(Priloga ,,Sočiu) Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje : Ernest Klavžar. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vso druge pa stane na leto 1 gld, 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi sc ne vračajo. Št. 9. V Gorici 27. septembra 1895. Leto XIV. Kako razumno uporabljati tropine. I/, stiskalnico vzeto tropino porabimo lahko na razno načine. Drugod imajo mali posestniki navado, da narejajo iz takih tropin drugo vino, ali vinsko pijačo, katero imajo za domačo rabo. V ta namen vsujejo tropine v čeber ali bedenj ter jih zalijejo s primerno množino vode, da se tropine v njej potopd. Tako ji h pustd mehčati skozi osem in več dni in v tem času jih večkrat tlačijo in mastč. Tropine belega grozdja, ki še n is j vrele, začnejo kmalu vreti, toda vrenje se vrši precej počasno in to tudi pri uže zavretih tropinah črnega grozdja, iz katerih se navadno dela taka pijača. Ta tekočina je nekoliko motna, ker se vrenje v njej večkrat na novo vzbuja, je zelč bledo barve in nima posebno prijetnega okusa. Navadno se skisa uže pred poletjem in slednjič so ostudi tako, da je ni več možno užiti. Kdor prideluje mnogo vina, temu se no izplača napravljanje take vinske pijače, ker se s tem zgubi mnogo časa, se porabi mnogo vode, mnogo dragoceno posode in zaleže mnogo prostora — in korist, ki jo ima pridelovalec od tacega vina, ne stoji v nobenem pravem razmerji z vsemi temi nopri 1 ičnostmi. Veliko več vržejo tropine, če jih kuhamo, da dobimo iz njih žganje, ali pa če jiii prodamo tistim, ki »o pičajo s tem obrtom. Tisti pn, kateri nimajo priprave za kuhanje tropin in tudi ne priložnosti, da bi tropine prodali, rabijo jih za gnoj in to je vendar škoda. V novejem času je profesor Miintz iznašel nov način, po katerem so razumno in v znamenit dobiček izkoriščajo iztiskane tropine črnega grozdja. On nas uči izdelovati iz njih precej alkoholično vino, katero se lahko ohrani, ima dober vinski okus in se sploh malo razlikuje od pravega čistega vina. Sproti, kakor se jemljejo tropino iz stiskalnice, pokladati jih je v čeber z dvojnim dnom; zgornjo je prevrtano ali luknjasto; tu se dobro poteptajo, kakor tedaj, kadar jih hočemo ohraniti za kuhanje. Stlačiti jih treba tako, da no ostane zraku prav nič prostora vmes ; zato je prav, da z vilami ali s kako drugo pripravo razdrobimo plasti, kadar jih iz stiskalnice prekladamo v čeber, ker jih potem lažej stlačimo. Kadar je čeber napolnjen, zalijemo površje tropin z navadno vrtno škropilnico in ponavljamo potem od časa do časa zalivanje, to je, vsakih 5 ali 10, ali tudi 15 minut; med tem pa lovimo v pripravno posodo tekočino, ki se odteka spodej po pipi iz čebera. Ko delamo tako, izganja voda, ki jo posrebajo tropino, vse vino, ki je šo v njih. Vino se tako rekoč umakne vodi. Za zalivanje jo porabiti okoli enega hektolitra vode za vsak kvintal tropin in vsa-krat, kadar se zaliva, naj se v to porabi */a litra za 1 kvintal. Prvo vino, katero se odteka, po pipi, obsega do 8% alkohola; torej je lahko ohranimo. Pozneje se odteka čedalje bolj šibka tekočina, čim več vode smo vlili v čeber. Prva polovica pijače bo zadosti močna, da jo lahko shranimo; drugo polovico pa porabimo za zalivanje svežih (frišnih) tropin. če rabimo neokisane, to je, take tropine, katere niso bilo v dotiki sč zrakom ter niso, ko je vrel mošt v odprtem čebru, nare-jale klobuka, in če rabimo samo blizo polovice ali k večerna dve tretjini za dotično težo tropin potrebne vode, dobimo vedno prav dobro vinsko pijačo za družino, katero bo lahko zdravo ohraniti, če bomo ž njo tako ravnali, kakor se mora ravnati s pravim vinom. Ta vinska tekočina nam da lahko tudi izvrstno žganje, da ne rečemo konjak, če jo hočemo kuhati. Kdor ima mnogo tropin, fomu no zadostuje navaden čeber, kakor smo ga poprej popisali; ker je delo z onim samim čebrom prezainndno, požira preveč delavne moči, kadar se nabira druga polovica tekočine in vliva na sveže tropino in iz teli se redko kedaj dobro izpere vino, s kojim so napojene. Da se to delo opravi roč-nisu in popolniše, priporoča gosp. L. Rouvicr prav praktičen način, knji ne prizadeva znatnih troskov. V ta namen — tako piše gosp. L. Rouvier — smo rabili štiri staro, malo vredno sodo, ki so med seboj po posebnih ploč-natili ceveh v zvezi. Ti sodi (Pod. 1) so tako postavljeni, da zalogaje Podoba 1. Baterija sodov za izpiranje tropin. štiri vogle štirjaka; vsak drži po okoli 200 litrov; a rabijo so lahko brez kake škodo tudi večji ali manjši sodi. To so ravna po množini tropin, ki jili imamo za to delo na razpolago. Zadostuje, da so sodi enako veliki in da ne puščajo. Vsaka posoda, kojej so najprej izbije eno dno, postavi se po konci. Vib dna postavi se drugo dno X Y (Pod. 2), ki sloni na dveh počresnih 7-8 cm debelili podstavkih E E (Pod. 2). V to drugo dno so narejene luknje, druga blizo druge, imajoče 2 do 8 cm premera. Vsak sod ima tri okroglo, 5-G cm široko odprtino; prva A (Pod. 1, 2 in 3) se nahaja spodaj med obema podoma; drugi dve B in C ste enako veliki in se nahajati zgoraj enako oddaljeni od roba, kakor spodnja. Te odprtine ali luknje morajo biti na vseh štirih sodih tako narejene, da stoje, če so postavijo sodi v baterijo, na tistih mestih, ki so na sodih I, II, lit in IV zaznamljona s črkami A, B in C (Pod. 3) Konca A in B vsake cevi sta primerjana dotičniin luknjam sodov tako, da je zgornji del enega soda v zvezi sč spodnjim delom naslednjega soda, in tako je sod I v zvezi se sodom II, ta zopet 1’odoba 2. Navpični presek sodov I in II. v zvezi sč sodom III, sod III se sodom IV in ta z I. Vsi sodi so s cevmi tako skupaj združeni v celoto, da tekočina, ki jo na enem mestu vlijemo v sod, prehaja v kateri koli sod baterije. Se ve, da morajo biti cevi tako vtaknjene v sode, da se ne zgublja prav nič tekočine. V ta namen se rabijo lahko cevi z nekoliko omuljenimi konci; v luknje pa se vložijo prevrtani probkovi zamaški, v katere se vtaknejo omenjeni cevni konci. Druga ravna cev C, ki je enacega premera in primerjena kakor druge, jo vtaknjena v vsak sod tako, da moli vuu iz baterije, kakor kaže podoba 3. Da je priprava popolna, treba še zamaškov, mrežic in lijaka. Zamaški so tako napravljeni, da se ž njimi zapirajo spodnje odprtine B in C štirih sodov v namen, da se lahko pretrgava pretakanje tekočine pri luknjah B in C iz enega soda v drugi. Mrežice se natikajo na iste luknje, kadar so odmašene, zato, da zadržujejo tropine in druge škodljive snovi. Slednjič imamo lijak, ki se prilega odprtini D vsake cevi (Pod. 2). Po njem se vliva voda v cevi in odnosno v sode. Zdaj oglejmo si še, kako se dela z vso to pripravo! Kadar so cevi A. B, D in cev C tako vtaknjene, kakor je popisano, in sodi prav nič ne puščajo, vložijo se tropine v vse sode in sicer tako, da*se najprej razdrobč, potem enakomerno razdole in prav dobro potlačijo; ž njimi naj se vsi sodi napolnijo do lukinj Potem se z zamaški zataknejo luknje C sodov I, It, in III, in luknja B soda IV, in pritrdi se mrežica na luknjo B sodov 1, II in III in na luknjo C soda IV. Zdaj se vlije voda s pomočjo lijaka v cev I), ki je med sodoma IV in I. Po tej cevi prihaja voda na dno soda I in se tam polagoma vzdiguje im d tropinami. Ta voda se pomešava z vinom, ki je v tropinah in ga izganja iz njih v zgornje plasti. Podoba 3. Vodoravni presek štirih sodov. B in C. Kadar so tropine vseh štirih sodov popolnoma napojene, to je, kadar začenja tekočina kapati iz odprte luknje 15, preneha se 10 do 15 minut dolivati vode ; po preteku tega časa vliva se zopet voda in vsled tega se tekočina v sodu I, izgnana po doli ti čisti vodi, odvrača po cevi 15 A v sod II, kjer se tudi tako vzdiguje, kakor v poprejšnjem sodu. Kadar je tekočina prodrla do vrha soda II, ustavi so zopet 10 do 15 minut dolivanje vode in potem se po dveh prenehljajih še dvakrat doliva voda vedno po isti cevi, dokler se napojč tropine tudi v sodih III in IV. Kadar so tropino v vseh štirih sodih namočene vliva, se še dalje voda in ob enem so nabira tekočina, ki curlja iz cevi C soda IV. Množina rabljene vodo so ravna po tem, kakor hočemo, da bo pijača več ali manj močna, torej po stopinjah alkoholične vsebine, katero jej hočemo dati. Če rabimo toliko vode, kolikor je tropin, bo pijača izvrstna in tropine bodo zadostno izkoriščene. S tem, kar dalje dolijemo vode sodu 1, izpraznemo popolnoma tropine, ki so v njem ; tedaj izpraznemo ta sod ter vložimo vanj druge iz tiskal niče vzete tropine. Zdaj zapremo luknjo C soda IV in odpremo luknjo 15 istega soda ter namesto zamaška pritrdimo mrežico in vtaknemo lijak v cev D, ki se nahaja med sodoma I in II. V sodu I odpremo luknjo C in zamašimo luknjo B. Voda se doliva skozi cev C ; ona prihaja naravnost v sod II in vino so odteka skozi cev C soda I, dolije so navOdena množina vode in na to se izprazni sod II in se natlačijo vanj druge svežo tropine. Delo se tako nadaljuje, po tem, ko so so preložili lijak, zamašek in mrežica sodov 1 in II, kakor so je delalo pri sodih IV in I. Popišimo delo še enkrat na kratkem : Kadar so tropine v vseli sodih napojene a tekočino, doliva se vode tistemu sodu, ki je bil najprej’ naložen s tropinami in nabira se tekočina iz soda, ki je pred njim, v kateri so se najzaduje ulo-žile sveže tropine. Potem se dalje izprazni iu napolni sod, kamor se je dolila voda, in ko smo odprli zvezo med poprejšnjim sodom in tistim, ki je dobil sveže tropine in smo pretrgali zvezo med tem iu naslednjim sodom, in ko smo preložili lijak, začnemo zopet dolivati vode. Tako prekladamo po številni vrsti od soda do soda lijak, zamaške in mrežice in po isti vrsti dolivamo vodo in praznimo in polnimo sode s tropinami. Za sodom IV pride zopet na vrsto 1. Po tem načinu so tropine, ko jih vzamemo iz sodov, popolnoma izmolzene, kajti štirikrat je šla tekočina skozi nje in zadnjič jih je še izplalini la čisla voda. Na drugi strani pa je tekočina nabrala največjo alkoholično množino, ker je izvlekla, kar je bilo vinskega iz četverih tropin in slednjič še iz svežih. S to pripravo dela lahko tudi, kdor ima mnogo blaga. (Je so tropine dobre bo pi,ača izvrstna, brez napak in zadosla močna. Oim manj porabimo vode za zalivanje, tem več alkohola bo v pijači. S to pripravo, ki ne stane mnogo, izkoristimo na najizdatniši način tropine, katere mnogi kmetovalci zametajo ali vsaj slabo porabljajo. J. Delle. Za prihodnjo bcmlimo. (Daljo in konec). Nekdaj so puščali pri nas skoro povsod grozdje 48 ur v čebrih, da se je mehčalo, prodno so jo začeli mastiti. Zdaj se vedno bolj pozgublja ta razvila. Tako narejeno vino ima uže iz prvega početka kali bolezni v sebi, posebno je pristopno cikli. Potem pa ima tako, po stari navadi narejeno vino tildi nekak poseben, zoperu okus. Zato priporočamo, da so najprej ločijo jagode od hlastin, a potem hitro zrnast d. V nekaterih letih odklada sicer vinogradnik trgatev, kolikor more, a vendar mu ne dozori popolnoma vso grozdje. Vsled tega pa ni v moštu zadosta alkohola, vino postane prešibko, se teže ohrani in nima prave vrednosti. V takem slučaju ne ostane nič druzega, nego popraviti mošt, dodati mu, kar mu manjka. In česa naj dodamo moštu ? 1) sladorja, ali 2) alkohola, ali pa 3) koncentrovanega mošta. Najbolje nam služi v la namen slador. Prvič je to sredstvo najceneje, kajti če rabimo slador, potrosimo za vsako stopinjo alkohola, ki jo hočemo povišati v končnem pridelku, nekoliko manj, kakor bi nas stal neposralnje dodani alkohol. Diugič dobimo po sladorju tudi boljšo vino. Vslod vinskega vrenja pomnožimo v njem alkohol; a izcimijo se še druge snovi, katere ugodno vplivajo na okus in na vonjavo vina. Saj je znano, da se vsled alkoholičnega ali vinskega vrenja sladorja tvorijo: glicerina, eteri itd.... Te snovi pa zboljšajo tudi popravljeno vino. Ge dodamo moštu alkohola v namen, da ga popravimo, ne moremo pričakovati takih uspehov; ž njim pomnožimo samo alkoholično vsebino vina. Sicer pa jo še druga nepriličnost, zaradi katero ne kaže, da se rabi alkohol, ali kakor pravimo navadno, vinski cvet za zboljšanje vina in ta je, da v kupčiji ni lahko dobiti popolnoma čistega, to je tacega alkohola, kateri bi ne obsegal, če tudi v najmanjših množinah, takih snovi j, katere podelujejo vinu vsaj za nekoliko časa (2—3 mesce) več ali manj očiten, tuji okus, Koncentrovauega mošta tudi ne moremo priporočati za zboljšanje vina, ker se po njem prav lahko podeli popravljenemu vinu tuji okus, kakor po kuhanem. Za napravo koncentrovanega mošta, ki ne bo imel te napake, treba dragocene oprave in velike previdnosti. Zraven tega pa je pomisliti tudi to, da so po koncentrovanem moštu pomnoži kislina v frišnem moštu ; kisline pa ne potrebujejo mošti iz našega domačega grozdja. Zdaj hočemo samo še kratko razložiti, kako je rabiti slador za popravo mošta. Slador mora biti popolnoma čist, to je brez melase ali drugih takih primesi, katere nimajo čistega duha ali okusa. V kupčiji dobimo dve za to sposobni vrsti „rafiuovan“ slador v kosih in „melis“ . v prahu. Zadnji je v tem oziru bolji, da se brzd stopi. L’o vsakem načinu mora biti slador za to rabo čisto bel, brez duha in brez najmanjšega tujega okusa. Kdor rabi iz varčnosti niže vrste sladorja, razpostavi v nevarnost vino, katero lioče popraviti in včasih je tudi popolnoma pokvari. Slador iz tržnega grozdja ali krompirjevi slador je postavno prepovedan, ker obsega ne malo tacili snovij, katere se ne razkroje pri vrenji in so zdravju škodljive. S takim sladorjem popravljena vina je lahko spoznati po kemični preiskavi. Če hočemo določiti, koliko sladorja je dodati moštu, moramo najprej vedeti, koliko ga je uže v njem, in koliko moči hočemo dati vinu. Za navadna črna furlanska in navadna bela vipavska vina zadostuje, da je v moštu 18°/0 sladorja; meri se z Babovo ali klo-sterneuburško mostno tehtnico (gdukometer). če je toliko sladorja v moštu, bo vino zadosta močno in vstrajuo. Za vsako stopinjo pod 18 % moramo dodati po jeuen kilo sladorja na vsak hektoliter mošta. Če hočemo imeti pa močneje vino, kakoršuo je ono, ki se prideluje iz 18°/0 sladorja obsegajočih — pri nas normalnih — mostov, tedaj treba, da primerno pomnožimo dodatek sladorja. Teh 18°/0 sladorja v moštu odgovarja nekaj malega nad 10°/o alkohola v popolnoma godnih vinih, če hočemo povekšati alkoholično vsebino vina, moramo za vsak viši odstotek alkohola v vinu dodati 1 3/4 kilogr. rafinovanega sladorja. Pa tudi doklada nje sladorja ima svojo meje. Skušnje učč, da ni previdno dodajati več kakor 5 kilogr. na vsak hektoliter, ker drugače se lahko zgodi, da se ne razkroji ves slador in vsled tega nastanejo lahko pozneje posebno premembe v vinu, zlasti pa v naslednji pomladi. Tisti vinorejci pa, kateri imajo primerne prostore, v katerih morejo ves čas vrenja ohraniti potrebno temperaturo, torej zabraniti, da se nikdar preveč ne ohladi ozračje v kleti, njim so ni bati te nevarnosti. Rafinovan tržni slador ni neposrednje sposoben za vrenje Še le vsled učinka moštovih kislin se proust.roji tako, da zamere vreti. Ta sprememba pa zavisi neposrednje od temperaturo. Čim topleji je mošt, tim bržo se spremeni slador ter se vsposobi za vrenje. Ko pade temperatura do 10° C in niže, ustavi se ta prememba popolnoma. Ko smo z moštomerom določili, koliko sladorja imamo dodati nekej množini mošta, kojo hočemo popraviti, moramo slador popolnoma raztopiti. A sladorja ne staviti v grozdje, inisle, da se mej mastenjem ali vrenjem popolnoma raztopi. Prepričali smo se uže večkrat, da se to ne zgodi vselej ; našli smo namreč cole kose neraztopljenega sladorja na dnu vrelnih kad ali čebrov. Slador naj se raztopi ali v delu mošla ali pa še bolje v skoro vreli vodi. Če rabimo v ta namen vrelo vodo, vzdignemo nekoliko temperaturo v moštu in pospešimo s tem, da začno brzd vreti. Go rubimo za raz-topljenje sladorja samo toliko vode, koliko .je treba, da so slador v njej popolnoma raztopi, no bo iinol tak dodatek vode prav nobenega vpliva na vino *). Ko smo vlili sladorjevo raztopimo v ki pel n i čeber, moramo dobro mešati, da bo vsa tekočina enakomerna, drugače se zgodi labko, da sladorjev sirup vsled svoje velike specifične teže poleže na dno posode in da se odtegne vrenju. Govoriti bi nam bilo še o vrenju, katero traja na Goriškem sploh predolgo; vino je vsled tega prenasičeno s taninom ali čreslovino in z drugimi iz hlastin in luščili izvlečenih snovij. Nasledki predolgo trajajočega moštnega vrenja so hujši, če nismo poprej jagod ločili od hlastin, kajti v tem slučaju se je iz grozdnih pecljev, peljk in luščili izločilo vse, kar je bilo raztopljivega v njih. Gosp. pisatelj sklepa svoj poduk z opombo, da ima na c. kr. kmet. kem. poskušališču večkrat priliko, spoznavali napake mnogih vin, ki jih stranke prinašajo v preiskavo. Včasih je lahko svetovati kak pripomoček, včasih pa tudi ne, ker nekaterih vin ni mogoče več ozdraviti, pa tudi le nekoliko zboljšati ne. Mnogokrat se po-zgublja mnogo vina, kojo se no da niti v kis spremeniti. Ako bi so pa hoteli vinorejci ravnati vsaj po glavnih pravilih razumno vino-reje, zavarovali bi so zoper marsikatero škodo in zraven tega bi zboljšali svoj pridelek v svojo znamenito korist. Zapomnijo naj si dobro to, da bendi na dela vino; kdor zdaj prav ravna z grozdjem in moštom, veselil so bo dobro kapljice. *) Kako sc slador topi v vodi pri razi oni temperaturi ? 1 liter vode pri 15 °0 raztopi 195 kil. sladorja 1 n v n 30 „ r> 2 15 M n 1 n n r> r,o „ n 2:35 n n 1 v n r> HO „ n 362 v n 1 n n n 90 „ n 4-25 n n 1 n n „ 100 „ n 417 n n ICO °C, to je vrela voda. Pošiljanje namiznega sadja. W. Hintze, zlimii sadjar v Ptuju na Štajerskem, je