92. številka.
Izdanje za petek a.
_(vTrstu. v četrtek »večer dne 1 Avgusta 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOGI"
izhuj« po trikrat
iJmijih ob torkih, ćotrtUih
in sobotah, /.jutranji- ixil:»ii;n izhaja ob H. uri zjutraj, »errrno pu ot> 7. uri »ei'or. - Obojno inl:»nje ntniif: ■!» |e !»H itiPnT . f. -.rt-, ix¥Ml Avutrija f. 1.4) tli mnacc . . . 'J.riO , . , 4,-/k pol leta . . . n.— ■ • • h.— ta vse loto . . , Ji).— . „ . )«.—
Na naročbe brez priložene naročnine se n« jemlje ozir.
t'onaiuicj'0 rit<jiilko dobivajo » pro-tlajaliiicali tobaku t' 1/'i/u po 2 i;?i ., izven Trat* pi> S n»č. Sobotno ToAerno iiilanje v 'lr*tM 4 nt., izven Trsta S ni.
EDINOST
O^iitiii «« r»ikun«« po f;iritu T p«'t:tu; ril na«Uv< t ck-b.Mitul Irkami m« proator, bolllrnr	l avaHniK »ruti-.
I'»i|»n» nmurtnu'H in J »«»»'ah va'o, ito umi*i oglaai itil. *u rn^unajo po po^o.li.i
Vil tiopini ii:ij pošiljajo uriuliiiUfti
•tli« r* l\in«rina it. 13. V.uto pisni', mur» liiti frankovnao, k'»r n«f*ukjiitna •« ti h •prajjniajo. R«>kojmi »« n.>
Narotmno, mkl.iin>ic>j* in iigU«« »pru
joma mirurniAtvo uho« Mulino pic-t*o L o bit :i, II. nalst. O I prt«. mkUma.-tjH ■o pr.inta pu'tmo«,
Glaailo ilovenikefja politične^ d^uitva za Primomko.
O politiki na Primorskem.
govor drž. poslanca S p inč i ću v seji poslanske zbornice dne 4. julija 1895.
(Dalje).
Sedaj pa hočem nekoliko omeniti o poslednjem času, odkar sem govoril poslednji-krat.
Povedati l/i imel jako mnogo, a tudi tu se hočem omejiti le na nekatere točke. U-tegne biti znano, daje bil deželni zbor istrski v jannvarju t. I. najprvo odložen in potem razpnščen.
Ne morem vedeti, ali so bili vzrok temu napadi na vladnega zastopnika in na c. kr. vlado, ali izključenje hrvatskega jezika iz deželnega zbora, ali pa oboje skupaj. To pa je gotovo, da na tem razpuščenju ni mogoče spoznati krivimi hrvatske in slovenske poslance, — ker niti navzoči niso bili v dotičnih sejah. Isti so se morali oddaljiti iz Poreča — o vzroku omenim pozneje —, vendar pa jih utegnejo morda s katere strani izjaviti krivimi: .O n i s u k r i v i, j e r s u živi!«
Nekojim Činiteljem se vidijo oni krivi, ker so živi. Od mnogih strani jim Štejejo v zlo, da govore hrvatski v deželnem zboru pokrajine, katere prebivalstvo je po večini hrvatsko, kakor sem to že rekel ponovno, ali to povem tudi, ter da bodo tako delali tudi v bodoče, dokler bodo sedeli v deželnem zboru; vsikdar se bodo posluževali te svete svoje, v naravnih in pisanih zakonih utemeljene pravice.
Trdilo se bode najbrže z italijanske strani, da je italijanska večina le zato tako sklenila, da bodi italijanski jedini poslovni jezik v deželnem zboru, da omogoči ložje sporazumevanje. Ali to je gotovo, da z jedne strani ne le ni moči in tudi ni smeti odpovedati se pravicam iz takih namišljenih razlogov, ampak tudi, da nekateri poslanci ne uinejo italijanski in da drugim ne treba u-meti, in z druge strani da je bil vse drugačen vzrok izključenju hrvatskega in slovenskega jezika iz deželnega zbora. Oitati treba le govore, izustene tozadevno v deželnem zboru dne 12. in 14. januvarja t. 1., in videli bo-demo, da vzrok je ta, da tudi v deželnem zboru morata odsevati i t a 1 i j a n s t v o, italijanski značaj pokrajine istrske. (Posl. fiartoli: Povsem naravno!) Gospodu poslancu tovarišu Bartoliju treba le, da pregleda zapisnika obeh sej, in tam najde skoro iste besede, katere sem jaz navel; saj morete v knjižnici najti razprave in tudi navedene besede. Sicer se pa nadejam, da bode c. kr. vlada tudi v bodoče čuvala jednako-
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripoveat XVI. veka.
Hpiaal A. Š c n o o.	10!»
(Dalje.)
Nestrpno je šetala gospa Klara po samoborski hiši. Bila je opravljena v črno haljo. Nestrpno je šetala, sedaj razmetavala žrjavico v kaminu srebrnoj lopaticoj, sedaj pogledala iz okna. — Bil je hladen, čmeren dan, v dolini kadila se je megla. — Neka kača razjedala jej je srce. Bila je izredno bleda, samo pri očeh rdečili so se obočnjaki, a to ni bilo od solza. Ustnice so ji zadrhtale tu pa tam, oči se zatvorile, a rokoj je neprestano gladila haljo.
H krati zaškripale so vrata. Klara se je stresla. V subo vstopil je Ookolin, blaten, moker.
„Kvo me, gospa !u poklonil se je brivec.
»Vendar jedenkrat.*
»Ni niti čudo. Niti sedaj še nimam sape. Vso noč gazil sem sneg do kolena, a neprestano govorili so mi volkovi • „Dober večer !"
»Kaj je?" dignola je Klara glavo izvedljivo.
pravnost in jednakost v vsakem pogledu hrvatskega in italijanskega jezika v deželnem zboru istrskem.
Tako sklepam ne le iz okolnosti, da je to pravično in utemeljeno v zakonu, ampak tudi iz volilnih certifikatov, ki smo jih prejeli po zadnjih volitvah; isti so bili popred tudi za nas hrvatske in slovenske poslance sestavljeni italijanski in nemški, dočim so sedaj, vsaj za nas — volilni certifikat sem prejel pred nekoliko dnevi — sestavljeni najprej v jedino zveličavnem nemškem in potem tudi v hrvatskem jeziku. Iz tega dokumenta sklepam, da bode c. k. vlada spoštovala in dala spoštovati hrvatski jezik v dež. zboru istrskem.
Po razpuščenju deželnega zbora bi bili pričakovali, da bodo vladni organi postopali nepristranski pri volitvah. Toda jako prevaljeni smo bili v tem pričakovanju. Proti kandidatom italijanske stranke vlada ni nikjer postavila takozvanih vladnih kandidatov — to je nam vse jedno, ti-le so bili istotako krivični proti nam, kakor oni —, tudi tam ne, kjer so bili popred izvoljeni taki in bi bili lahko izvoljeni tudi sedaj Pač pa sta bila v jedneni skoro čisto hrvatskem in slovenskem okraju postavljena kandidata, nasprotna kandidatoma hrvatske stranke, in sicer moža, ki sta na glasu kot vladna moža in za katera so agitovali vladni uiožje in njih miljenci.
Za kandidata v mestnem volilnem okraju Pazin, Labinj in Plomin glasovalo je v Pazinu U2 ces. kr. uradnikov, skoro vsi v tem mestu, za najradikaluejšega Italijana. Ne omenjam tega, da bi jim to očital, saj smejo glasovati po svojem prepričanju, ampak da označim odnošaje, kajti to se godi v okraju, v katerem so Hrvatje v pretežni večini, v približnem razmerju 12: 2. V Pulju so glasovali za kandidata italijanske stranke c. k. in c. in kr. uradniki.
Kako se je postopalo v okiaju kmečkih občin poreških, o tem govoriti mi je zoperno. Jaz, dr. Laginja in drugi gospodje tovariši smo interpelovali o tein dne 14. junija t. I. Na to interpelacijo opozarjamo vse one poslance, ki hočejo, da bode pravica in zakonitost po vseh deželah te polovice monarhije, opozarjamo na isto tudi c. kr. vlado in posebej njegovo ekscelenco gospoda ministra za notranje stvari in sicer tembolj, ker so centrali politiške uprave najbrže tudi tu došla pomanjkljiva in neprava poročila.
Tako sklepam iz jednega primorskega lioluuradnega lista »Triester Zeitung" od dne 25. maja 1895, v katerem je rečeno: „isto
„Zlo je. Oprostite, milost, da sem to pot vrana."
„Govori — vse povej !" izdalmola je Klara nestrpno, spustivša se kakor utrujena na naslonjače.
„Kje naj počnem? Od zle volje lepi mi se jezik na nebo.*
„Kaj je s Pavlom ?*
„V Zagrebu je. Vi znate, damu je stric bedak in čudak. .Tezi se na Pavlovega očeta. Da mu se maščuje, pokloni Pavlu Mokrice, da bode mladič sam svoj. Polnoleten je. Cesar ga je zbok junaštva na Kolpi imenoval kapitanom in poslal mu /lato verižico. Sedaj je v resnici svoj gospodar."
»Pa kaj ?" odprla je Klara bistre oči.
.Kaj?* zmajal je brivec rameni. „Zlatarjevo vzame."
.To ni mogoče, tega ne sme biti !" skočila je Klara, drhščeča ko šiba.
»Ali vzamejo. Kdo naj mu brani?"
„Lažeš! To so bajke!"
„Bajke? Niso, milostljiva. Čujte. Doseilsi od Kolpe s svojim onim vlaškim antikristom, napotil sem se naravnost k Dori. Odkar sem takrat komaj izplaval iz Save ter stopil v tajno vašo službo zasledujem od daleč nila-
(volilno gibanje v Istri namreč) se je izvršilo v popolnem miru in redu". Nočem dalje govoriti o tem.
Ad vocem mir hočem nekoliko spregovoriti o nemiru in nesigurnosti. Navesti hočem le nekoliko slučajev. Omenil sem že po-preje, da se v Poreču v resnici grdo postopa s hrvatskimi in slovenskimi poslanci.
(I)alje prih.)
Politiške vesti.
V Trutu, dno 31. julija 1H95.
Deželni zbor Kranjski so zaključili včeraj Zlior je vsprejel odsekov predlog najetje posojila 1 milijona za občino ljubljansko ter izrekel svojo zahvalo v prvi vrsti premilostnemu vladarju, potem pa vsem onim, ki so se zavzeli za Ljubljano povodom nesreče: državnim poslancem, vladi, korporacijam in zasebnikom.
Krščanski socijalisti in Slovenci. O tem predmetu došli sli nam v isti hip v roko dve izjavi: jedna od te, jedna od one strani. Rapidno naraščanje krščanskega socijalizma v Avstriji — zlasti pa na Dunaju — je jako važen pojav v našem političnem živ-Ijenjn in utegne izdatno uplivatl na bodoči razvoj v tej državni polovici. Zato se nam vidi umestno, da tudi mi spregovimo par besed o stališču, na katero naj bi se — po našem skromnem in nemerodavnem meuenju — postavili Slovenci nasproti krščausko-so-cijalni stranki. Stvar je tem važneja za nas, ker je gotovo, da ta stranka ima že danes mnogo privržencev med našo slovensko duhovščino, torej v onih krogih, s kojimi je nerazdružno spojen napredek in razvoj našega naroda.
Kakor znano so krščanski socijalisti v poslanski zbornici glasovali proti celjski postavki, pridruži vsi se ob toni vprašanju našim očitnim nasprotnikom. Neodkrito-srčni bi bili, ako ne hi pripoznali brez ovinkov, da je tudi nas najnemileje dirnolo, doznavše o tem glasovanju krščanskih socijalistov. Vendar smo takoj ndušili svojo nevoljo, ko smo dobro stvar premislili, vzetuši v poštev vse one obzire, ki ravno sedaj, v očigled občinskim volitvam na Dunaju, vežejo krščanske socijaliste.
Tudi glasilo teh poslednjih, dunajska „Reichspost", ni bilo indiferetno glede na pojave trpke nevolje med Slovenci z ozirom na postopanje njega pristašev ob celjskem vprašanju. V svoji številki od minole srede je priobčila poseben članek pod zaglavjem
dega gospoda Gregorijanca. On mene ne vidi, a jaz njega vedno. Vražji je to posel zlasti radi onega — no vražji, pravim, posel. Po taborju, po selili, bilo je lajSe. Kdo pozna Čokolina ? Toda v Zagrebu, kjer me pozna i v mraku vsaka baba, v Zagrebu, kjer znajo, da sem imel opravka pri prevozu, kjer mislijo, da sem mrtev, ni to mačji kašelj. Ali vendar sem se za Pavlom tudi jaz dovlekel. Obiskal sem tudi starega Gregori-janca. Besen je na mladega kG bik. Sedaj, ko je sabor, stanuje pri Konjskemu. Preoblečen za Gregorijančevega seljaka sem tudi stanoval v istem dvoru. A Krupič je blizo. Lahek posel zame. Na dvorišču Konjskega stoji stara sušilnica. Tu sem se zavlekel pod streho in videl vse, karkoli se dogaja pri Krupičevih. Krupič ležal je v postelji ranjen — menda ste čuli, gospa, kako ga je stari Gregorijanec na Agatino izmrcvaril —"
„Cula sem. Govori!"
»Torej stari v postelji. Dora je sedela kraj njega, obvezavala mu glavo. Starka Magda prižgala je oljeno svetiljko. Bilo je že o mraku. Nekaj je zamahnol Krupič rokoj ; menda je želel, da se napije, kajli Dora vzela je vrčič ter nm ga podala. A naenkrat
»D i e S I o v o u e n u n d d i e O h r i s t-1 i c h - S o c i a I e n", v katerem navaja vse one pomisloke in razloge, ki so prisili ki-čanske socijaliste, da niso mogli drugače postopati o!) celjskem vprašanju, — V isti hip, kakor rečeno, dosel nam je v roko »Slovenski Narod" od miuo'ega torka z uvodnim člankom, v katerem pis^ bere hude levite krščanskim sacij al istom in njih vodji drju. Luegerjti, zatrdivši, da Slovani nimajo povoda ogrevati se za krščanske socijaliste povodom občinskih volitev na Dunaju.
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli oporekali resničnosti posamičnih dejstev, navedenih v tem članku, kakor tudi priznavamo drage volje, da so tudi zaključki iz teh dejstev, izvedeni v »Slov. Narodu", povsem pravi iti logični se strogo narodnega stališča. Stvarno je torej popolnoma opravičena sodba v »Slov. Narodu* ; drugo vprašanje pa je, d a-l i je 1» i 1 ta članek u m e s t e u s praktičnega stališča
i	u ozirom na ono u a I o g o, kisi j o j e nadela v prvi vrsti krščansko-s o-c i j a 1 n a s t r a n k a ? Na to s ran moramo povedati odkritorsčno svoje meueiije, da č I a-
ii	e k v »Slovenskem Narodu" ni bil umesten.
Gospoda, mi ne smemo pozabiti: da je la agilna stranka še le v prvem razvoju ; da zastopa sedaj izključno le nemšk« volilce iu da ne more kar hkralu stopili v boj proli narodni jednostranosti, globoko ukoreninjeni pri vseh Nemcih po krivdi naših najhujših nasprotnikov, nemških levičarjev ! Ad vocem „nemški levičarji* ! To je ravno tisto, kar je za nas najvarneje iu kar smo hoteli na-glašati: krščansko-socijnliia sranka hoče strmoglaviti zlobno zvija č u o i n d o m o z g a p o k v a r j e u o, a n prav zato najbolj škodljivo s t r a n k o ž i-(lovskih liberalcev, to je o no stranko, ki je našo drŽavo dovela do kraj propada in ki ima na vesti vse krivice na kojih trpe avstrijski Slovani. To stranko hočejo un čili krščanski socijalisti in vse kaže - to pa ja glavno — da se jim posreči ta namen. In ker imamo ravno mi Slovani največ povoda želeti, da se poruši pogubni upliv lažilibe-ralcev, menimo, da že smemo za sedaj — naglašamo: tedaj! — zali sni ti jeilno oko, ako se krščanski socijalisti ob tem ali onemu vprašanju kažejo — Nemce.
To je tisto stališče, ki naj bi bilo, po našem mnenju, odločilno za sedaj za razmerje Slovencev do krščanskih socijalistov.
A poleg tega glavnega momenta ue smemo pozabiti, da je »Reichsposl* dosedaj
tresk! vrč na zemljo in na kosce. Dora je zadrhtala in sklonila glavo v očetovo postelj. Starec se je pridiguol iu pogledal proti vratim. Iu v sobo vstopil je Pavel. Lep možak je, britve mi! Samo da ga vidite, gospa !"
„Lopov! Ne čenčaj! Govori!" razjarila se je Klara.
„Pa da! K«) je res. Pavel pohitel je k postelji, padel pred starcem na kolena in pričel je junak plakati kakor ženska. Začuden gledal ga je zlatar, a Dora je na pot digla glavo od očetovega vzglavja in skrivaj motrila Pavla. Skrivaj, ali tako čudno no to se zna, kako ženska glava mož-kega gleda. Pričeli so razgovarjati se. Kaj, tega nisem čul. A stari, kakor da se jo branil iu branil, a Pavel le silil, prosil iti zakljinjal. Naenkrat je starec uprl glavo v roke, kakor da se je zamislil. Iu zopet dig-uol ju glavo, pugladil hčerko in prikimal Pavlu. Veselo skočil je mladenič, veselo dekle. Krupič jima je priložil roki na glavi, starka Magda pričela je v kotu plakati, a Pavel prijel je Dolino glavo in poljubil dekleta."
(Dalje puh.)
povsem korektno postopala glede na nase primorske odnošaje ter da je v tem pogledu priobčila — menda jedini list na I »unaju — celo vrsto dopisov, koje bi bil radostno in z obema rokama — oprostite to že obrabljeno frazo! — podpisal sleherni slovenski radikalec.
Gotovo, da se mi Slovenci ne moremo identifikovati z narodnimi in politiškimi na* zori krščanskih socijalistov — saj so i oni Nemci —, ali s praktičnega stališča, se stališča zdravega oportunizma, kakor je gotovo primeren v sedanjem !. i p u, moramo ponoviti svoje menenje, da omenjeni članek v ,SIov. Narodu* ni bil umesten. Kajti ni res in ni res, da je za nas Slovane vse jedno, katera stranka zmaga na Dunaju pri predstojećih občinskih volitvah. Tudi tega ne zahtevamo, da bi dunajski Slovani glasovali za krščanske socijaliste, ali poleti pod noge ne treba metati tem poslednjim ravno v tem hipu, ko so zastavili sekiro, da d e fi n i-tivno poderejo drevo, ki nam je vsik-dar donašalo le strupenega sadu: po-1 i tiškega nasilja, narodne n es 11-p n o s t i do S I o v a n o v, brezsrčno s ti do trpečih nižjih slojev in pa brezvestnosti in p o p a č e n o s t i v gospodarskem in trgovinskem življenju.
Ako krščanski socijalisti poderejo to drevo, stcrili so s tem — če tudi morda nehote — največo uslugo ravno nam Slovanom, kot narodu demokratov, skrajno nasprotnemu politiškim in gospodarskim načelom židovskih liberalcev.
To je uaše stališče za sedaj nasproti krščanskim socijalistom.
O dogodkih na Balkanu. Srbski poslanik v Parizu, Garašanin, se je izjavil v pogovoril z nekim časnikarjem, da sprava med Rusijo in Bolgarsko bode še le potem mogoča, ako se knez Ferdinand nadomesti s kako drugo osebo, s kojo bi bili zadovoljni v Peterburgn.
.Makedonija", glasilo makedonskih Srbov, trdi, da se je popolnoma ponesrečil poskus Bolgarov, da bi zanetili ustajo v Makedoniji. To dokazuje, da Makedonci niso Bolgari. Sedaj da bi bil čas, da Turčija pozove na odgovor bolgarsko vlado.
Jasno je sicer, da je le se srbsko jetlno-stranskega stališča možno trditi, da v Makedoniji sploh ni Bolgarov, vendar pa kaže tudi ta izjava, da je prav imel Miroslav Hubmajer, ko je zatrdil, da ni računati na posebne vspche, dokler ne bodo vzajemno postopale vse narodnosti, živeče v Makedoniji.
Različne vesti.
Oiebna vest. Cea. namestnik vitez Ki-naldini odpotoval je sinoč na v Innichen na dopust.
Cirilo-Metodijskl dar. Moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu je daroroval v ta namen g. Vidmar 4 krone.
Doneski la moftko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Gosp. Martin Kibarič je daroval ob priliki veselice »Velesile z dne L>8. julija t. 1. 1 krono; g. X. Y. Z. je daroval 3 krone in dva stara vojaka sta darovala 2 kroni.
Slovenski in hrvatski učitoljiščmki In u-čitelji&čnice podarili so družbi sv. Cirila in Metoda 100 kron, jednaki družbi /.a Istro pa 20 kron, to pa namesto namerovano abituri-jentske veselice, ki se je morala opustiti radi ljubljanske katastrofe.
Sveti Birokracij 1 Na drugem mestu pri-občujemo zanimiv slučaj o birokratizmu, vladajočem v Trstu; temu podoben, nič manj drastičen slučaj pa pripoveduje pod zaglav-jem „Sv. Birokracij v Trstu" današnji „Trie-ster Tagblatt*. Stvar zasluži, da jo piiob-čiino v prevodu i našim čitateljem: Minole sobote počastil je odrasel morski pes vodovje pri Harkovljah s svojim obiskom. Na tem ni nič posebnega; kapitanat pristanišča obvestil je takoj mestni magistrat o prisotnosti človekoljubnega gosta in mestni magistrat je s svoje strani takoj z razglasom opozoril na to veča ali manjša meča imajoče in kopajoče se človečanstvo. Do tu tudi ni nič posebnega na tem. Čudno pride še-le sedaj: službeni list priobčil je v ponedoljek med razglasi ničesar slulečiiu Tržačanoin, da se je ,v soboto morski p»*s itd.4 ter seveda z doslednostjo, ki Iti bila vredna boljše stvari, tri dni z a p o r e d o m a ponatisnil
La.-tu'k politično
to teralnico za morskim psom. Mi in menda tudi morski pes, ki je med tem odšel ne zna se kam, smo sinoči prav olajhščano vzdilutili, da je Sv. Birokracij po predpisu pogoltnil svojo žrtev, sestavljeno iz nezmotljivega sloga in tiskarskega črnila. (V boljše razumevanje te satire, bodi povedano, da je morski pes že davno odplul Bog ve kam, predno je službeni list po znani dolgi birokratski poti je! razglašati svojo službeno vest o morskem psu. Ali se ne pravi to: po toči zvoniti?!)
Birokratizei . Mestni magistrat je sestavil dne 15. julija objavo, tičočo se državnih izpitov za gozd na rje. V tej objavi bilo je rečeno, da se morajo dotični kandidatje prijaviti do 31. julij a. No, v dobi elektricitete pa je potreboval ta razglas baš do 31. julija, da je našel svojo pot v razna uredništva. Tako smo doživeli nov dokaz, da je v Trstu marsikaj mogoče, kar se drugje nikakor dogoditi ne more, kajti naredbo, katera določa, da doba prijave izteče dne 31. julija, objavi službeni list d n e 1., 2. i n 3. a v g n-s t a, ker vsled pedantiškega birokratizma magistratovega ni bila mogoča objava. In dotični ubogi kandidatje naj dne 3. avgusta lovijo ubegli 31. dan julija! To je že več nego klasično!
Katoliška družba tržaška priredi v nedeljo, dne 4. t. in. izlet v Sv. Križ. Tega dn<5 namreč bode slavila Kriška županija obletnico blagoslovljenja kapelice Lurške Matere Božje. Tem povodom bode slovesna procesija s kipom Matere Božje. K temu izletu vabljeni so členi in sploh prijatelji družbe. Kdor se hoče udeležiti izleta, mora si kupiti vozni listek za 60 nč. (III. razred), ki velja za vožnjo v Nabrežino in nazaj. Izletniki se zberč ob 7'/a uri zjutraj na kolodvoru južne železnice, liazven procesije bode v Sv. Križu slovesna sv. maša in popoludne blagoslov. Kdor hoče iti peš v Sv. Križ. nas toj a naj, da pride tja do 9. ure zjutraj. — V slučaju slabega vremena odloži se izlet na nedeljo, 11. avgusta.
častno obftanitvo. Občinski zastop občine Srpenica na Primorskem podelil je deželnemu glavarjn, grofu Franu Coroni-iiiju in okrajnemu glavarju v Tolminu grotu Frideriku M a r e n z i j u vsled soglasnega sklepa častno občanstvo. — Zanimivo bi bilo vedeti, ali seje inicijativa za to p o č e š č e n j e porodila v občinskem z a s t o p u s a m e in 21 Vsakako pa je dolžnost goriđ»im prvakom, da zasledujejo, da li ni to počeščenje v kaki stvarni zvezi s predstojećim i volitvami v deželni zbor goriški. Vse kaže na potrebo, da naši možje bdijo takorekoč noč iu dan, ako nočejo doživeti neprijetnih presenečenj. Tako sklepamo ne le po tem počeščenju, aiupak tudi iz ustnih poročil, javljajočih nam o raznih kandidaturah, katerih se nikakor ne bi mogli veseliti ! Pozor torej 1
Še nekaj iz .nemškega" Celja. „Stu-dentenheiin" v Celju mora biti in to še letos, da privabijo kolikor veče številce .pristnih" nemških dijakov na Celjski gimnazij, kajti „Studentenlieim" ima — kakor smo že zadnjič naglašali — jedino ta „ple meniti" namen. Gospoda „Nemci" v „nemškem" GVlju pa so biti v veliki zadregi, kje dobiti potrebnega drobiža za zgradbo svojega „Heirn-u". In glej: iz strašne stiske rešil jih je pristen slu matere Germanije, Celjski odvetnik dr. I v a ji Stepischneg (Stepišnik ?), poklouivši v omenjeni „človekoljubni" namen svoto 20.000 gld. Stvar vele-matere Germanije v Celju je torej povoljno rešena, »narodna posest" Celjskega „nem-štva" pribita iu veselje vlada med velikimi in malimi Celjskimi nemčurji nad 20 tisočaki, katere je redkim samozatajevanjein in v tej dobi sebičnosti neverojetno požrtvovalnostjo položil na oltar boginjo Germanije odvetnik — Stepišnik! Koliko „nemške narodno posesti" je bilo do sedaj v Celji, kaže vsakako to-le dejstvo, da bodo morali odslej od drugod, iz drugih nemških krajev, prenašati tako narodno posest v Celje, oziroma ini-portirati tjakaj nemških dijakov.
S Koroškega. V Pustiški dolini je pobila toča. Škode je do 20.000 gld. — Slovenske vsporednice v Celju navdajajo strahom tudi koroške srditeže. Boje se namreč, da se gimnazij v Celovcu polagoma posloveni, ker je naučna uprava odredila, da nemški Korošči ne smejo več študirati v Celovcu, aiupak v Beljaku. — V Celovcu ho-
zasnovati mestno hranilnico, dasi že obstoji tam Koroška hranilnica. .Mir" pravi, da bode tudi Slovencem dovoljeno delati dolgove pri tej hranilnici in plačevati obresti, koji denar bode seveda služil velikoger-inanskiin namenom.
Statistika tržaška. V tednu od 21. do 27. min. m. rodilo se je v tržaški občini 113 otrok (70 možkih in 43 ženskih); razven teli bilo jih je 7 mrtvorojenih. Umrlo je 89 oseb (49 možkih in 40 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 28 77 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: l slučaj škrlatice, 4 si. davice, 2 si. ošpic, 16 si. jetike, 8 si. vnetja sopnih organov, 2 si. kApi, 3 si. smrti po naključju in 3 samomore.
Pogozdovanje. rA\ pogozdovanje zemljišča, ležečega med gozdičem Farneto in cesto vodečo k .Lovcu", dovolila je mestna delegacija eksekutivi za dve leti po 500 gld.
Nenad'ia smrt. Včeraj pojavil se je krvotok pri 401etnein javnem postreščku Ferdinandu Lenardonu, stanujočem v ulici Fonderia lišt. 3. Siromak se je zgrudil na stopnicah, imel pa je vendar še toliko moči, da seje privlekel do svojega stanovanja. Tam se je zgrudil mrtev na tla (M zdravniške postaje pri hi tel je dr. Strasser, toda ni mogel storiti drugega nego konstatovati smrt.
Kovanje novega denarja. Dunajski novčni urad je večinoma že nakoval denar, katerega določajo zakoni o uravnanju valute. Doslej je nakovanega za 232.342 milijonov goldinarjev novega denarja Kovanje zlatega denarja vršilo se je poslednji čas jako po-lahko, da ostane materijala tudi še za drugo leto. Srebrnega denarja mora se nakovati po zakonu o valuti za 140 milijonov (kron); doslej je nakovanih že za 87 2 milijonov kroti, ali nad 60 # vsega- Drobiža po 10 in 20 stotink mora se nakovati za 21 milijonov goldinarjev, nakovanega je že za 17'7 milijonov; ostanek bodo nakovali še letos. Drobiža po 2 in I stot. mora se nakovati za 91 milijonov gld.; doslej je gotovega za 1H mil., ostanek ima se nakovati v prihodnjih petih letih. Drobiža po 1 stotinko je nakovanega 85 6 milijonov komadov, vrednih 432.000 gld.
Cerkvena statistika v ameriških zjedi-dinjenih državah. Leta 1890 so našteli v Sjedinjenih državah severo-ameriškili okroglo 63 milijonov prebivalcev. Sedaj je dovršena tudi cerkvena statistika, ki sicer ni popolnoma zanesljiva, kajti oskrbeli so jo drž. uradniki, vendar pa nam kaže ondotne verske razmere v jako čudili luči. Številke so namreč pokazale, da imajo Zjedinjeue države 143 raznih verskih družb v 165.177 občinah ; 20,612.806 ljudij pripada tem verskim družbam. Iz tega številjeuja pa sledi, da vsaj polovica državljanov v Zjedinjenih državah ne pripada nobeni verski družbi. Petero verskih družb pa šteje nad jeden milijon vernikov: r i ms k o - k a to 1 i š k a Cerkev 6,250.000; Metodisti 4,600.000; Baptisti 3,725.000; Presbiterijanci 1,280.000, Lute-ranci 1,120.000 vernikov, Nadalje pripoveduje statistika, da deseterim drugim verskim družbam pripada nad pol milijona vernikov. Judov so našteli le 130.000- Med drugoverci vladajo bolj in bolj razne zmešnjave in prepiri ; zato pa se jih toliko odvrača od verstva sploh, tako, da žive popolnoma brezversko. Katoliška vera in življenje pa lepo napredujeta. To se vidi tudi odtod, ker se mnogo mladeničev hoče posvetiti otuli duhovskomu stanu. Za vzgled povemo le jeden dogodek. Papežev poslanec nadškof, mosgr. Satolli je posvetil jezuvitom dne 26. junija t. 1. v \Voodstock-u (Maryland) 26 mašnikov. To je živo seme, katero v nekaj letih vsklije v bogato žetev.	.Slov."
Sleparsk vrtnar. Novembra meseca min. leta seznanil se je v Trstu 23letni vrtnarski pomočnik Kndolf Menčik iz Češke z hišino Elizo Goš. Dekle bilo je varčno in imelo je že par stotakov prihranjenih. To je mikalo Menčika toliko, da je odkril dekletu svojo ljubezen in obljubil poročiti jo. Neiskušeno dekle izročilo je svojemu „zaročencu" s časoma 5O0 gld. iu raznih vrednostnih predmetov, kajti prebrisani Menčik potreboval je denar baje za „trgovino". No, napolnila pa se je tudi njegova sleparska mera in včeraj so ga izročili policijskemu ravnateljstvu in od tam moral je v zapor.
Pretep med defcaki. Včeraj sta se stepla 12letni Feliks Cuciut, stanujoč v ulici Ca-
pitelli lišt. 16 in 121etni Anton Katanar. Mali Cuciut je svojega nasprotnika udaril z drogom inetle tako silno po levem očesu, da je oko izteklo. Ranjenega so prinesli v bolnišnico, a malega ranilca prepustili so oblasti starišem, da ga primerno strogo kazim jejo, kajti pred sodišče še ne more, ker j«* še-le 12 let star.
Policijsko. Sestri Baretto, stanujoči na Videli lišt. 393, dali sti pred nekoliko časom njiju svakinji Terezi razne vrednostne predmete (zlatnino itd.) v pohrano. Žena je shranila te predmete s svojimi zajedno v omaro. Predvčerajšnjem pa so vse te stvari izginole. Neka Marija Visnovič pripovedovala je, da je videla nekega cigana klatariti se okolo stanovanja Tereze Baretto in trdila da je ta cigan vrgel omot od sebe. No, polovico ukradenih stvarij našla je Tereza Baretto sama, ostale kose pa je našla policija v potoku pri sv. Ivanu. Policijski kan-celist g. Krainer in nadzornik g. Vrbič zaprla sta neko Marijo Grižon, ki je na sumu, da si jo prisvojila omenjena stvari.
Loterijske Številke, izžrebane 31. t. m.: Brno	25, 17, 31, 18, 75.
Najnovejše vesti.
Tridsnt 1. Župan iu vsi občinski svetovalci so odposlali .kot privatne osebe" brzojavnih čestitk — generalu Baratierijn. (Mi sicer ne poznamo zaslug generala Baratierija za — Avstrijo, glede eventuvainih dru-g i h zaslug pa že moramo prepustiti sodbo županu iu občinskim svetovalcem — četudi kot „privatnim osebam" tridentinskim. Op. ured.)
Išl 31. m, m. Princ Leopold Bavarski, princesa Gize'a s princema Juijem in Konradom došli so danes tu sem iz Monakovega iu jih je na kolodvorn vsprejel cesar z nadvojvod-sko dvojico Fran Salvator.
Budimpešta 31. m. m. „Budapester Cor-respondenz" javlja: Minister je imenoval prve državne voditelje matic za 6 komitatov.
Sredec 31. m. m. Kakor javlja „Agence Balcanique" je dovršena telefonska zveza med Sredcem in Uuščukom in se izroči ista dne 1. (13.) avgusta javni uporabi. Istotako so sklenili, da se zasnuje telefonska črta ined Sredcem in Belimgradom, ki se pa otvori še le z začetkom prihodnjega leta.
Trgovinah« briojnvk«.
Budlmpaita. Pienica m »pomlad 6.8rt—G'8fl PSent-ft z« september i896 8.49 'tu 6 50. Oves za jesen 6.73—5.75 IU za jesen «41 «.42 Koru<a *a juli-avgst 5-89—5 91 a« ninj-juni 1896 4'82—4.S4.
1'V'oica m.»h uit 7* kil. f. 6 35 -640 o«t 79 kil. t. 640—6 45*, od HO kit. f. 6.45-G60 od 79 kil. r. 6-55-6 60, o.l H3 kil. for. 6.*5-7.—. Mmu» rt'70-7 -: pmso C---«-«0 ri n»va 5 40-5,50.
Pionica : Malo povpraševanja, trg ml tfen. Prodalo so jo 15000 mt. st., večlnont roba stara in nova 5 nfi. ceneje, Oves vedno ra*to8e, danes zopet 5 ii<\ d raž je. Vre me: silna vroiina.
Praga. Neralinirani sladkor za avgust f. 12.G5. nova letina 13-30 stalno.
Pruga. Centrifugi novi, postavi,jen* v Trsi in carino vrod odpoftiljatev preeej f.28 50—. - avgust
sopt. T 28.75 --— Coiiea in(5 29.---■— Cotvoriii
SO' -—.--. V glavah (sodih) »0 25
Havra. K«u Sumim good avorngc 7 t. juli M.35 november 93.-. mlaftnn.
Hamburg. Umito« goo.l averago ;.k september 75-50 december 74 7*> murc "3 50 mirno.
Dnnnjsk« boran 1. avtf uat«
iaos
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju . .	. . 100-90	100.80
„ „ v srebru . .	. . 10105	101.—
Aviitrijrtka, rfluta v zlatu	. . 12350	123.50
„ „ v kronati .	. . 100 95	100.90
Kreditno akcijo , . , . ,	. . 104'-	408.50
London 10 Lst......	, . 121.35	121 40
Nnpolooni.......	. . 9.62'	t S1-H2
20 mark ......	. . 11.86	11.Sli
100 italj. lir ..... .	. . 45.9»	45 9."»
Učenca
za tlelo mehanikarja išče inženir Ž i v i e, ulica Zonta 5.
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Ilaidcrja jo najboljšo sredssvo za čuvanj o zob pred gnjilobo ter jih Sisti, no
da bi oškodoval Btoklenino. V škatljicah po 30 in 50 nvf. izključno v proroovani lekarni
PRMMARER „fti due Mori" Trst, veliki trp.
Tinct.: Stomach : comp.
Svetega Jakoba želoiečne kapljice.
Skoz več let HkuHano domaće zdravilo, Ui pospeiujo prebavk in tek povečuje itd. Steklenica «0 1.1, in 1 gld. 20 lič. Kakor domačo iivoeokTep8ojo6e sred-PrVfi vrsto, £ixzal so je skozi gaN^3voelf>tno rabo dra Uebera ihceokrep-KEfijHčujoči eliksir (Tinct. ehinae norvotica fSflpfl "onip.) — Vaiitvona znamka f in sidro — Hteklonice po p|<|. 1, 2 iu it oO. l»o liefiniikth in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M* Fanta v Pragu (glavna zaloga) : Lekarna Sera-vallo v Trstu; daljo .< lekarna I. Zanetti v Jratu ; stara o. kr. vojaška lokama na Dunaju, Stofans-_p lat z, kak'.r tadi v drugih lekarnah.
litičn<» društvo .Kdiiiost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.