pri ustanavljanju velenjskih tabornikov — odred Jezerskega zmaja, sta napravila največ prav ObK ZMS Velenje in odred Pustega gradu iz Šoštanja). Občinska konferenca ZM, ki bo 31. januarja, ima glavno nalogo, da določi in se opredeli za primerne oblike dela. Prav tako pa bo tudi začrtala vsebino aktivnosti mladih v skladu s sklepi 8. kongresa ZMS in poznejših usmeritev na raznih forumih. Janko Poles 9 Martin LENKO, roj. 1945, usnjarski delavec iz Raven št. 86 in Jožefa SUŠEČ, roj. 1950, šivilja iz Raven št. 48. O Alojz KRAJNC, roj. 1943, kovinostrugar iz Malega vrha št. 2 in Silva KAŠ, roj. 1950, delavka iz Gaberk št. 86. • Konrad TOMAN, roj. 1942, kmetijski tehnik iz Žalca, Soseska Ložnica št. 8 in Marija TAJNŠEK, roj. 1942, knjigovodja iz Tabora št. 18. • Stanislav ČUJEŠ, roj. 1946, obratni električar iz Šale-ka št. 56 in Cvetka GUCEK, roj. 1950, trgovska pomočnica iz Velenja, šaleška c. št. 22. • Milan VODONCNIK, roj. 1940, tiskar iz Trnovelj pri Celju št. 159 in Anica GRE-BENŠEK, roj. 1944, delavka iz Kavč št. 43. • Marjan VIDEMŠEK, roj. 1947, rudar iz Velenja, Vojkova c. št. 13 in Barbara KERMEK, roj. 1950, delavka iz Velenja, Jurčičeva c. št. 5. • Ferdinand FAJFAR, roj. 1931, rudar iz Velenja, Prešernova c. št. 12 in Karoli-na BUKOROVIC, roj. 1930, delavka iz Velenja, Prešernova c. št. 12. O Giovani CASAMENTO, roj. 1939, delavec iz Monreala Italija in Magdalena VIDO-VIČ, modelar keramike, roj. 1942, iz Velenja, Erjavčeva c. št. 2. Vsem novoporočencem iskreno čestitamo! 5MH1Z Franc DELOPST, rudarski upokojenec iz Velenja, Koroška c. št. 60, star 64 let. Nikolaj BOROVNIK, rudar iz Plešivca št. 70, star 22 let. Anton OBERCKAL, rudarski upokojenec iz Šaleka št. 50, star 69 let. Ana HAUPTMAN, osebna upokojenka iz Litije, Pokopališka pot št. 3, stara 74 let. Martin PILKO, invalidski upokojenec iz Šaleka št. 32, star 64 let. VELENJE (jb) - Konferenca mladih na gimnaziji je pokazala, da skrbi mladinska organizacija za pestro izvenšolsko delo. Razen nekaterih sekcij, so letos ustanovili kulturno društvo, v katerem je najpo-mebmnejša dramska sekcija. Se več pozornosti bodo posvetili redni in šolski, oziroma dijaški samoupravi. Mladinska organizacija bo podpirala zlasti tiste oblike dejavnosti, kjer mladi spoznavajo družbene probleme in poglabljajo splošno znanje. O vsem tem nameravajo spregovoriti tudi v šolskem glasilu, ki ga bodo začeli izdajati. — (jb) Prejšnji torek so se sestali predstavniki telesnih delovnih invalidov z območja občine Velenje ter obravnavali organizacijo zveze društev telesnih invalidov v SRS. Na sestanku so določili iz svoje sredine delegate za medobčinsko društvo v Celju m za republiško zvezo v Ljubljani. Razen predstavnikov občinskih družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine, se je sestanka udeležil tudi predstavnik republiškega iniciativnega odbora in navzoče seznanil o pomenu in organizaciji te zveze. — (jb) Velenjska gimnazija bo priredila za svoje učence smučarske tečaje. Ti bodo povsod tam, kjer imajo za to pogoje. Po vsej verjetnosti bodo v času počitnic. Tečaji bodo vsekakor koristni, ker so ugotovili, da ima čedalje več dijakov smuči, vendar pa jim primanjkuje znanja o smučarskih veščinah. ŠMARTNO OB PAKI (zk) -V tem kraju imajo že precej časa javno razsvetljavo, kar je seveda zelo razveseljivo, razveseljivo pa ni, da ta večkrat ne sveti in to za dalj časa. Le kdo je odgovoren, da v takih primerih javi okvare na merodajno mesto? Monterji, ki opravljajo popravila trdijo, da niso oni krivi, če ni o tem pravočasnega sporočila. Sami se čudijo temu, posebno še, ko se poraba električnega toka plačuje pavšalno. — Zdaj, ko je novo leto bi želeli, da javno razsvetljavo uredijo tudi v Rečici ob Paki. Vsaj štiri luči bi bile tam nujno potrebne, posebno na križiščih cest, pred prehodom čez železniški tir in pred brvjo preko Pake. Mislimo, da va-ščani to zaslužijo, kajti davke plačujejo v glavnem v redu. Ali ne? — (zk) Na tukajšnji železniški postaji visi že več let turistična tabla, ki je drugače prav lepega izgleda. Pa tudi slike krajev Zgornje Savinjske doline so res lepe. Zal pa statistika gostinskih kapacitet Zgornje Savinjske doline še zdaleč več ne odgovarja današnjemu stanju. Prosimo turistično društvo Celje, čigar last je tabla, naj vnese nove podatke, ki bodo pravilni. Trdno smo prepričani, da bodo Celjani naši upravičeni želji ustregli zaradi tujcev, ki prihajajo v naše kraje. Upamo, da se o tem ne motimo! Smučanje postaja čedalje bolj priljubljen šport starih in mladih - Predvsem tam, kjer se mladina in stari zbirajo v športnih sekcijah, ki so namenjene smučanju - Velenje je sedaj toliko bolj napredovalo, ker je dobilo samostojni smučarski klub - Tudi šole naše občine so osvojile, ob pomoči zavoda za prosvetno-pedagoško službo Celje, smučanje kot eno izmed pomembnih telesno vzgojnih panog. Da bo življenje na snegu prijetn Občinska zveza prijateljev mladine skupno s šolami in ObZTK Velenje bo priredila v letošnjih zimskih počitnicah vrsto smučarskih tečajev in šol smučanja. Tečaji bodo na Paškem Kozjaku, Plešivcu in Belih vodah. Šole smučanja pa v Šmartnem ob Paku, Topolšici, Belih vodah, Šoštanju in Velenju, kjer se bodo lahko mladi urili v smučarskih veščinah. Zato je potrebno, da pravočasno pripravimo otroke, ali odrasle smučarje za delo na snegu. Ni dovolj, če kupimo najboljše smuči, čevlje in drugo opremo, prav tako kot ni dovolj v šoli, da se bodo že lahko dobro učili tisti učenci, ki imajo najboljše šolske potrebščine. Potrebno je še nekaj več: tu naj da dom svoje, prav tako pa tudi vodstvo šole ali tečaja. Smučanje lahko vzljubi predvsem tisti, ki se nauči toliko smučati, da zna po terenu krmariti in da se lahko s ko-rajžo spusti po strmini. Zato je priprava na vse to prav tako važna, kot prve ure na snegu. Odločilno je, ali je bil otrok pravilno motiviran, ali smo kot starši pravilno razumeli njegove težnje, želje in ali bo zaradi drugačnega postopanja še lahko tako uspeš- : ...v;, ■ no smučal, kot bi bila sicer naša želja. Zato moramo začet nikom, predvsem otrokom podajati smučanje čimbolj p stro. Predvsem zaradi denarja ni tu problem poučevanje smučanja. Treba se je samo pogovoriti na šoli s telesno-vzgojnimi delavci, da se tudi vaš otrok želi vključiti v šolo smučanja, ki bo pač najbolj množična oblika smučarske dejavnosti ObZTK Velenje, M preko svoje komisije razpolaga z zadostnim številom učite ljev smučanja in vaditeljev Prav v teh dneh je ObZTK poslala še štiri kandidate za vaditelje, ki bodo lahko že to sezono posegli k skupnim naporom, da čimveč mladine spr vimo na sneg. Vsi ne bodo mogli v smučarski tečaj, zato bodo šole smučanja (ki bodo delovale dopoldan in popoldan) najboljša oblika, ki bo namenjena tako otrokom, kot odraslim. Smučarski klub Velenje pa ima v svojem delovnem načrtu še vrsto drugih akcij, ki bodo vse to delo lepo nadaljevale in razvijale smučanje med najširše pristaše zimskega športa. Vendar kljub temu še vlada med našimi starši mišljenje, da dajmo otroku to, kar smo mi imeli. Kdor tako misli, je v veliki zmoti. Cas gre naprej, naši otroci hitreje in bolj bučno spoznavajo svoje otroštvo kot smo ga mi, ali naši očetje. Tudi v smučanju je tako. Napredek je tudi tu viden, zato bo lahko sledil temu napredku le tisti, ki bo pod primernim strokovnim vodstvom uril sebe in svoje otroke. Občinska zveza za telesno kulturo — komisija za smučanje, je dala velik poudarek ob vzporedni rasti kvalitete tekmovanj, tudi množičnemu smučanju. Stroški pouka bodo minimalni, saj bo pretežni del organizacije šol smu- (Dalje na zadnji strani) Pravilna motivacija — gibalo vsega dela, je bistvenega pomena: predvsem pri otrocih vel ja to zelo poudariti. Ni dovolj samo želja do smučanja, volja, treba je imeti tudi dru- Izžrebali smo nagrajence Prejšnji teden smo v našem ured- svoje. Iz bobna smo Izvlekli naslednje nagrajence: A JOŽE KRAJGER, rudarski šolski center Velenje (I. nagrada — 100 dinarjev) 0 TOMAŽ MENIH Velenje, Tavčarjeva 20 (II. nagrada — 80 dinarjev) 0 EMICA VRTACNIK, Velenje. Tomšičeva 10 (III. nagrada — 60 dinarjev) - . . . i* ■ t >v i ... i . m JASNA STERBAN, Velenje, Sa- Tega se moramo zavedati m {rL^S^vSa^S^Te ug£ "J - » dinarjev) zato je prav, da VSI skupaj ve- ka«. Menimo, da tako težka tudi ni • FRANC ZAVRL, Šoštanj, Kaju-mo, da je naša skupna naloga bila, saj Je bila večina prispelih kri- hova 11 •« . , Od 20. do vključno 25. januarja 1969 in od 27. januarja do vključno 1. februarja 1969. Cena oskrbnega dne je 12 dinar jev za otroka. Udeleženci tečaja bodo imeli brezplačno na razpolago 200 m vlečnico. • PLEŠIVEC (začetniški tečaj) Od 20. do vključno 25. januarja 1969 in od 27. januarja do vključno i. februarja 1969. Cena oskrbnega dne je ista kot v Belih vodah. • PAŠKI KOZJAK (tečaj prireja RŠC Velenje) Od 20. januarja 1969 do vključno 25. januarja 1969. Cena oskrbnega clne je 20 dinarjev za udeleženca. Pionirji se bodo lahko udeležili tudi smučarskih šol v dolini, ki bodo trajale po dve uri dnevno v prvem, po potrebi pa tudi v drugem tednu zimskih počitnic. Tečaji bodo v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Topolšici. Prispevek staršev za tečaj znaša 10 dinarjev za otroka. Prijave zbirajo vodstva posameznih osnovnih šol, gimnazije in RŠC. /hJL^ecej — Dne 19. 12. 1968 ob 10.30 je Rudolf AN2UR iz Podgrada št. 2 s tovornim avtomobilom LJ 553-07 v Pes-ju vzvratno zapeljal na stransko cesto. Ker pa ta cesta ni bila plužena je obtičal v snegu tako, da je bil le prednji del avtomobila na cesti. Tedaj pa je iz smeri Šoštanj pripeljal tovorni avtomobil KN 35-92, ki ga je upravljal Ivan KOLAREC iz Simunov-cev št. 46/1. Voznik zaradi goste megle ni vMel vozila v snegu in je tako trčil vanj Na vozilih je za okrog 30.000 dinarjev škode. K sreči ni bil nihče poškodovan. — Dne 27. 12. 1968 ob 14.15 je Olmar FIJAV2 iz Velenja, Tomšičeva 11 pripeljal z osebnim avtomobilom CE 205-28 iz Šoštanja proti Velenju. V križišču Kidričeve in Koroške ceste v Velenju ga je zaradi prehitre vožnje in poledenele ceste zaneslo preko pločnika na desno stran. Tam je zbil prometni znak. Po pločniku je tedaj nasproti prišla Fanika STROPNIK iz Velenja, Koroška 24, ki se je umaknila avtomobilu; takrat pa je nanjo padel prometni znak tako močno, da je dobila zlom ključnice in bila takoj odpeljana v bolnico. Na vozilu je škode za 400 dinarjev. — Dne 4. 12. 1968 ob 6.45 voznica osebnega avtomobila CE 180-17 Tatjana DIMITROVIC iz Velenja, šaleška 18/c, na Partizanski cesti v Velenju ni upoštevala prometnega znaka »Delo na cesti« in je zadela v tovorni avtomobil iz katerega so delavdi razkladali cement. Na obeh vozilih je škode za okrog 350 dinarjev. —Dne 8. 12. 1968 ob 12.20 je voznik osebnega avtomobila CE 25-32 Silvester PESAK iz Teharja 68 pripeljal iz Arje vasi proti Velenju. V Bevčah ga je pri hiši št. 8 v desnem nepreglednem ovinku zaradi poledenele ceste in neprimerne hitrosti začelo zanašati v desno. Obrnil se je na levo bočno stran in tako drsel 7 metrov. Na vozilu je za okrog 800 dinarjev škode. — Dne 9. 12. ob 10.50 je voznik tovornega avtomobila PU 109-06 Mirko PALCNIK iz štor št. 58 vozil po cesti II. reda Velenje—Celje. V Vinski gori ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti v ovinku pri zaviranju zaneslo v levo stran ceste in je pri tem trčil v avtobus CE 108-50, ki ga je vozil Damjan HAUDEJ iz Solčave 41. Na avtobusu je škode za 500 dinarjev. — Dne 21. 12. 1968 ob 11.55 je voznik avtobusa LJ 209-23 Jože VIVOI) iz Prevalj št. 3 na križišču Sianetove in Ceste na jezero v Velenju, z vzvratno vožnjo zaprl pot osebnemu avtomobilu D-H-8353, ki ga je upravljal Ul- brili SOKOLOWSKI iz Velbcrta, Ban-hotstrasse 61 tako, da je ta trčil z desno stranjo blatnika v prednji del avtobusa. Na vozilih je škode za okrog 450 din. — Dne 23. 12. 1968 ob 14.10 je voznik Vinko REJEC iz Velenja, Šaleška 19 z osebnim avtomobilom RP-296-5 izsiljeval prednost v križišču Šaleške ceste v Velenju vozniku poltovornega avtomobila LJ 476-81, ki ga je upravljal Alojz ZORMAN iz Tomaške vasi 11. Tovornjak je trčil v osebni avtomobil, ga zbil s ceste na njivo. Škode je za 3.900 dinarjev. — Dne 26. 12. 1968 ob 15.10 je voznik tovornega avtomobila MB 108-28 Jože GABROVEC iz Ljubstova 39 vozil po cesti II. reda Arja vas—Celje. V črnovi je pri srečavanju z osebnim avtomobilom LJ 725-15, ki ga je vozil Friderik KREINER iz Ljubljane, H aj dri kova 28, zaviral, pa ga je za. radi zasnežene ceste zaneslo v levo in je trčil v osebni avtomobil. Na vozilih je za okrog 9,000 dinarjev škode. — Dne 4. I. 1969 ob 16.20 je voznik tovornega avtomobila CE 180-96 Frane OGRIZEK iz Petrove 101 pripeljal iz Velenja proti Arji vasi. V Bevčah mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil MB 225-86, ki ga je upravljal Mato JURCEVIC iz Maribora, Ljubljanska 25/b. V ostrem desnem ovinku ga je zaneslo in sta s tovornim avtomobilom trčila tako, da je osebni avtomobil obrnilo In je obstal pravokotno na cesti, tovorni avtomobil pa je zapeljal pod breg in se prevrnil na desni bok. Pri tem je bila poškodovana potnica v osebnem avtomobilu JURcEVIČ Silva. Na avtomobilih pa je škode za okrog 10.000 dinarjev. — Dne 28. 12. 1968 ob 11.55 je voz-nik osebnega avtomobila CE 66-67 Alojz GRABISNIK iz Velenja, Aškerčeva 15 peljal iz Šoštanja proti Velenju. Na Kidričevi cesti je prehiteval Jožeta DELOPSTA iz Velenja, šercer-jeva 5, ki je peljal ročni voziček. Takrat pa mu je nasproti pripeljal neznani mopedist. Da je preprečil trčenje z mopedistom je zadel ročni voziček, ga prevrnil in zlomil, škode je za 288 dinarjev. — Dne 5. 1. 1969 ob 22. uri je voznik osebnega avtomobila CE 184-26 Franc KORDEŠ iz Velenja,. Prešernova 12, vozil iz SI. Gradca proti Velenju. V vasi Paka je pred mostom zaviral In ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v levo nato pa v desno stran ceste in preko roba v obcestni jarek, kjer je obstal, škode je za okrog 70 dinarjev. — Dne 29. 12. 1968 ob 09.50 je Simon HARTMAN iz Šentjanža 40 vozil tovorni avtomobil MB 77-91 s prikolic« 21-81 MB iz smeri SI. Gradec— Velenje. V Završah se je srečal z avtobusom LJ 528-52. ki ga je upravljal Jernej OBLAK iz Vrhnike, Opekarska 23, kateremu je ročica na prikolici razbila levo okno. škode je za 80 dinarjev. Zemlja običajno ni mogla preživljati najrevnejšega sloja našega podeželja, zato je moral s trdim delom nadoknaditi manjkajoče življenjske dobri-1 ne. V novejšem času, s pojavom železnic in razvojem mest, se je ta nekdaj najbolj labilen živelj zaposloval v nekmetijskih poklicih. Tudi na našem področju imamo primer kosanja prvotnih krneč- vodstva, gospodinja pa ni mogla z nedoraslimi otroki oskrbovati velikega posestva. Zato je večino zemlje prodala. Šc pred tem pa je na zemlji te kmetije nastal bajtar Burgar, kot se pravi po domače. Ravno to domače ime vzbuja pozornost, kar ni pomenilo nekoč nič drugega kot »purgar«, to je meščan. Iz tega si lahko nadalje razlagamo, Svet pod Špikom kiti gospodarstev in pojav družbenega razslojevanja kmečkega prebivalstva. V ta dražbosloyen zanimiv proces je bila v prctekolsti zajeta Banovškova kmetija. Pred desetletji so to kmetijo šteli med največje na Kozjaku, saj je imela okrog 100 ha posesti, medtem ko je danes med najmanjšimi, meri le nekaj okrog 10 ha. Vzrok razpada te kmetije je v nesrečnem .naključju gospodarjeve smrti. Posestvo je tako postalo brez trdnega (5) da je moral biti nekoč nekdo iz te hiše zaposlen izven kmetijstva. Ker je bilo to sprva za kmečko okolje nenavadno, se jih je brž oprijelo ime Burgar. KMETIJSTVO — GLAVNA DEJAVNOST V gospodarstvu, dejavnosti, ki daje človeku nujne dobrine za življenje, imamo na našem področju v glavnem opravka s kmetijstvom. Ta dejavnost je na višinskih kmetijah povsem drugačna kot pa na ravninskih. To se kaže v proizvodnem namenu, sestavu zemljiških kultur in v rezultatih dela. Značaj kmetijstva je že od nekdaj avtarkičen ali samo-oskrbovalen. Vzroki so v že znanih razmerah, naravnih pojavih, kakor tudi, morda glavni, v tradicionalni miselnosti, da morajo kmetije prehranjevati v glavnem svoje družinske člane. To so nekoč zmogle, saj so bile družine številnejše in je bilo zato več delovne sile. Poleg tega pa je bil življenjski standard mnogo nižji kot današnji. Danes je zadovoljstvo le na tistih kmetijah, ki imajo dovolj gozda, bogatega na lesu. Takih kmetij pa na Paškem Kozjaku ne najdemo. Iz zadrege, gospodarske stiske, so se kozjačani lahko rešili šele v zadnjem času, vzporedno z rastjo najbližjega mesta v dolini. Zaradi tega skorajda ni kmečke hiše na našem predelu, kjer ne bi vsaj nekdo od mlajših hodil na delo v Velenje. Zato tukaj ne moremo več govoriti o »čistih kmetijah«, takim pravimo, kjer te ne žive več samo od kmetijstva mešane kmetije. Zanimivo, da se ta razvoj deagrarizacije v socialni strukturi prebivalstva kaže tudi že na zunaj v pokrajini. Tako sledijo nekdanjim skromnim hišicam kočarjev ali bajtarjev sodobne hiše mestnega videza, ki običajno stojijo v neposredni bližini kmetij. To so v bistvu bivališča ubežnikov s kmetij, industrijskih delavcev, ki so zapustili starše ali sorodnike, ko so si ,ustvarili lastno družino. Tak primer se nam nudi v »Blažičevi dolini«. Upajmo, da urbanisti tega naravnega razvoja, ki je šele na »embrional-ni stopnji«, ne bodo prisilno zatrli. Nastala bi velika škoda, če bi se izpraznilo v prihodnosti podeželje. Brez dvoma, da bo naša nova cesta na Paški Kozjak ta proces še pospeševala. šc zlasti, ker v Velenje ni daleč, v mestu, ki bo v svojem nadaljnjem razvoju verjetno še vedno dajalo> skromnim Kozjačanom zaposlitev. Ta pojav deagrarizacije pa ohranja na kmetijah mlado delovno silo — to je izrednega pomena za sedanji življenjski obstoj kmetij. Po rednem delu v tovarnah ali rudniku čaka te ljudi, zaposlene v nekmetijskih dejavnostih, še trdo delo doma. V mestih gledamo ta pojav z drugega zornega kota, ker ga v celoti ne poznamo, ga razumemo. Nejevoljo izražajo proizvajalci in socialni delavci po tovarnah, ki najdejo pri teh ljudeh nizko proizvodnost dela, večji odstotek nesreč pri delu itd. Če smo iskreni, delajo ti ljudje s svojim dodatnim delom na kmetijah za hrano in stanovanje, ali "pa zaradi visoko razvitega moralnega čuta, da po-fnagajo ostarelim staršem. Ob tem je zelo važno, da se z njimi ohranja prebivalstvo na podeželju in zajezuje odseljevanje. Tam, kjer so pri hiši mlade moči ima kmetija urejen videz in gospodarijo »od danes na jutri«, kot pravijo sami. Torej tudi na kmetih že živijo po vzorcu modernega meščana. Tam, kjer pa mladih moči ni pri hiši, to lahko že opazimo na zunaj, so kmetije močno prizadete. Starejši so opešali, ne zmorejo več tega, kar so lahko nekoč. Zato so te kmetije v največji nevarnosti, da propadejo. Med Kozjačani je znan novejši pregovor: »Mladi ne marajo garati na kmetiji — raje so brez dela!« Nekaj takih kmetij je tudi na Paškem Kozjaku. Omeniti moramo Rednjakovo, saj je med največjimi in meri 4l ha. Tu se pehata za skorjico vsakdanjega kruha dva ostarela kmetovalca, mož in žena, ki nista več sposobna težkega dela. Zato nudi ta kmetija že na zunaj žalostni videz, neurejenost, razpadanje doma in gospodarskih poslopij, opuščene njive, ki so jih nekoč orali in sejali. Samo vrt in nekaj bližnjih njiv je skrbno negovanih. V razporeditvi zemljiških kultur veljajo v poprečju za Paški Kozjak naslednja razmerja: gozdov je 65 %, pašnikov in travnikov 23 0 o, njiv in vrtov 6 % ter ravno toliko nerodovitnega sveta. Četudi pokrivajo gozdovi največ površja, nimajo kot vemo večjega gospodarskega pomena. V glavnem gre kmetom, da z njimi krijejo lastne potrebe, ki se kažejo v drveh, gradbenem lesu in lesu za izdelovanje orodja. Ob tem pa jim še tu in tam preostane kaj za prodajo, največkrat les slabše kakovosti. (Dalje prihodnjič) Upokojenci smo veselo dočakali novo leto Oddelek višje šole za organizacijo _dela v Velenju Pasemska zamenjava, predpogoj za uspešnejše gospo farjenje v živinoreji Osemenjevanje krav različnega porekla s semenom viso-kokvalitetnih bikov, to je pre-tapljanje, je prepočasen proces, da bi mogli v kratkem času bistveno povečati proizvodnjo v tej panogi. Ce je rej-sko delo res temeljito, je pretopi tev uspešna šele v 4—6 generacijah, to pa preveč podaljšuje čas, da pridemo do dobrih proizvodnih živali. Prav tako je po drugi strani metanje denarja vstran, če nabavljamo visokokvalitetne — drage bike, osnovno čredo pa prepuščamo bolj ali manj stihiji in trenutnim tržnim razmeram. Tam, kjer je urejen odkup mleka, že sam predpis sili, da se hitreje nabavlja kvalitetnejša živina, za naše predplansko področje v glavnem sivorjava. Vsak živinorejec se tudi zaveda, da tiste živali, ki so pa-semsko čiste z znanim poreklom dajejo v večini večjo proizvodnjo. Prav take živali tudi bolj izkoriščajo krmo, to pa pomeni za živinorejca cenejšo proizvodnjo. Dejstvo, da »krava molze pri gobcu« še vedno drži. Rejec se mora pa prav tako zavedati, da se dosega visoka ali kvalitetna proizvodnja ne samo s močnimi krmili, temveč predvsem z dobro pripravljeno osnovno krmo. Tisti časi, ko smo videli rešitev za proizvodnjo le v koncentriranih krmilih, so za nami. Treba je strmeti za tem, da bi dosegli večjo proizvodnjo le z osnovno krmo, močna krmila bi pa uporabljali bolj ali manj le za izbalansi-ranje obroka v pogledu pomanjkanja beljakovin ali škrobnih enot. Močna krmila so sicer za proizvodnjo zelo stimulativna, na ekonomiko pa po navadi vplivajo tako, da stanejo toliko, kolikor proizvodnjo povečajo. V primeru, da se v bližnji prihodnosti kolikor toliko uredi trg z živino in živinorejskimi proizvodi, bo pasemska živina vedno bolj pridobila na svoji veljavi. Kmetijska zadruga Šoštanj ima v svoji sestavi tudi mlečno farmo na Gorici v Velenju. Trenutni stalež krav sivorja-ve pasme je 140 kom., to pa je za kmetijske površine, ki spadajo pod to enoto, preveč. Dosedaj smo primanjkljaj krme nadomeščali s koncentrati, ekonomika pa nam tega ne dopušča več. Primorani smo zmanjšati število krav na realne možnosti krmske osnove. Prav tako imamo tudi precej plemenskih telic, s katerimi pomlajujemo osnovno čredo. Vsi ti faktorji nas silijo, da bomo morali prodati okrog 20 plemenskih krav. Vsa živina, ki je na prodaj, je na farmi Gorica v Velenju. Interesenti, ki se za plemenske telice zanimajo, si jih lahko ogledajo na kraju samem in jih tudi kupijo. Upravni odbor velenjskega društva upokojencev je sklenil, da bomo upokojenci priredili silvestrovanje v klubskih prostorih. Zato smo že nekaj dni pred starim letom okrasili prostore. V naših prostorih pa smo priredili silvestrovanje tudi skupaj z upravnim odborom doma počitka v Šaleku za njihove oskrbovance. Mi smo poskrbeli za godbo in veseli del. Tako sta godbenika Ivan Gre-jan in Alojz Koren zaigrala nekaj veselih viž, pevsko društvo pa je zapelo domače narodne pesmi. Uprava doma počitka je vsakega oskrbovanca obdarila. Upokojenci smo pričakali novo leto v svojih prostorih. Tudi tokrat sta igrala godca Grejan in Koren, medtem ko je član društva Jože Grabner raznašal šaljivo pošto. Predsednik društva upokojencev IVAN JENKO je ob polnoči voščil vsem srečno in veselo novo leto. Vsi pa smo prepevali in rajali do jutra. M. H. Velenjska delavska univerza je pripravila pripravljalni tečaj za tiste kandidate, ki bodo letos polagali sprejemni izpit na višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Na tem pripravljalnem tečaju poučujejo matematiko in družbeno ureditev SFRJ. Seminar se je že začel. Višja šola za organizacijo dela bo letos v Velenju odprla svoj oddelek v katerega se je poleg Velenjčanov vpisalo še večje število kandidatov iz Ko' oške in drugih krajev. S poukom bodo začeli 1. marca letos. Javna zahvala članom in sodelavcem Rdečega križa Leto 1969 začenjamo z velikimi načrti in zaupanjem v našo prihodnost. Zato moramo storiti vse, da bo naše življenje srečnejše in varnejše. Člani in sodelavci organizacije Rdečega 'križa so prejšnje leto aktivno sodelovali pri uresničevanju programskih nalog. Bili so požrtvovalni pri vseh rednih in izrednih akcijah RK in s tem prispevali svoj delež, da je bila naša organizacija uspešna. Vsem skuhaj in vsakemu posebej, v delovnih m družbenih organizacijah, v šolah, mestih in vaseh, izrekamo javno priznanje in zahvalo. Ob vstopu v leto 1969, ko bomo praznovali 25-letnico ustanovitve Rdečega križa Slovenije, želimo vsem organizacijam, odborom, sodelavcem in članom naše organizacije srečno ia uspešno novo leto. Občinski odbor Rdečega iriža Velenje KVARTET »GOLD WARNA« IZ BOLGARIJE pod vodstvom Jožeta ARTI-ME\KA, gostuje v restavraciji Jezero Velenje v mesccu februarju 1969 vsak dan od 16. do 22. ure in ob sobotah od 19. do 01. ure. Glasbe ne bo ob sredah. Sindikalna podružnica RLV ne pozabi na otroke, katerih očetje so se smrtno ponesrečili pri delu. Kar 27 je otrok, ki nimajo svojega očeta. Letos so vse povabili — zraven tudi matere — na zakusko in jim dali lepa novoletna darila. Da bo življenje na snegu prijetno (Nadaljevanje s 6. strani) čanja plačala prav ObZTK Velenje. Zato smatramo, da je prav ta poteza velikega pomena kot spodbuda za starše, da lahko na cenen način omogočijo svojemu otroku in sebi pouk smučanja, ki ga bodo izvajali učitelji in vaditelji smučanja. Vodstva šol in tečajev pa bodo poverjena vidnim te-lesno-vzgojnim delavcem na tem področju. Čeprav ne moremo iti v korak z množično zimsko rekreacijo otrok z drugimi sosednjimi alpskimi deželami, ali bolj razvitimi področji Slovenije, vendar je to le uspešen korak naprej, saj že samo dejstvo, da imamo samostojni smučarski klub, daje upanje, da so prvi večji premiki na vidiku. Vse to pa ni odvisno samo od vodstva, kakor ni vse odvisno od vodstva šole in tečaja, če bo otrok ali odrasli uspeval. Vsak mora po svojih močeh prispevati k skupnim naporom in uspeh bo še večji. Zato apeliramo na starše, da dajo pravočasni in pravilni pripravi otrok velik poudarek; vsi bodimo toliko dobri do svojih otrok, da jim omogočimo v teh dolgih nočeh in dneh, tudi telesno razgibanost, ki jo otrok tako zelo potrebuje v dobi osnovnega šolanja. Tako bo smučan je opravilo še eno pomembno nalogo, dalo bo otroku ob gibanju na snegu tudi določeno telesno odpornost in ga zdravstveno dvigalo. Vendar pomembno je pri vsem tem opozoriti na naslednje: otrok naj po napornem delu dobi topel čaj, malico, da se okrepi in tako potem spočije. Pazimo, da ne bodo otroci jedli snega in pili mrzlih pijač. Kajti na te stvari jih mora opozoriti tudi dom. Vrsta je še štvari na katere bi bilo potrebno opozoriti starše pred odhodom otroka na tečaj ali v šolo smučanja. Poleg osebne opreme — primerne obleke, ki pa ni nujno, da je najboljša in najbolj draga, je bolj bistveno to, da je primerno topla, mora otrok vedno biti pravilno sprejet doma, ko se vrača z vadbe. Zanimajmo se za njegove uspehe, otrok mora čutiti, da nam ni vseeno, kako uspeva, ali če ima začetne težave, ki so nujne ob dolgih »obuvalih« (smučeh), da ga razumemo, da ga še nadalje spodbujamo. Torej otroku moramo biti res dobri starši. Otrok mora čutiti, da smo njegovi varuhi in da lahko tudi kdaj pa kdaj potoži o težavah. Zato ne smemo gledati v otroku majhnega odraslega, zavedajmo se, da se otrok šele razvija in da kolikor je otrok, toliko je različnih telesnih in duševnih razvojev. Zato začetna smučarska vadba tako pomembno posega v otrokov razvoj. Če bomo otroka dobro poznali in upoštevali njegove posebnosti, mu bomo tudi doma veliko pripomogli k napredku. Raje recimo večkrat: poglej, napravi tako kot tovariš, potrudi se in ti bo lažje, kot pa, da mu pomagamo gojiti malodušje: ah, saj sem vedel (vedela), da s teboj ne bo nič, poglej, toliko sma dali za opremo sedaj pa še smučar ne boš ... Bodimo odkriti in prizna jmo, da smo takšni... Ker pa šola in organizacije, ki skrbijo za zdrav telesni in duševni razvoj otrok, globoko posegajo v življenje otroka, in vse to prinaša velike spremembe v okolju, moramo tudi kot starši to upoštevati. Vzgojna prizadevanja naj bodo tudi tu enotna, pomagajmo vaditeljem na terenu, obi-ščimo jih pri delu, pogovorimo se z njimi in tako bo otrok začutil, da ima dva varuha, dva, ki mu želita dobro, dva, ki se brigata zanj. Če otrok na začetku ne napreduje tako kot smo si želeli, ne bodimo nestrpni. Prva zima ne bo prinesla uspeha, srečni bodimo, če bo otrok na smučeh SHODIL. To se pravi, da se bo naučil osnovnih smučarskih gibov, če bo pa kaj več napredoval, bodimo pa vsakega uspeha veseli. Le redki, talentirani bodo uspeli kaj več. Te bomo dali v posebne vrste, kjer se bodo urili, kot bolj uspešni učenci. Zato želimo ob letošnji zimski sezoni mnogo uspeha otrokom, odraslim na smučeh, staršem pa veliko mero razumevanja in pa predvsem sodelovanja z nami. Medsebojno zaupanje in spoštovanje je že precejšen delež pri našem uspehu. To je pa tudi pogoj za uspešno telesno in duševno njst naših otrok. Zato mora delo potekati v skladu z napori vodstva tečaja ali šole smučanja, saj bomo delovali po enotnih kriterijih in stališčih, ki jih bomo vsi smučarski delavci osvojili v okviru dela komisije za smučanje pri ObZTK Velenje. Če se bo večina staršev zavedala odgovornosti, ki jo ima do svojih otrok tudi na tem področju, potem bo delo v tečaju ali šoli smučanja olajšano. Zato mi oprostite, dragi starši, če smem opozoriti na te stvari, ki so po izkušnjah v delu na snegu odločilnega pomena. Naša dobra volja, pripravljenost in prizadevanje, naj najdejo odmev tudi doma: otrok pa bo smučanje na tak način vzljubil, se veliko več naučil; skratka pripravili ga bomo do končnega cilja, da bo postal reden zimski gost na snegu in si tako krepil telo in duha, smučanje pa mu bo postalo del njegovega življenja, življenjska potreba. S takim načinom dela bomo otroka vzgojili v zdravega in prizadevnega občana, kar je pa končno tudi naš skupen cilj. Vam vsem, ki strmite za takim načinom življenja, je namenjen ta sestavek. Na svidenje na snegu! Jože Melanšek MALI OGLASI PREKLICI f Veljavnost plačilnih kartončkov preklicujejo: Alojz Gradišnik, Aškerčeva 15, Velenje, številko 202; Srečko Juhart, Gaberke 44. številko 472 in Edo Jan Šoštanj, številko 241. 472; Edo Jan, Šoštanj, številko 241 in Franc Grmšek, Konovo 5, številko 500. PRODAM # 15 a ZEMLJE z dograjeno kletno ploščo v Maili Pirešici prodam. Milan Krušič, Paka 5, Velenje. RAZNO £ Zahvaljujemo se Ivanu Bizjaku iz Prelog 1, ki je daroval socialnemu varstvu Skupščine občine Velenje 80 dinarjev, namesto venca na grob pokojne Marije Košir. — Skupščina občine Velenje. ČESTITKE 0 Zdravo in srečno novo leto 1969 želno Blažu Džukariču, ki služi vojaški ' rok v Nišu, njegovi prijatelji iz Velenja in sodelavci iz rudnika lignita. £ Ljubljeni in dobri mami Kristini za 60-letnico zadovoljstva in zdravja. Sin Franci in hčerka Martina. £ Tereziji C. iz Šoštanja za njen dvojni praznik vse lepo njeni, posebno pa Maja in Janezek. PREKLIC 0 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravila Ljudmila Kailigaro, Aškerčeva 12, Šoštanj. Prav tako prepovedujem vsako prekupčevanje z njo, ker bo vsakdo trpel svojo škodo. Marija Zaplatnil' DELAVSKI KLUB, danes vam priporočamo — sveže pecivo — klubsko kavo — vampe — sv. golaž — franc. salato bilo je v starih časih in še danes • • • Z/4 DOBER OKUS SVEŽINO PRIJETNO POČUTJE KLUBSKA KAVA Vsak dan v delavskem klubu Velenje Velenje, 26. 1. 1969 ob 17. uri KARATE EKSH1BIC1JA v domu kulture Revija najboljših jugoslovanskih karate borcev. Sodeluje dr. Ilija Jorga, mednarodni mojster in nosilec japonskega črnega pasu. VABLJENI , \ 1 1 llSiP VSAKMESEC NOV BARSKI SPORED gS rt^t(2&l>PAkA< VELENJE