100, iffiv. Iibaja razen pondeljka Ni dneva po prazniku Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/L, Uiiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 2‘70, osmrtnice in zahvale po K 3’20, razglasi in poslano vrstica po K S'60; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Pavlalnl Iranko v «Mwi SNS. Uuhllanl, v soboto 1. mala 1929. Pom«esn« im, 1 krono. Leto SV. ... *•**«. **!-> Glasilo lugosiov. socilalno • demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Fo pošti ali t dostavljanjem na dom za ceio eto h 108, k a pol iet.fr K 84 za četrt eta K 42, za mesec K 14 Za Nemčijo celo leto K 204, ta ostalo tujino in Ameriko K 22 S. Reklamacije za list so poitnine proste. Opravnižtvo ,e v 1. ubijam, Frančiškanska ulica r-t.6 U, Učiteliske tiskarna. Prvi maj — sedmina. Z žalostnim spominom v srcu praznujemo letos prvi maj z delom, da z zaslužkom tega dne po svojih skromnih močeh podpremo svojce padlih. Toda ne samo ta spomin, marveč tudi protest proti vsemu krivičnemu terorizmu nas navdaja ta dan z ogorčenjem vred. Krivci žrtev, krivci, ki danes tri-umfirajo in se škodoželjno rogajo, ne da bi imeli izraz sočutja, ne da bi priznavali svoj greh, greh sistema. Niri to ne! Pa' zvračajo vso krivdo na delavstvo in pišejo parodije z be-stijalno zlobnostjo. Berite meščansko časopisje, pa boste našli v njem samo zlobe, demagogijo in lažnjivo zavijanje, kakršno v pošteni politiki in med poštenimi ljudmi ni običajno. V tem oziru sta poleg drugega časopisja na prvem mestu »Večeri« list« in »Slovenec«, lista svete — resnice. Mi nismo hodili nikdar po tej poti, ker je nepoštena in tudi v bodoče ne bomo. Sodrugi, sodružice! Pomen prvega maja poznamo, zato ga danes ne bomo slavili v člankih. Vsa okolica, ves sovražni tabor nas sam uči, kaf pomeni praznik prvega maja za nas. In če postavimo na naš bojni bar jak kot prvi klic: boj nepoštenosti in kot drugi boj za socialno osvoboditev proletarijata, smo v tem trenutku storili svojo dolžnost. Teden dni je, kar so padle žrtve. Ce nam sovražniki očitajo, da hočemo izrabljati te žrtve, jim zakiičemo, da žrtev nismo povzročili mi, da bi z njimi renomirali, ampak vi, da bi z njimi zatrli svoboden razvoj delavskega razreda! Prvi maj zmage in slave pride, ne varajte se, prave zmage! Slava prvemu maju! Našim naročnikom Vsled stalno naraščajoče draginje i napiiia. tiska i. dr. smo prisilieni zvi- ! Sati naročnino našega lista. Tako bo stal s 1. maiem mesečno 15 K. četrt letno 45 K, polletno 90 K. celoletno ISO K ter posamezna številka I K. Ni nam pred očmi dobiček lista, namen, naloga, ki io ima vršili v teh težkih dneh naš »Naprej«. ki je edini Movenski socialistični dnevnik. Upoštevajoči težke gmotne razmere naših naročnikov smo to storili naizadnii izmed vseh listov. Vkljub temu smo trdno prepričani. Ua nam ostanejo zvesti vsi naši dosedanji bralci in v bodoče, da se bodo zglasili še novi. vsi tisti, ki si želijo opore, tolažbe v teh dneh oreganjan-ia vsi tisti, ki so potrebni navodil ter pouka za prava pota v bodočnost do zmage pravice — do naše zmaee. Zahtevajte »Naprej« povsod I Sirite, čitalte zn! Uprava. Poslanica ameriških Jugoslovanov predsedniku in narodu Zedinjenih držav. Ameriški Jugoslovani so. kakor , le našim cenj. čMateliem znano, že med vojno mnogo pripomogli k temu, da se osvobode mali. tlačeni narodi izpod iarma velikih imperialističnih. militarističnih evropskih velesil. Ko le končno. 1. 1918 postal stavek rindivisihiliter et inseparabili-ter« stare avstrijske pragmatične sankcije ničnosten, so ameriški Jugoslovani po svojih zastopnikih in korporacijah takoj s pisano in govorjene besedo požrtvovalno na" stopili pri vseh zavezniških državah ta naravne pravice naciioiialno osvo boleneea Jugoslovanstva in njegovo niedinlenje v ono državo. Največ jih zaslue si je v tem oziru pridobilo ameriško »Jugoslovensko Republikansko Udruženie«. ki je za časa pa- lisIek. Ant. P. Čehov: Veliki in mali Volodja. (Poslovenil Fran Pogačnik.) »Pustite me, da sama vodim? Usedem se poleg voznika,« je glasno vzkliknila Sofiia Lvov-na. »Čakal, jamščik.* se‘iem k tebi na kozla*« Stala je na saneh, mož Vladimir Nikitič in prilateli izza mladih nog Vladimir Mihailič sta to držala za roke. da bi ne padla. Trojka je dr »cla kakor strela. »Dejal sem. da bi se H ne smelo dati ko-olaka.« ie Vladimir Nikitič nevoljen zašepetal svojemu sopotniku. »Sem vedel!« Polkovnik ie vedel po izkušnji, da pri takih Ženskah, kakor le njegova žena Sofija Lvovna, sledi burni, matice opiti veselosti, histeričen smeh in nato plač. Bal se le. da se bo po povratku domov, namesto da leže Spat, moral ukvarjati z obkladki in kapljicami. »Trr»« Je kričala Sofija Lvovna. »Jaz bom vodila’« Bila ie očividno nadvse Židane volje. Zadnja dva meseca, od poroke dalje, jo ie mučila misel, da le vzela polkovnika Jagiča le iz preudarka in. kakor se govori, »par depit«. Danes pa se je v predmestni restavraciji uverila, da ga strastno liubi. Vzlic svojim 54. letom je bil tako stasit. vitek, gibčen človek in se je tako prijetno • voznik« riške konference na neštetih mestih, pa tudi pri ameriškem senata in Wil-sonu nastopilo za samoodločevalno pravico. (O tem je »Naprej« že večkrat poročal. Op. ured.) Izdalo ie celo vrsto brošur in revij, etnografič-nih zemlievidov in spomenic v angleškem, francoskem, slovenskem in srbohrvatskem ieziku. Predvsem gre za pravično reši tev jadranskega problema. V trenot-ku. ko bi moralo priti do končnove-Ijavne rešitve glede tega. za vse Jugoslovanstvo živliensko važnega vprašanja, se le »Jugoslovensko Republikansko Udruženie« obrnik) do vseh lugoslovanskih društev in kor-poracil v Ameriki, da predlože vladi Združenih držav ameriških skupno spomenico. da Združene države ameriške vztrajalo na stališču pravične rešitve jadranskega problema Pozivu so se odzvale in poslale v deput delegate tele amer. organiza cije: Slovenska Narodna Podporna Jednota, Jugoslavanski Socialistički Savez, Jugoslovenska Katoliška Jednota, Slovenska Delavska Podporna Zveza. Jugoslovanska Podporna Zveza »Sloga«. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. Narodna Hrvatška Zajednica. nr vatska Zajednica Illinois. Hrvatška Sokolska Župa »Tomislav*. Savez Sjedinjenih Srba »Sloga« in Jngoslo-vensko Republikansko Udruženje. (Kranjska Slovenska Katolička Jed nota ni poslala delegatov zavelio pomanjkanja sredstev. Hrvatski Savez ie stvar smatral za neuspešno, ^rp-ska Narodna Odbrana in Pravoslavni Savez Srbobran nista odgovorila.) LDenutaciio ie v »Beli hiši« v Wa-shingtonu spreiel dne 9. marca t. 1. šekle tar predsednika Wilsona. Mr. Tumultv in isti dan State Department in sicer Mr. Frank L. Polk, Acting Secretarv of State, in njegov pomočnik Mr. Br. Long. Tiimultvu le deoutacila izročila spomenico za predsednika Wilsona in kooijo spomenice Mr. Polku Deputacija ie dobila zatrdilo, da bo ameriška vlada glede jadranskega vprašanja trdno vztraiala na svojem stališču. V pismih, naslovljenih na NVilso-na in Polka, izraža deputacija svoje polnomočje kot zastooništvo 300.0».K> organiziranih ameriških Jugoslovanov in natančno poznanje vseh podrobnih narodnostnih in gospodarskih odnošalev v zasedenih Jugoslovanskih ozemljih in na iadranski obal?. Deputacijo le vodil sodrug Etbin Kristan. Apel predsedniku 1 narodu Siedlnie-oih država u odbrani liigoslovenskog naroda. Problem jadranskih pokrajina, koti duboko zaseca u životne interese Juecslovena i nlihove ntlade države. izgieda da se približava neko? vrsti krajnjeg rešenja. Pod tim okol-nostima. Amerikanci iugoslcvenskog porekla, udruženi u više organizaci-ia kolih su brate pažnji - obatevmŠ la koiib su imena potnisana na ovom aoelu. smatraiu za svoiu dužnost da ponova obrate ra?nji Predsednika i naroda Siedinicnih Država teritori-jalne potrebe naciie od koie oni vode poreklo i u napredak koje su sa svim razumliivo duboko zaintereso-vatii. Šjomenico prinašamo v hrvat-skem ieziku. ker interesira vso lav nost v Jugoslavili. lznoseči naše nazore, pre svega želimo naiodlučniie naglasiti da sta-stanoviše Jugosiovena u pogledu spornih teritorija uiie diktirano ni-kakvjm šovinističkim željama za ekspanziiu ili uvečanje. nego ledino iskrenom i nepokolebljivom verom v pravednost i nepristrasnost teritori-ialnih potraživania Jugoslavije. Mi takodje skrečemo pažnju na činjenicn. da jadransko pitanje sada kao i slična balkanska pitania ranije koia su remetila mir sveta za vreme poslednjeg stoleca, nisi bila posledica toliko lokalnih prilika koliko mešanja i želje za osvoienlein stranih sila. Istina le. da su u prošlosti bili mnogi nesporazumi i razmimoilaže-nja izmecHu raznih narodnosti naseljenih na Balkanu, ali večina njih mogli su biti rešeni hez posebnih te-škoča i nijedan ne bi bio opasan za svetski mir da niic bile intriga auto-kratskih sila. koie su na Balkan gledale požudnim pogledom i pokušava le da tamo stvore raspore. da bi ima-le izgovora za mešenle I osvaianje Istorija ovih intriga i njihove posledice vrlo dobro su poznate, da bi ih trebalo ponavljati. Na kraiu su dovele i bile direktan povod veli-kom ratu koii ie koštao hudskih žr-tava i blaga koliko svet pre toga ni-kada nije video, S obzirom na pouke iz današnjeg rata. zar ne bi bilo pametno pomišljati da nadalini pokušalu stranih naroda za protzvolina zavoievania bal-kanskog zemHišta budu osuiečem. podiednako radi pravde balkanskim narodima kao i a interesu svetskoga mira? J ugoslovenski narod ne može * nikada ne če biti zadovolian lednim rešeniem koie bi znatan deo njegovih članova otimoravao da živi pod stranim jarmom. Stolečima se je on žilavo odunirao takim pokušajima. čuvao svoiu narodnost i lezik, I sa-čuvao ih uz r-rkos okrutne vladavine habsburške dinastije. Chn mu se Je pruf.la prilika da zbaci sa sebe ia-ram ugnjetača. on lu le oduševljeno prihvatio, pomogao dezorganizirati austriisku vojsku i mornaricu i na kraju otvoreno se pobunio onog tre -netka kada je postalo lasno da je uspeh u izgledu. Na dobro poznatoj konferenciji u Rimu, u prole£e 1917, predstavnici Jugosiovena obečaše ovu uomoč Italiianima. i Jusroslove-ni svoje obečanje pošteno održaše Očekivali su pak da i Italijani ostanu dosledni svojim obečanjima, datim ua istoi konferenciji. U mesto toga. Italijani zahtevalu da iedan veliki deo iugoslovemkog naroda podpad-ne ponova pod strani laram baš u trenutku kada sn. kao plod pohede, sloboda. i samoopredellenie trebali da budu nagrada Jugoslovenima Po svemu su nam simpatični zahtevi ltalile na onai deo austriiske monarhije koli ie naseljen Italiianima i koM ie bio otet ltaliii nasiljem ali mi odlučno protestvuiemo protivu toga. da Italiia učini istu nepravdu Jgoslaviji koiu je Austrija njoj nanela i koiu ie ona tako opravdarto i oset-liivo osečala. Kiaiev; u sporu izmediu Jueosla-viie i ltalile naselieni su pretežnom večinom Jugoslovenima. N" poriče-mo. da postoie neke varoši na ovom zemliištu u koiima oreovladiuui Ita lilani. Ali zar niie ix)diednaka istina da se na teritoriji koiu Jugoslavija ne spori ltaliii. i koia ie do rata pripadala ltaliii. nalaze takodie više varoši i distrikti u koiima Jugosloveni Čine veliku večimi? Italiia zahteva soorne pokraiine na podloži Londonskog ugovora, jednog talnog pakta koli raspolaže s Jugoslovenima i niihovom zemliom po staiom načelu osvojenia. koje ne vodi nrKakvih obzira o pravima Stanovnika zemliišta h pitaniu. Još bi se dalo razumeti nastoiavaiije ispunje-nla odredaba ovog ugovora izmediu Italije i nienih saveznika s iedne Strane i centralnih srla na drugoj. Ali posle pobune Ju«oslovena protivn austriiskih ugujetača i pada austrij-ske carevine kao posledica ove pobune. Jugosloveni su oosvema ovla-ščeni zahtevati, da se pri podeli biv-šeg austriiskog carstva princip sa-moopredelienja primeni i na njih. Sem toga. širom celog sveta bio »e razaslat poklič da se veliki rat pto-tivu centralnih sila vodi za sloboda i samoopredelienle potlačcnili naro da. Jugoslavija je bila u pravu da ve-ruie. da le tai poziv učmiett pošteno, I da su oni koli ga izdadoše i s nj*m se složiše. obvezani principima izne-tim u ulemu. Kako su onda može sada Italiia pozivati na tobožnia prava talnog Londonskoe uerovora kolega su odredbe protivne oblavljenim ci-Ijevima svetskog rata. na koje su se Jugosloveni oslonilt i radi kolih sn svoje snage udružili s Talilanom i njenim saveznicima da zbacc au-striisku i nemačku monarhiju? Žrtve kole su Jugosloveni »odne- II za slobodu i uiedinjenie, bile su poglavito ogronme u Srbiii koie mu-Čeništ\'o le poznato širom sveta. Ali teško da su one bile maitie u drugim krajevima naseljenim Juuosloveni-ma. Pri svem tom lugoslovenski narod nikada se niie ookolebao u svo-joi odluci. Pred njegovim ie očima blleštala siaina svetlost slobode. a a njegovim ušima zvonilo spasotnosno šalil in prepeval s cigankami. Starejši ljudje so sedaj res tisočkrat zanimivejši od mladih in vse le podobno, da sta starost in mladost zamenjali ulogi. Polkovnik je bil dve leti starejši od njenega očeta, a kal ie to. ko pa hrani v sebi. ako smo odkritost čnL več življenske sile, čilosti in svežosti, kakor ona sama. dasi ii le šele 23 let. >0, mili moj,« si ie mislila »Čudoviti!« V restavraciji se ie tudi prepričala, da ii ni ostala v du?i niti iskrica prejšnjega čustva Do svojega mladostnega prijatelja Vladimirja Mihaillča. ali na kratko Volodlo. ki ga Je še včeraj slepo in obnono Ij.ibila. le bila sedaj popolnoma ravnodušna. Nocoj se ii ie zdel ves večer ohabel, dremav, nezanimiv, ničev, in njegova hladnokrvnost, s katero pusti po gostil nah druge plačevati. Io ie to pot raziarila; je-dva se le vzdižala, da mu ni zabrusita v obraz1 »Ako nič ninifte, sedite raje doma!« Plačal 3e vse polkovnik. Nemara vsled tega, ker so M mimo oči švigala drevesa, brzojavni drogi in zameti, so se 5 Doraiale v glavi najrazličnejše misiL Mislila je: »Račun v restavraciji je znašal 120, a ci gani so dobili 100 rubljev: jutri pa morem, ako se rai poliubi, vreči skozi okno makar 1000 rubljev: pred dvema mesecema pa. pred poroko, ni premogel mol žep niti treh rubljev in za vsako malenkost sem se morala obračati na očeta. Kako se življenje izpreminja!« Misli so Ii bile zbegane in spominjala se je. kako je njen sedanji mož. polkovnik Jagič, ko le štel kakih deset let, hodil za njeno teto in 1 e vsa hiša govorila, da jo je on pogubil; v resnici le prihajala teta h kosilu z objokanimi očmi. pohajala kdove kod okoli in vsi *a govorili, da revica ne nalde miru. On le bil takrat krasen človek in je imel pri ženskah nenavadno srečo, tako da ga je poznalo vse mesto: pravili so o niem, da jse vsak dan vozi na oosete k svojini častilkam, kakor zdravnik k bolnikom. Tudi sedaj je njegov obraz, zlasti v profilu, še vedno krasen, vkljub sivim lasem, gubam in očalom. Oče Sofije Lvovne ie bil vojaški zdravnik in ie služil nekoč v enem polku z Jagičem. Tudi oče Volodje Mihajliča je bil vojaški zdravnik in pravtako služil v istem polku z niemm očetom in Jagičem. Navzlic svoiim ljubavnim pustolovščinam. ki so bile često zelo zanimive in nevarne, je Volodja v šoli krasno uspeval: dovršil le vseučiliške študiie z izvrstnim uspehom in si-potem izbral za svoi posebni študij ino zemsko slovstvo: kakor govore, piše sedaj razpravo. Živi v vojašnici pri svojem očetu, vojaškem zdravniku, in nima lastnih dohodkov, dasi mu le ie 30 let. V dedinstvu sta s Sofijo Lvovno stanovala pod eno streho in on te često hodil k njej, da sta se skupaj igrala; pozneje sta se skupaj učila plesati in francoščine; ko pa k on dorastel in se razvil v čvrstega, prekrasnega mladeniča, se je najprej sramovala pred njim. nato pa se le vanj brezumno zallubfla ter m liubila do zadqiega časa- dokler ie ni poročil Jagič. Tudi on je imel nenavadno srečo pri ženskah, že skoro od 14. leta dalje, ta žene. ki so se radi njega izneverile svoiim možem, so svol prestopek opravičtvale s tem. da Je Volodja majhen. Nedavno le nekdo o niem nravif. da le kot diiak stanoval blizu vseučilišča in da le vsakdo, ki le potrkal pri niem. začul najprej za vrati njegove korake, nato pa polglasno oprostitev ; »Pardon. je ne suis pas seul«, (Oprostite. nisem sam!) Jagiču le nadvse ugajal, bil mu ie boli naklonjen, kakor Deržavin Puškimi, in ga le očividno ljubil. Po cele ure sta molic igrala biljard ali piket ; ako se je Ja«;č kam peljal, le vedno Jemal s seboi na troiki Volodio. ta pa ie zaupal tajnost svoje disertacije edinemu Jagiču. Ko ie bil polkovnik še mlad. sta bila često tekmecg. a nikdar nista drug drugega morila z ljubosumnostjo. V družbi, v kateri sta ob* čevala. so Jagiča imenovali velikega, a njegovega prijatelja malega Volodio. Na saneh se je nahajala razen velikega m malega Volodje ter Sofi>e Lvovne še ona os»*ba-— Marearita Aleksandrovna ali. kakor so io vsi klicali. Rita, sestrična Jagičeve gospe, nadtri-desctletna. jelo bleda, čmoobrva devica s'.>cj-palnikom. ki je venomer kadila, čelo v najhui-šem mrazu; pa grudih in po kolenih te hila vedno oprašena s pepelom. Govorila je skozi nos ta povlekla le vsako besedo: bila je nepriljudna ženska in le mogla izpiti likerja in konjaka. kolikor se H ie ljubilo, ne da bi se opila s nezanimivo ta brez okusno je pripovedovala dvonmne anekdote Doma ie od jutra do večera čitala debele žnrnale in lih esipala s pepelom, ali pa je prigrizovala vkuhana jabolka. (Dalie prih.) JevandjeUe demokracije i samoopre-deljenja, kotih je Predsednik Wilson bio a lavni apostol. Ta su načela sa-državala osnovne političke ideje za ispuujenje koiih su se Jugoslovani u toku čitavih generacija borili pre kao i za vreme rata. u koliko ie to bilo rnoeuce pod teškim prilikama kole su vladale. I uz orkos proganlanja. nemilosrdnoh interniranja »sumljivih osuda radi negodovanja protiv inh osuda radi negodovanja protiv lignjetača. Italija se mnogo više koristila ovim žrtvama Jugoslovensklm nego li i jedna druga nacija angažo* vana u borbi protivu centralnih sila. Kakvo bi užasno ismevanie pravde i principa bilo kad bi se Italiji sada dopustilo da počini nad Jugoslavijonj istu vrstu nasilja, koga radi Je ona ranile protestvovala protivu svog nedavnog neprijafella, austrijske ca-revine? Italija je poslednja država na zemlji kola se može pozvati na nepoznavanje prilika u austrougarskoj monarhiji i fakta da su Jugosloveni činili podjarmljeni narod koji je žu-deo za slobodom. Narodnosne borbe u naknadno! dualno! monarhiji bile su i priviše žestoke, da izbegnu paž nji celog sveta. Opsežna literatura o njima govori, I bila bi uvreda za itali-Utnsku inteligerciju predpostaviti da Italija niie znala za nacionalne aspiracije Jugoslovena. U stvari, Italija ie bila tako dobro uopznata sa željama Jugoslavije da postane ne-zavisnom, da ie italijanska štampa za vreme prvih meseca rata posveči-vala si>ecialnu oažnJu verovatnosti lugoslovenske pobuoe. Kako se onda Italiia može pretvarati da Je iznenad-iena dižanjem Jugoslovena koji sada zahtevaiu narodno Jedinstvo, samo-opredeljenje i slobodu? MedJutim zato što Jugoslavija stoji odlučno u odbrani svojih prava protivu njihova gaženja od Strane Italije, ni na koli način ne treba shva-titi da to stanovište sadrži u sebi kakvo neorijateljstvo protivu Italije ili Italijana. Bilo le oduvek lasno kao dan da če Jugosloveni i Italijani postati susedl, koji če u mnogim obzirima zavisitl ledni od drugih, i da bi za obojih bilo od velike koristi odklanjanje svakog antagonizma. Ne samo to, nego ta-kodje Je bilo Jasno, da bJ i pod jed-nim pravednim rešenjem k ranice lz~ medla ovih naroda, ipak ostao izve-stan broj sunarodnika svakoga od njih na zemHištn drugog. Obziri prema ovim manlmama i opšte koristi koje proizilaze od prijateljsko* op-štenja i trgovanja, zahtevali bi uza-jamno prijateljstvo, koje bi podgreja-lo mnoge simpatije I stare tradicije. Ali prijateljstvo lzmedju naroda ne može opstojati protivu smišljanje agresije I očite nepravde. Sadašnje držanje Italije ništa dingo i ne znači. Imaiuči u vidu pretežnu nadmočnost Jugoslovenskog živUa u spornol zoni. što čak ni sama Italija više ne porlče. Ova ie nadmočnost bila apsolutno utvrdjena često ponavljanim austrij-skim cenzusom, koli Je u svakoj pri-lici bio vršen na način, da pokaže što manij broj Jugoslovena, aJi koji je lpak svaki put notvrdjivao njihovu pretežnu nadmočnost, što te bilo dobro poznato svakom ekspertu Pari> ske Mirovne Konferencile. Pri svem tom zagovornici italijanske agresivnosti tvrde da bet obzira na narodnost Stanovnika u spor-noi teritoriji oni više žele da posta nu podanici Italije nego li da budu pridruženi Jugoslovenskol Državi U prilog svog tvrdjenja OYi propagandisti izjavliuiu. da Jugosloveni nisu nipošto jedan homogeni narod, nego da su podeljeni razlikama u jeziku, običalima i simpatijama tako mnogo, da ustvari postoJi slabo srodstvo iz-medju Stanovnika u spornim kraje-vima i onih u Jugoslaviji. Sto se ovog navoda tiče, prlzna-Jemo, da su Jugosloveni bili stolečl-ma politički podeljeni stranim upravama u više razllčitih iedinica; da $u ove Minice bile opet podeljene u maute frakcije; i da su sve moguče vrste veštačkih pregrada medju njima bile postavljene u nameri, da različite elemente naroda otudje Jed-ne od drugih; 1 da su najzad ove na mere u nekoliko usnele i doprinele lokalnim iezičnim i literarnim razlikama. običajima i naklonostima. koje če se u priJičnom obimu zadržati I nadalje čak i pošlo postignuča na~ rodnug jedinstva. Tako, na primer, Slovenci koli nastaniulu poglavito zapadni deo Jugoslavije. razlikulu se od Hrvata 1 Srba lokalnim liogvističkim 1 književnim razlikama koje su posledica dutrovekovrie podvojenosti. Ali to ništa ne smeta Slovencima, da budu naioduševlleniie pristalice Jugoslovenskog političkog jedinstva. U isti-ni, Slovenci su baš ti koji su najogor- čenill protivntcl predlagane aneksije sporne teritorije Italiji; to poglavito iz razloga što su večina Jugoslovena na ovoj teritoriji Slovenci, i njena aneksija Italiji politički bi odvojila oko trideset po sto svih Slovenaca od Jugoslavije. Italiia sama zna ovo vrlo dobro i Iz toga razloga stalno odbija svaki predlog za plebiscit koli bi se ivršio ood medlunarodnlm nadzorom i kolini bi se najlakše mogla oikloniti i naimanja sumnia stranaca u pogledu želja Stanovnika ove sporne teritorije kao i niihovo buduče političke pri-yrženosti. A sada da predjemo na stvarne posledice od sudbonosnog značaja za Jugoslaviju. ako bi se nameravana aneksija sporne teritorije ostvarila. Za Slovence značila bi političko odcepljenje oko četiri stotine hiljada Jugoslovetnskega duša od njihova ukupna brola od samo iednog i po miliona Stanovnika; = dovollno da nanese smrtni udarac celom kultur-nom i literamom životu te grane Jugoslovena koja Je zbog svoga malog hroia uvek bila izložena velikim ne-prilikama u pitanju književne produkcije, ali kote te pri svem tom stekla časno mesto medju kulturnim na-rodima u umetnosti, literaturi i op-štoj kulturi, protivno lažnim legendama o primitivnom stanju JugosJove-na, koiima jedna pakosna propaganda se le starala 1 k>š stara da ih politički diskreditira. Ne treba zaboraviti da če Slovenci još zadugo vreme morati se služiti literarnim aparatom koji sada imaiu, i odseči od naroda koji broji ukupno samo jedan i po milion duša skoro trečinu njegova broja, značilo bi zadati mu smrtni kulturni udarac svesti izglede za njegovo kulturno razvijanje na minimum. Mada bi ova! udar ponajviše ose-tili Slovenci, on bi neizostavno re-agirao na ceo kulturni život Jugoslovena. Pored toga, političko od cepljenje takog veliko« broja Jugoslovena od narodnog tela tzazivalo bi stalne trzavice u celoj naciji i skrenulo veliki deo »Jenih duhovnih energija od njihovih normalnih zadataka na po-državaniu iedne neprekidne agitacije za prisajedkijenje izgubljenih pokrajina narodnem telu. Svaki u Evropi zna kako su močno slični ookretu uticali na ceo duhovni život Francuske i Italije; prt tom. brol Francuza i Italijana koji su bili politički odvojeni od Francuske 1 Italije nasilnim aneksijama od Strane Nemačke i Austrije, bio je sraz-merno mnogo manli od broja Jugoslovena. kole bi nameravana nasilna aneksila otrgnula od njihova.naroda. Direktne ekonomske posledice kote bi nastale aneksi iom sporne teritorije od Strane Italije, bile bi za Jugoslaviju mnogo kobnije čak i od onih nanetih ntenom kulturnem razvijanju. U stvari po sredi su tako krupoi ekonomski interesi, da le skoro svakom lasno da te želja Italite za aneksllom ove teritorije zasnovana poglavito na ekonomskim obzirima. Posedovanje sporne teritorije znači. na prvom mestu, kontrolu 1 dl-rektnu eficsploatacilu ogromnih prl-rodnlh bogatstava koja se nalaze na samo! teritoriji. Opa ima mnogih rudnika uglla 1 gvozdene rude koli su donekle raz-radleni. ali koli mogu mnogo više da se iskoriste. Na spornoj teritoriju nalaze se ta-kodje I prostrane šume koje daju odličnu drvenu gradju, a njena polju-privredna bogatstva 1 pašnjaci na daleko su poznati. Ali iznad svega, naiteže ekonomske posledice za Jugoslaviju aneksllom sporne teritorije Italiji nanose se prevozu i trgovini. Nameravana aneksija ne samo što Jišava Jugosla-viiu kontrole nad železnicama koje dopiru do Trsta, nego od nove države oduzima takodte i kontrolu znat-nog dela duplog koloseka koli Ide od Ljubljane do Rijeke i podjednako je lišava izlaska na more drugog duplog koloseka koji vodi od Zagreba do Rileke. Zatim. pristaništa u Trstu I Rilec! su jedina dobra pristaništa na celol Istočnol obali Jadrana koja su vezana ili se mogu vezati železničkim vezama prve vrste. Ko niih drži. ne samo da u svojim rukama ima oelo transportni sistem i trgovinu Jugoslaviie nego i zemalla u pozadini. u koliko se to odnosi na Izlaz na Jadransko more. Imaiuči u vidu fakat da Italija nema ulkakvog posla s razvičem transportnih sredstava Jugoslavije i njenih suseda; da te slobodni i nesmeta-nl izlaz ra more naivažniji uslov zdravog ekonomsko^ razvijanja ledne zemlje: da su na redu veoma važna pitanja izmedlu Jugoslavije ! susednih zemalla u pogledu transpor- ta ka Jadranu; i da radi toga Jugoslaviie ne sme biti ometana upleta-njem neke treče sile, imajuči sve to na umu, nemoguče je preterati značaj ekonomskih posledica koje bi za Jugoslaviju nastale ako njeni naivažniji prirodni izlazi na more i železnice koie do niih dopiru budu pod kon-trolorp Itallie. Istina te. da Italija nije protivna da Jugoslavila zadrži nekoliko lužna svoja pristaništa ali ona imaju slabe železničke veze s trgovačkim i industrijskim centrima Jugoslavije, Ustanoviti Jugoslaviju kao država a u Isto vreme uzeti od nie potpunu kontrolu njenih glavnih komunika-cionih sredstava, bila bi tragična ironija Pod današnjim ekonomskim uslov Ima, kontrola železničkih zavr-šetaka i slobodan pristup na more su najbitniji faktori za zdravi ekonomski život. Italiia fe pokušala i pokušava da opravda okupacilu sporne teritorije, prisvajanje njenih bogatstava i polaganje svojih gvozdenih ruku na trgo-vačke izlaze Jugoslaviie i njenih susednih zemalia ka Sredizemnom mo ru. strategilskim argumentima navo-deči, da je njena okupacija ove teritorije nužaa radi zaštite nlene seve-ro-istočne granlce i osiguranja njene kontrole nad Jadranom. Kako danas stvari stoje, ti izgovori nemaju nl-kakve zdrave osnove. Na prvom mestu nema više pred-jašnje Austrije. kote Je ugrožavala sve niene susede. Jugoslaviia le sra-zmerno mala država bez ikakvih te-ritorllalnih ambicila mimo onih na zemllište na kome njeni sunarodnicl čine pretežnu večinu. Prisajedinjenje nlol teritorije sada u sporu zadovoljilo bi je u koliko se tiče njenih za-padnih granica. Onda više ne bi bilo nikakvog razloga zašto buduči odnosi izmedlu Jugoslaviie i Italije da ne budu skroz prijateljski i harmonijski. S obzirom na to, da le Italija u pogledu stanovništva, bogatstva i raznih izvora mnogo močnila od Jugoslaviie. izvan svakog je pitania da bi Jugoslavila ikada napala Italiiu bez najbezočnileg izazivanja. Svaki ta-kav sličan pokušal naneo bi največi udar samo! Jugoslaviji. A što se tiče drugih nasrtaja od naroda pozadi Ju-goslavile. Italija bi bila mnogo bolle i prezaštičena zadovoljnom i prijatelj skom Jucroslaviiom netro li držanjem Još nekoliko sporednih planinskih visova i reka. Iskustva posled-nleg rata očito su pokazala da su u ratu broj volnika. moral, izvežba-nost. tehničko znanle I sprema od beskonačnog večeg značaja nego li strategiiske pozicije. Pri tom taj strategijski argumemat treba da važi za obe Strane. Ako močna Italija, u želji da zaštiti sebe. Ima sutra dan posle svršetka velikog rata za slobodu i oravdu da opliačka od lednog dela nieeova nasledla Jedan slabi prilateljski narod koji se njoj pridružlo u borbi protivu grablji-vih Habsburga, zar onda strategiiske nadmoinosti nisu potrebitije tom sla-bilem narodu protivu iednog tako* suseda? Zar Je kontrola železnice od Ljubljane do Rileke i zemljišta zapadno od nje kole njom dominira, potrebltila sigurnosti Italiie protivu Jugoslavije nego li sigurnosti ove od Italiie? Zar ie držanje, visova nekoliko milja zapadno od Vrhnike, na dosegu topova Liubliane, prestonice Slovenačke. mnogo bitniie za sigurnost Italiie nego li za onu Jugoslaviie? Odgovori se sami nameču. Može Još mnogo sličnog da se navede u istom cilju. Jasno Je kao beli dan. da ono što se smatra nužnim za sigurnost Italije, u stvari le nalozbiliniia I stalna nretnla sigurnosti Jugoslaviie. sadržeči i voj-niČko dominiranje celom severo - za-padnom stranom zemlle. U odnosu pak na Jadran. Italiia je istakla čudnovatu doktrinu da ona mora kontrolirati i vladati nad nilm. Na osnovi kakve se pravične podloge može takav zahtev temeljiti? Zar nisu narodi na severu I istoku isto to liko ovlaščeni da dele slobodni i ne-preprečetii pristup na Jadransko More i Imalu kontrolu nad nlim koliko Italija? Jeli Italiia iskopala Jadransko More? Zar su pristaništa 1 ostrva na istočnol obali Jadrana mnogo po trebitifa Itplili nego 11 Jugosiavlli? Zar nisu oni po pravu I pravdi deo l sastav zemlle s kolom čine celinu * naroda koli živi na njima? Kakim se pravom može Italija ugnjezditi izmediu Jugoslavije i osta-log sveta l tražiti kontrolu komunlka cija Jugoslavije i zemalla severno I Istočno od’nje, kao i sprečiti njihovo nesmetano opštenje s prijateljskim narodima preko mora? Mi otklanlamo tako Izazivačko dr žanle l postupak ne samo radi zemlje našeg porekla, nego naročito ioš'* 1 kao gradjani ovil velikih Sjedinjenih Država, kojih' su Interesi vitalno po-vredienl kad god neka sila pokušava da se suprotstavi njihovim slobodnlm i nesmetaaiim komunikacijama, trgovačkim ili ako jim drugim, s drutrim narodima. Na svaki način treba biti na čisto s tim da iugoslovenski narod ne če nikada dobrovollno priznati sadašnje nepravedne italijanske pretenzije i da. ako njegova vlada bude primorana da lh za neko vreme primi ili da postane saučesnik iednog pakta ko-iim se one priznaju. Jugoslovenski narod. kako sve kaže. nikada ne če smatrati da ga takav Jedan pakt moralno veže. Jugoslovenska irredenta če se bez dvojbe poroditi, i osečanje povredlenog prava koie bi obuzelo Jugoslovensku naciiu, našlo bi pogod-no zemllište za opasne avanture. Neka se niko ne vara o faktu da Je pravedno i tačno tešenie spora izmedlu Jugoslavije i Italije od največe važnosti ne samo u pogledu razvitka Jugoslaviie nego takodle i u pogledu blagostanja Italije I mira Evrope: pa ne samo to. nego ako se dopusti da se italijanska uprava utvrdi na važ nom delu Balkana, seme če razdora biti posejano izmedju svetskih sila kole mogu sada izgledatl nezainterc-sovane, ali koje če ramije Ili docnije morati umešati se ako se desi da Italiia dobife speeialnu poziciju koja bi hranila nove imperialističke tenden-cije. Zahtevi Italije na istočnu obalu Jadrana su ozbiljno pitanle. ali od mnogo veče još važnosti je pitanje ono što če ona zahtevati čim Jednom nogom stane na balkansko zemljište. Njen prvi korak ne može biti i poslednji. čak lcada bi njeni sadašnii u-pravliači nemali u vidu dalia zavoje-vanja. Zahtevi Italije največom jas-nočom ukazuiu na njene ambicije za potpunu i nesmetanu kontrolu nad Jadranom i ako ona u ovome uspe-ekonomski interesi če je naterati da zadobile i drži kontrolu pozadine, bez kole ne može Imati mnoge koristi od nadmočnost! na moru. To !e razlog da smatramo za svetu dužnost dati izraza navedenim razlaganjima pre nego što se raspra kola !e u ieku. konačno reši. Naša Je Iskrena želja da se postavi zdrava osnova za buduče prijateljske odnos« izmedju naroda, naročito izmedju Jugoslavije i Italiie. Naše je tvrdo ube» djenje da ne tražlmo ništa drugo dp ono što je pravo i pošteno. Ako se is» pune neospomo pravedni zahtevi Jji-goslovena, oni če biti potpuno zadovoljni i s oduševijenjem posvetiti sva svoje sHe neodložnim radu na politič-koi. ekonomsko!, tehničkoi i kulturno! rekonstrukciji zemlle. gde ih čeka široko polje za upotrebu svih njihovih snaga. Ali iedjno na osnovi pravde. istinitog prijateljstva i uzalamno* poverenja može se osnovati take stanie. i iedino se na takoj osnovf mogu ostvarid slavni ideali za koje se le čovečanstvo krva vik) i umiralo. Washlngton. D. C.. 9. marta 1920. Za lugoslovensko republikansko udruženje; Etbin Kristan, direktor i predsjednllž . u . delegacije. A. H. Skubic, ppm. tajnik i tajnik delegacije. Za slovensku narodnu podpornn jednetu* Vfacent Cainkar. glavni predsjednfli, Matt Petrovčič, predsjednik nadzoc« nog odbora. Za Jugoslovenski socialističkl Saver* Matt Petrovčič, zastupnik. Za jugoslovansku katoličku jednotui Geo. L. Brožič, glavni blagajnik. Za delavsku podpornu Zvezu: William Sitter. član gl. odbora. Za jugoslovensku podpornu zvezo >SJoga«: Ivan J. Orgurevič, zastupnik. Za slovensku svobodomislenu pod. zvezu: A. H. Skuplc, zastupnik. Za narodnu hrvatsku zajednicu i Josip Marohnlč, gl. predsjednik. Za hrvatsku zajednicu IlUnolss Petar Badovinac, gl. blagajnik. Za hrvatsku Sokol. Župu »Tomislav«! Ivan J. Orgurevič, zastupnik. Za Savez SJed. Srba »Sloga*: M. I. Pupin, gl predsjednik. Zahvala ogrskih socijalistov internacijonalL Camiiie Huvsmans, tartnlk mednarodnega socijalistlčnega blrola Je prejel od W. Bohma. bivšega poslanika ogrske republike na Dunaju in sedaniega predsednfica komiteja ogrskih beguncev istotam. sledeče pismo: Dragi sodrug Huvsmans! V odgovor na Vaše pismo z dne 17. marca 1920., se Vam kar najlepše zahvaljujemo za ves Vaš trud. ki ste ga imeli v naših zadevah, in za vpo-slana pojasnila. Posledice intemaci-lonalne akcije se že kažejo. Ogrska vlada se čuti prisiljeno zavzeti na-pram nam defenzivno stališče. Obravnava proti liudskim komisarjem Je bila odgodena do Julija, kar znači dragoceno pridobitev. Do takrat se da še veliko napraviti"' in uoaimo. da bo mogla od internacijo-nale podvzeta akcija odvrniti smrtno obsodbo ljudskih komisarjev. V ostalem ie sklenila ogrska vlada tudi. da povabi angleško in italijansko delavsko stranko, da pošljeta na Ogrsko odposlance, ki se naj prepričalo. da so poročila o belem teror ju lažnllva. Ali bodo torej morali vladni gospodje omiliti teroristični režim do prihoda odposlancev, ali pa Jih bodo le-ti razkrinkali. V vsakem slučalu te uspeh gotov. Ta uspeh imamo zahvalit! le inter nacilonali. Treba le pa započeto akcBo tudi nadaljevati. Samoobsebi Je umevno, da Je nadaljevanje te akcije možno le pod pogolem, da Vam pošljemo potrebno gradivo. ?brati ga hočemo in v kratkem Vam bo na razpolago. Služilo Vam bo v razkrinkanje lažnji-vih informacij antantnih misij. Kar se tiče Hoblerlevih poročil, ožigosala sva lih. Oarami in jaz, v br ■ zolavu, ki ste ga naibrže brali in s katerim sva odgovorila na *Dayly Herold-ov« brzojav. r Trdno sem prepričan, da bo iah ternaciionalna akcija, posebno občudovanja vredno delovanje naših angleških sodrugov, rodilo nove uspehe Pri te! priliki si dovoljujem opozoriti Vas na nujnost materljelne pomoči. Internirani, zaprti in ubežni so * drugi se nahajajo v nepopisnem, naravnost strašnem položaju. Zene In otroci naravnost umirajo gladu. Zena našega vrlega sodruga Bokanv-ia I« bila prisiljena prodati vse svoje obleke. da te mogla prehranjevati otroka. Druge so morale storiti isto. Ni nam mogoče preskrbeti si za naše procese advokate, ker nimamo sredstev, da bi lih mogli plačati: Tl gospodje zahtevajo po 20 do 30.000 kron, rabili bi Jih pa celo množico za neštevilne procese. Vemo. da vlada beda tudi v tuiinL Vendar se nam zdi. da vkllub temu ni vsaka pomoč izključena. Prosimo Vas, da se obrnete da angleške, ameriške in francosko stranke s pozivom, da nam pošljejo materiielno pomoč za zasledovance ogrske proletarske revolucije. Prepričani smo. da nam ni treba dolgo čakati na odgovor na ta poziv. Z ozirom na denarni kurz. bodo mogli tudi najmanjši zneski občutno o!aJ šati trpljenje revolucijonariev. Dosedanji prispevki od strani holandske, čeSke in jugoslovanska stranke so dosegli že vsoto 50 000 K, Trdno smo prepričani, da tudi na po* moč zapadne Evrope ne bomo čakali zaman. Sc enkrat se Vam zahvaljujoč za vse Vaše prizadevanje, pošiljamo Vam naše socialistične pozdrave. W. B&htn. Dunaj, 28. marca 1920. Novice. Ministrski svet Je sklenil, da se dovrši zidanje skupščinskega poslopja na Bataldžami V to svrho je odobren kredit treh milijonov dinarjev. — LDU. Mednarodna trgovska konferenca v Pariza. Na tej konferenci v Parizu bodo prisotne vse interparla-mentame skupine vseh evropskih parlamentov. Konferenca bo trajala od 4. do 7. maja. Naš parlament bo zastopan po vseh strankah ter odpotujejo jutri y Pariz; V Imenu Demo- kratske zajednlce Dragoljub Jokst-movič, Kosta Stojanovič, Milorad Pavlovič, Radoslav Agatanovič, dr. Dušan Vasiljevič, Ivan Orlzogogno, dr. Fran Novak ta dr. Vukovič; ^ Imenu radikalnega kluba dr. VeHzar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič, Ceda Kostič, Pero Jovanovič, dr. Aleksa Pavčevič in Vela Vukičevič; v Imenu skupine zunaj strank dr. Smodla-ka in Risto Jotfič; v imenu jugoslovanskega kluba dr. Josip Hohnjec m Stanko Banič; v imenu republikanskega kluba Jaša Prodanovič; V. imenu narodnega kluba Mate Drin« kovlč in dr. Ivo Krnici v Imenu ne- Odvisnega 'demokratskega kluba Ga-iVrc Msooltovtč in v Imenu nacionalistične »Iranke Dimitrije Mašič. — Avstrijski vohun odlikovan od Italije. Italijanski kralj je podelil nekemu f .rcolanu Salvi iz Splita kolajno Italijanske krone, eno najvišjih laških odlikovani, in to baje zaradi izrednih njegovih zaslug za italijan-Btvo Dalmacije, posebno za njegov boi proti Avstriji. V resnici na obstojajo njegove zasluge edino v tem, da je kot vodja avstrijske vohunske družbe v Dalmaciji neusmiljeno preganjal naše Hudi in lih celo vrsto Iztočil vojaškim oblastim r zahtevo, da se obesilo. — »Nemški Bund« na Češkem Je nnel v letu 1919. 620.000 kron denarnega obrata napram 304.000 kronam v 1. 1918. Ima sedež v Teplicich in se — vkljub vsem zaprekam od Seške strani — prav lepo razvija. — Poljsko soeijalno - demokratično stranko v Čehoslovaški repu blški so ustanovili v Moravski Ostra- Glavni strankini organ bo tednik »Glos Robotniczv«. izhajajoč v Moravski Ostravi. — Prva žena v madžarski parlament ie bila nedavno izvoljena s 5471 glasovi, in sicer v I. peštanskem Otcraju. Je to krščanska socijalistka Marketa Schlachtova. — Voine ladje prodala angleška admiraliteta. Najbrže se že ne misli več vojskovati...? Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev. Novice iz Julijske Benečije. V Trstu stavkajo trgovski nastavljene! že od pondeljka. Zaprte »o vse večje trgovine, le mali trgovci imajo svoje prodajalne odprte, ker delajo gospodarji sami. Trgovski nastavljene! zahtevajo boljše plače in vpogled v knjige; zvišanje plač so jim šefi dovolili, pač pa vpogleda v knjige «e, vsled česar traja stavka naprej. V Trstu stavkajo tudi kemični delavci, ki so stavili enake zahteve, kot trgovski nastavljenci. Tudi radi enakih zahtev stavkalo bančni nradniki, vendar pa samo v Italijanskih bankah, V inozemskih bankah uradujejo vsi uradniki, ker se je baje na vse njihove zahteve pristalo. Železničarska organizacija je sklenila prvega maja ustaviti vea promet ter se bo prvi maj praznoval v polnem obsegu. Pred par dnevi sta v Trstu v uredništvo »II L a vora tore« udrla dva častnika, zahtevala od glavnega urednika sodruga Pasigllja zadoščen nje, ker je »II Lavoratore« obelodanil grozodejstva, ki so jih zakrivil! Arditi v Medeji in drugih krajih Furlanije Sod. PaSigli ni hotel tega storiti, zato sta ga hotela častnika napasti. Sodrug Pasigli je potegnil samokres, nakar sta se častnika udala. rP to jih je osobje vrglo iz uredništva na cesto. Med tržaškimi socialisti je nastala velika razburjenost radi zavlačevalni Remsk® konference in rešitve Reškega vprašanja. Dnevne vesti. KrivokUunl žurnalistL »Večerni list« in »Slovenec« to sta dva »poštena« lista, »resnicoljubna« lista, ki sta vsegavedna kakor večnost. Vsak dan povesta kaj novega, a vse je tako nepošteno, da ne zasluži odgovora. Pomislite, štiri milijone lir so dobili naši komunisti, da preobrnejo država Mi bi tukaj svetovali Korošcu in Brejcu, da ta denar takoj konfiscirata. Le pomislite, to je okolo trideset milijonov kron. Ce s tem denarjem plačamo državne dolgove, bo že precej zaleglo, če pa preskrbimo ob sedanji draginji cenejšo prehrano siromakom, bo pa tudi nekaj. No, delajte, sedaj je denar tukaj. Ali mislite te štiri milijone lir kar sami pobasatf. Ali le farbate? Naročnikom. Danes prilagamo po* tožnice za naročnino opozarjajoči VSe naročnike, da nam isto takoj vpošllejo, sicer bi bili prisiljeni ustaviti list vsakomur, ki bi to opustit. Župan g. dr. Ivan Tavčar je odšel danes po zdravniškem nasvetu na Večtedenski dopust. V tem času ga nadomešča v poslih občinskega sveta podžupan dr. Karel Triller, k! ! le strankam na razpolago od 11. do j :1«. ure dopoldne; v zadevah občin- ! 8ke aprovizacije pa sprejema tudi { Podžupan stranke le vsak torek. ’ Odprava volne cenzure. Ko se dne 5. maja dokonča demobilizacija vojske, preneha od tega dne tudi vojna cenzura, o čemer so že obveščene vse vojaške oblasti. Tudi minister za notranje stvari in vse pokrajinske vlade so o tem obveščene. Od tega dne bo tisk podvržen zakonom, ki so v raznih krajih pred volno bili v ve • liavi. (Uradno.) Minister za prehrano in obnovo zemije je otvoril kredite za odkup hrane nastopnim okrožjem: Za vranj-sko okrožje 500.000 dinarjev, za top-liško 400.000 dinarjev, kumenovsko 700.000 dinarjev, niško 500.000 dinarjev, prištinsko 500.000 dinarjev in skopliansko 200.000 dinarjev. Ministrstvo za narodno zdravje ie pristalo na to. da se sprejme od belgrajske občine zemljišče, ki se nahaja na izhodu v dolenie mesto, za zidanje epidemijske postaje. Ministrstvo ie hotelo drugo zemljišče, mestni svet pa se s tem ni zlagal. V prid svojcem padlih žrtev je nabrala S. Rupnik med moščansklml delavci 891 K. od katere vsote se Je izdalo 704 K za vence, ostalo pa da rovalo družini padlega železničarja Segedina. 13. sobotna žrtev — spoznana. Neposredno pred pogrebom je bila v oondeltek spoznana 13- žrtev, padla na Zaloški cesti. Ni to noben trboveljski rudar. Je Josip O o d e š a, delavec v Ljubljani, stanujoč v Hre novi uHci št 21. Spoznal ga Je njegov lastni oče. Aretaclfa. Orožniki so v Zatičin: aretirali in privedli v zapore ljubljanskega deželnega sodišča slušatelja medicine N. Klemenčiča. Izpuščen iz zaporov. Iz preiskovalnega zapora je bil izpuščen Ing. drž. železnice Petrovič. Obdol žen in osumljen je bil. da je podpiral stavkuioče železničarje. Zaplenitev. Policija je zasegla ves majski spis. katerega je nameravala izdati »Delavska socijaiistična stranka«. Spis, katerega večino ie spisal ing. Gustinčič, je bd tiskan v 10.000 izvodih v tiskarni Hrovatin. Podstrešna tatvina. Opernemu pevcu E. R. je bil že davno ukraden iz podstrešja njegovega stanovanja na Bleiweisovi cesti velik kovčeg. napolnjen z notami, pismi, recenzijami in drugimi papirji Gospod R ima škode 3000 K. Tatvino le opazi šele 28. t m. ter to prijavil policiji. Kronika. »Priznam tatvino. Obžalujem dejanje Res Je. vzel sem pri Mergenthalerju kos usnja. Doma trpimo veliko pomanjkanje in malo plačo imam.« Tako ie potožil mladi usnjarski pomočnik A. N„ ker so pri njem našli usnje, vredno 600 K. — Kamclistovi vdovi Ani Parešič je neznan žepar na Vodnikovem trgu izmaknil denarnico, v kateri te bilo 22 lir in 30 K. Matevžu Igliču ie bilo ukradeno na Danajski cesti št. 22 vojaško kolo vredno 3500 K. Tatvine na deželi, V zadnjem času so se tatvine na deželi silno razmnožile. Neznani vlomilci so spalno sobo posestnika Friderika Majhna na Stari Žagi pri Semiču na Dolenjskem povsem oplenili. Škode Je za 27.000 K. — Znaten vlom se je izvršil tudi na Globokem v brežiškem okraju. Cigani Rosenfeldi in Gart nerji so vlomili v trgovino Ribič in ,osip Verstovšek ter odnesli za 80 tisoč kron raznega manufakturnega in špecerijskega blaga. Novinarske ali časopisne brzojavke se smejo po znižani taksi (t. J. za 50% navadne takse) sprejemati pod predpisanimi pogoji za sledeče države: Čehoslovaško. Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo. Za poslednjo od 1. maja L 1. dalje. Za druge države je plačati za časopisne brzojavke polno takso. Zopetno uvedenje selske službe. Z dnem 1. mala t L se zopet uvede pri kr. poštnem uradu Nemška Loka dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: I. okraj: Prerigell. Knežja Lipa. Rč-mergrund. Tum. Ramsriegei. Spod nji Log, Spodnji Pockstein. Neuge-reuth. II. okraj: Brezovica, Zadre, Ceplje, Gor. Podgora, Dol. Podgora. Zagozdac, Kralje. Vimol. — Dostav-ianje se bo vršilo po I. okraju vsak pondellek, sredo In petek, po II. okra-u vsak torek, četrtek in soboto. županovanja kri. Občina bb storila za pristojne svojce, kar bo mogla. Krekov spomenik se odkrije 30. maja. Prevzame ga občina, Odbor za spomenik votira 5000 K za vzdrža-vanje spomenika. Zvišanje taks. Uvedejo se s 1. majem maksimalne takse. Doklade na avtomobile in ekvl-paže. Načelno se sprejme, da se uvedejo naklade na avtomobile do nap več 2000 K, na ekvipaže do 500 K. Magistrat izdela načrt. Naklade na hotelske postelje. Na Hotelske in druge postelje se sklene 25% naklada. Za zvišanje pokojnin mestnim upokojencem se dovoli kredit. S tem se jih zenači z državnimi upokojenci. Letna potrebščina 150.000 K. Interpelacije. S. Kocmur Je stavil še interpelacije glede odtegljajev družinskih doklad ženam, ki imajo morda malenkostne druge dohodke t dalje glede predujmov po 6000 K ▼ zmislu spomenice, glede dobave pisarniških potrebščin in natura. Oo-spod župan Je dal pojasnila, obljubil, da se bodo interpelacije upoštevale,, kolikor se še ne upoštevajo in kolikor bo mogoče z ozirom na finančni položaj. Kultura. Repertolr slovenskega gledališča v Ljubljani. Opera: 30. aprila, petek, »Trovatore«. Abon. A. 1. maja, sobota, »Prodana nevesta«. Izven abon. 2. maja, nedelja, »Faust«. Izven abon. Drama: 30. aprila, petek, »Golgota«. Delavska predstava izven abon. 1. maja. sobota. »Saloma. Slepci«. Abon. E. 2. maja, nedelja. »Smrtni ples«. Izven abon. — Vsled policijske odredbe, da ne sme biti po 10. uti nikdo več na cesti, se vrše do preklica vse predstave v opernem m dramskem gledališču ob 6. uri zveoer. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svolim članom, da bo prodaja usnia v nedelio. dne 2. mala ob 9. uri dopoldne v običajnih prostorih. Spodnja Šiška 30. k. Izlet na Turjak priredi v nedeljo klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija«. Odhod točno ob 14. uri izpred mestnega magistrata. K obilni udeležbi se vabilo vsi Člani kluba In prijatelji kolesarskega športa. — Redite!!. k Zadruga sobo-, črkoslikarjev ta pleskarlev naznanja vljudno občinstvu, da se le tekom enega meseca podražil materija! za 100% ter delovne moči za 50%, vsled česar je imenovana zadruga primorana svoje cene delu primerno povišati, kar na! slavno občinstvo blagovoH vzeti pa znanje. — Načelstvo. k. Iz stranke. Današnja delavska predstava v dramskem gledališču se začne ob en četrt na 7. uro. Sodrugi. ki so do 6. ure v službi, naj pridelo tako! po delu k predstavi. Ker fe ta predstava n*-menjena za delavce k proslav! prvega maia. na! se je vsak, če je le mogoče udeleži. VRNITEV JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V BELGRAD. Občinski svet ljubljanski. V četrtek se je vršila izredna se-; a občinskega sveta. Žalnica županova. V soboto se Je dogodil na Zaloški cesti dogodek, ki Je vsega obžalovanja vreden. Ne očitam ne na levo ne na desno, za to, kar se Je zgodilo. Izrekam najgloblje obžalovanje nad žrtvami in sočutje svojcem teh žrtev. Upal sem, da ne ba tekla v Ljubljani za časa mojega LDU. Ljubljana. 29. Danes zjutraj ob polu devetih so dospeli v Ljubljano z ekspresnim vlakom člani naše mirovne delegacije gg- dr. Trumbič, dr. Žolger in dr. Rvbar ter so nadaljevali z istim vlakom potovanje v Belgrad. Na kolodvoru lih je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu okrajnega glavarja dr. Vodopivca. NORČEVANJE Z NARODOM. LDU Belgrad, 28. 86. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar d) 17.45. Takoj v začetku Je prečital tajnik Mijovič nastopni dopis ministrskega predsednika na predsednika začasnega narodnega predstavništva: »Oospod podpred- sednik! Z ozirom na Vašo izjavo, izzvano po mojem vprašanju v teku današnje seje, ki ste Jo izvolili dati kraljevski vladi, da vztraja opozicija tudi nadalje pri svojem obstruk-cijskem držanju, kateremu namerava dati izraza tudi na današnji seji, mi je čast sporočiti Vam v imenu kraljevske vlade tole: Vinteresu parlamenta in dežele želeč, da se niti začasno narodno predstavništvo njtl dežela ne izpostavlja prizorom, kakršnim je bilo začasno narodno predstavništvo dosedaj torišče, naša de- žela pa priča, kraljevska vlada soglasno z mislimi, ki sem jih razložil v svojem ekspozeju o politični situaciji, predloženem Nj. Vis. prestolonasledniku, ne more pod takimi okol-nostmj prihajati na seje začasnega narodnega predstavništva dotlej, dokler ostane opozicija pri tem svojem držanju. Podpis: Stojan M. Protič 28. aprila 1920.« Nato Je izjavil podpredsednik dr. Ribar, da na podlagi tega dopisa zaključuje današnjo sejo ter je prihodnjo sejo sklica! za 3. maj ob šestnajstih. PRED SPORAZUMOM MED ŽE LEZNICARJJ IN VLADO. EDU Belgrad, 29. Pričakujejo, da bo danes ali jutri dosežen sporazum med stavkajočimi železničar* in železniškim ministrstvom. RAZVELJAVLJENJE ZAGREBŠKIH OBČINSKIH MANDATOV. — NASILJE. L.DU Zagreb, 29. Danes Je vlada izročila poverjeniku za mesto Zagreb naredbo, s katero se razveljavijo mandati vseh 20 komunističnih mestnih svetovalcev ter mandata dr. HinkoviČa in Bukšega, in to zaradi tega, ker so potožili Imenovani svetovalci prisego s pridržkom, kar pa zakon ne dopušča. Nadalje pravi na-redba, da je izvolitev Svetozarja Deliča za župana neveljavna, ker Je bil njegov mandat razveljavljen. Radi tega pozivlje vlada poverjenika, naj takoj skliče sejo mestnega sveta, na kateri se bo vršila volitev župana in podžupana. Namesto zastopnikov, čijih mandati so bili razveljavljenj, stopiio po vrsti oni, ki so na listi. PREPOVED PROSLAVE 1, MAJA V ZAGREBU. LDU. Zagreb, 29. Redarstveuo poveljništvo za mesto Zagreb Je izdalo proglas, s katerim se prepove duje praznovanje 1. mala kot običajnega delavskega praznika In jutrišnjega praznika Zrinskega in Frankopana. Oba dneva se Imata smatrati kot navadna delovna dneva. Oba dneva se bo delalo. Kdor bi zaprl trgovino. se kaznule po zakonu s tem. da se mu odvzame koncesija. Za oba dneva le prepovedano točenje alkohola na mestnem teritoriju. Kdor razširja lažnjive vesti, se najstrožje kaznuje. Vsako zbiranle in vsak obhod ie prepovedan. Ako bi se pa navzlic leh naredb pojavilo protidržavno ali protisocijalno delovanje, se bo brez drugega rabilo orožfe. STAVKE V TRSTU. Trst, 28. aprila. (Izv. poročilo.) V stavko so stopili vsi bančni uradniki. Vse banke so odklonile njih kolektivno spomenico, le Tržaška trgovska banka (Banca commerciale) jo je brezpogojno sprelela. V gledališču Fenice so imeli bančni uradniki veli kanski shod. na katerem ie govoril tudi glavni urednik »Lavoratora: s. P a s s 1 g 1 i, ki je med splošnim odo bravanjera povdarjal načelno borbo bančnih uradnikov proti bančnemu absolutizmu. - Veliko senzacijo |e vzbudilo priobčenie dokumentov na shodu javnih nameščencev. Vlada le skušala pridobiti in organizirati žoltci organizacijo iavnih nameščencev ter je dala na dispozicijo 50.000 L Od kritje Je vzbudilo na shodu splošno pozornost. STAVKA INDUSTRIJSKIH NAMEŠČENCEV V AVSTRIJI KONČANA LDU Gradec, 29. (DunKU.) Stavkajoči nameščenci v industrijskih podjetjih so imeli danes dopoldne zborovanje, kjer so sklenili, prenehati s stavko. Zborovalci so sprejeli vse točke, ki služijo kot podlaga za pogajanja z industrije!. Popoldne ob štirinajstih so povsod začeli delati. STAVKA DUNAJSKIH TRGOVCEV LDU Dunaj, 29. (CTU.) V znak protesta proti novim davčnim predlogam ostanejo danes vse dunajske trgovine zaprte. Izvzeti so aproviza-čni zavodi in trgovine ž živilL Darmstadt, kakor hitro se bo število nemških čet v rulnskem okrožju zmanjšalo tako, kakor je predvideng v dogovoru z dne 8, avgusta. Ministrski predsednik Je dejal, da je bito načelo konferencam v San Remu, izključiti vsako misel o revizij! pogodbe. Prebral je izjavo zaveznikov in rekel: Z njo (izjavo) stopamo v pozitivno perijodo izvedbe pogodbe. Sporazum zaveznikov je iskrenejši nego kdaj prej. Zavezniki so se poslovili od San Rema z veliko gotovostjo glede potrebe in moči svojega sporazuma. Konferenca ni bilo breuspešno delo. POJASNILO. Železničarska stavka Je dala za-grizencem obeh meščanskih strank povod k pobratenju in slogi. Nehali so se obkladati s priimki in psovkami. kakršnih še ni v nobenem lekst-komi. Proletarec sem, ki nisem lana-tiziran, sem že dolgo pristaš stranke, dasi ne sodelujem direktno, ker le dovelj domačih moči. Kllub temu pa se me ie zbrilo meščansko Časopisje za nakovalo In širi o meni sumničenja. V »Slov. Narodu« je nekdo pisal dne 28. aprila o »gorečem oznanjevalcu boliševiškega evangelija«, dasi nimava ne Jaz ne pisun pravega pojma o njem. Obžalujem, da prinaša list taka sumničenja, ker so smešna. Hujše pa m me je lotil »Coni List« dne 29. aprila, ki ve celo povedati. da sem z ubežniki in drugimi ljudmi, s katerimi še nikoli govorit nisem, pobegnil v Italijo. Nore povesti »Večernega Lista« me ne žalijo, pač oa naznanjam tem potom, da st nahajam še vedno v Jugoslaviji bres strahu tudi pred podlimi sumničenji Preganjala me Je že doveli prejšnja država brez pravega povoda in drugih vzrokov. Poznam razvojni zakol. poznam aocijalne razmere satu in me »Orni List« ne bo prav nič novega naučil, in mi tudi ne Škodoval s svolim sumničenjem. V LiublianL dne 29 aprila 1920. Anton Mozetič. prog. mojster Južne žel. STAVKA FRANCOSKIH ŽELEZNIČARJEV. LDU Pariz, 29. (DunKU-Havas.) Zveza železničarskih organizacij je z 28 proti 24 glasovom sklenila, dne 30. t. m. opolnoči stopiti v stavko. Francoska zbornica. LDU Pariz, 28. (DunKU-Agence Iavas.) V zbornici je naznanil ministrski predsednik Millerand, da Je Anglija dobila mandat za Palestino n Mezopotamijo, Francija pa za SI- j rito. Zedinjene države so se naprosile prevzeti mandat nad Armenijo alt pa določiti njene meje. Nadalje Je izjavil ministrski predsednik Millerand. da se izpraznita Frankfurt In Poslano.* Nesramno denuncljanstvo! »V svojih Izdajah z dne 23. aprila me obsojala »Slovenec« In Jugoslavija« nasiistva proti nadsprevodnika Mraku — Šiška. »Slovenec« me pa celo s polnim, debelotiskanim Imenom navaja kot junaka komunistov. Zgražam se nad lažio g. člankaria v »Slovencu«! Opozarjam gH, da drugič ne daje talco vnobovpijoče laži v Javnost in se ne briga za Informacije nesramnih denuncijantov. ako ni sam Čul in videl. Obdolžuie me, da sera g. Mraka tiraj s silo domov, ker jo hotel nastopiti služba da setn ga kamenjal : da sem vdrl v njegovo sobo ter da sem mu grozil z zadnjo uro. •— Ni res! Odgovarlati mu moram zaradi varnosti osebne časti: akoravuo nisem organiziran komunist in ako-ravno nisem posečal železničarskih shodov, da bi bil s strani stranke nahujskan. da nisem bil niti navzoč, kal — In kako se fe godilo z g. Mrakom. Prihitel sem le na vpitie množice, katera Je obkolila hišo Mrakovo, z drugimi sosedi iz svojega stanovanja 'sem njegov sosed) ten moSko kolo, moiko blago ntlttu iC za obleke, nekaj obleke, 2 harmoniki, 1 skrinja i. dr. Študentovska ulica 11 piitličje. 486 PfOdfl 16 s'i0r0 novo s°bna kredenca R|CPB:S^3 RjflM Frfno Betrlont, kleparski mojster v Ribnici, Dolenjsko. Prodam In en ženski ifvalnl stroji. Iz orehovine, zelo masivna, z ogledali, marmorjem in brušenimi , , ,r v _ , _ steklom. Poizve se v upravi .Naprej*. | Ogleda se: Kračun, Poljčane. Skaboform se zopet dobival Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na'bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoimovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder ,,Skfll)flform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri »Zlatem jelenu” IV., - - - Marijin trg. - - - Rihard Sušnik trgovska, Špedicija- a in komis.dejn.družba Niiisiu v LjtfljMi, IkLjUn.KUOBM Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanfa. Ree k špedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER &TOMAŽ1Č Direktna atvtzas progojužce železnice. Teitloii it. isl>6. Poltni čekovni račun St, 10,632 Telefon interurban St 178. sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge Marbreg. Prevzame »trtjgo diskretno Odd. I: Brezobzirno presojanje značaja po vposlanih pisemskih i7.knSnjah, honorar K 10. — za Šibijo 4 D Odd. II: Presojanje prošenj it .honorar K20. — za SrHjo 6 D. Odd. III: preiskava anonymnih pi«em in pone-vernih listin: honorar K 100,— za Srbijo 26 D. 459 Harfe*: Erafofenifna pajasoiteka fcrbrei. Slonaiji :va prava annrdifnr. Hotele iiidizatl svojo lepoti? Hotele Imeti tatu Mm neuko kolo? Mete solnik pej,mozolje« il) ntirrov? Uporabljali* Felierjevo pravo Elza obtazno, lil uyilcf ( kolo obvarujočo pomado! Občudovani bo-deu ! Zavidam! 1 lonček 9 K, it.III. moinejic vrste J2I' K temu Fellerjevo najfinejše Ijiljanovomlečn« milo 16K htite ii lepe, Me M St pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Za-brani picSo! 1 lonček 9 K, it. 111. 12 K. K temu močno leroto milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. Pelierjev piavi tu-hnku|e brez bolečin, hitro in zanesljivo 1 Nobenih žuljev ! Noben* trd« kož*! Mala škatljca 4 K, velika /Ei&a gkatija 0 K. plaS 7nIHfl Ia bai7 Pellerjeve EUa umlvalne pa-£81118 «C Kaji stlje(Kolonjskavoda) 1 Ikat- lia 7 K. Fe!!« tjev umlvalni prašek proti potenja t škatlja 6 K. Fclltrjev mmtolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K. Feller-jev Elza fluid 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici špedjalni 86 K. Najboljši parhim z nai-tinejiim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Df Kluger, bel, roza in lumen, I vel'ka škatlj* 12 K. Močna Prancovka v steklenicama po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej « najceneje Eugen V. Feller, ljckamar. Slutita Im, Elzatrg 11.252 (Ha). m lotijo is kuja otta? rtstovski cbhz učinkuje brei IIIHEIII Hirat, kaitik, raalDR in vse tehnične potrebščine priporoča ODON KOUTNV, Ljubljana. M in jih obrestuje po čistih Q\ O. Verje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge žele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih pr- 4 11 01 2 10. Za varnost hranilnih vfc-gi fat&il blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 »Bi ijerev krcu, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, «S-$l©.5rs5 in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: S Ivan Jax in sin 1. V Spodnji Siiki v Ljubljani, 2. Na Gliscah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ni 4. V Ljubljani, Sodna ullea. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 0. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (oML Jesenice) na Goienjskeni. S. Na Jesenicah (pri Ferjana). 10. Koroška Bela-Javornik. 12. Radovljica. 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 15 Celje. 16. Šoštanj. 17. Gufitanj, Koroško. 18. Prevalje, » 19. Mežica, , 20. Črna |., » Sl. Črna H., » 82. Maribor. delavci Kamno- lomskl za marmor za Pohorje (Konjice), ki 1 ---■■■ —. ?naio dobro uklesavati (ritzen) in bo-j MONSIEUR! MADAMEI sirati, se iščejo za takoj. Plača po do- p.,,, hp*« tm|nt|n r;[pnpj tip■ govoru. - Ponudbe na Ivan Kullicll,™l0ln! l",8p™ Mmneseikl moSs er, Celle. 11. Borovnica. Ljubljana, Dunajska ccsta 15. Šivalo) itn]! is ttioji za Me. Izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne vLincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49 Pisalni stroji,Adler4. Kolesa iz pTv.h tovoren. ______ DGrhopp, Styria, Waffenrad. 34. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 80. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. 82. Ruše nad Mariborom. 83. Pliberk, Koroška 34. Rogaška Slatina. 85. Radeče-Zidanmost. a 23. Litija. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Sp. Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13« Društvo ima na razpolago poštne položnice s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagaite svoje prihranke v lastno hranilnico! GOSPOD I OOIt>AI Za Halo Meto Isnljlts en litre el lian de I20 M a ps pom R. Driasr, m ni ^ v IH In »Mak po 120 g mdiii in Mlet sezone 1. inajolta. Zahtevajte ppekhl Pred Mio 21 Hip E Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici (MarkseheMmr) (Obarstelger) oba z strokovno in večletno praktižno izobrazbo se iščeta. Prosto stanovanje, kuhava razsvetljava in mali vrt. Plača dobra, j Prošnje z vsemi spričevali in natančnimi zahtevami je poslati na Št. Janžki premogokop, And. Jakil, Krmelj) Dolenjsko.: Najcenejše žarnice. Opozarjamo, da imamo v stari zalogi 160 voltne žarnice, katere oddamo na konsomente za lastno rabo dokler traja zaloga se po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačate na našo tvrdko. 110 in 1?0 voltne žarnice, kakor vse ostale voltaže pridejo v najkrajšem času v prodajo. Oglasite se pravo- ge iŠČeta proti takojšnemu sprejemu za bolnišnico časno pri tvrdki 474 bratovske skladnice v Trbovljah. Prošnje je naslav- ,SViTlA‘, Ljubljana, Mesini frfl it 25. __ Mati na bratovsko skladmcojv Trbovljah. 1 ogromno požHjatc' H u iinnfakture narav- ES nost iz inozemstva le prejela tvrdka R. Stermeeki v Celju, in sicer volne, cefirje, tiskantne, etamtna, batisU za ženske obleke, sokna kamgarna in hlačevine za moške 6bleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cviih -, robcev, svile in šc mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, z:radi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah, fezentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo w nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbin, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 Ul liustrovsn! ccnik zastoni! Na debelo šsmo v i. nad>nc;>jU Važno za krojaške delavnice. ■ V tnihodnjlh dnevlli po zopetni otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija •lektriinlh krolaSkih likalnikov novovrstne konstnikcije, prima kvalitete, največje trpežnostl v Ljubljano. Rellek-tante zaznamuje tvrdka (ISVETLA", Ljubljana, Mestni trfl 25. Nepogrešljivo za dame. po ( tvoritvi železniškega prometa bo dospela partije o cktričnlh ORrevnl km Innue Utarj* ln novovratulh buhalntb pl»^6 razllčnlk vollal Garantirano zanesljivi prima proizvodi. V vporabi zelo čisti in Štcdijivi In so hitro razgreli. Ker je ftevllo kesov te pošiljatve zelo omejeno, prevzem« 472 naročila tvrdka mSVEYLA“, Uubllana, Mestni trg St. 25. Zopet Bravari -1 Žeiiesotokari , Stoiari LUevall trste se. Plačamo na sat do K 9'50 j,. cina sposobnosti i marljivosti. U akordu zaslužba je do 35% veča. Reflektiraroo samo na pot-puno v j e S t e in marljive r a d n i k e. ,Smev‘ tvornica Strojeva, Bjelovar Pnevmatike in zramce iV v vseh dimenzijah v zalogi. Promet4*, Is c^nilba z oncieno mtov?. Ilttstrov/tnl cenil: zastonj! Na delKlo ssm« v i. nausuopju. »s | e »® « n m h —r r. strmecki c^|iAuloift&Diiiio odeueiu«. fm, \ —-= LJub^an?, Selenburgova ulica it. 4. aanrw3^Rs»sf i HHHH9RRSHHHES9NMHI Mariborska eskomptna banka, Maribor, -----------—..——- Tegetthoffova ulica 11 ~ ------------—.——: Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema deiiariie vloge in n vršuje vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji. - - »'»vn