občinski__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
uref-n&i oaoor v sc^um: martau puui«i, nwiju ui^w, n«« n i i i ■■ 11 ~. Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojski, tel: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovfek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljobljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi *!epa it 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo j« bilo dna 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranja, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega natoda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE , 24. 1. 1983, Leto XXII, St. 1
dr. VLADIMIR BAKARIC (1912 - 1983)
„Izgubili smo velikega borca in voditelja naše revolucije. Smrt tovariša Bakariča je za našo partijo in našo socialistično skupnost nenadomestljiva izguba. Dr. Bakrič sodi med tiste revolucionarje in velike može dejanj jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja, ki so idejno in politično pripravljali in organizirali partijo ter delavski razred za uresničevanje njunega zgodovinskega poslanstva v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji," sta zapisala Centralni komite ZKJ in predsedstvo SFRJ v svojem sporočilu, s katerim sta delavski razred, delovne ljudi in občane, narode in narodnosti naše države obvestila o smrti podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ dr. Vladimirja Bakriča, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, neutrudnega revolucionarja, državnika, uglednega marksističnega teoretika in ustvarjalca, enega od Titovih najbližjih sodelavcev.
Dr. Vladimir Bakarič se je rodil 8. marca 1912 v Veliki Gorici pri Zagrebu. Aktivno je sodeloval v revolucionarnem delavskem gibanju od leta 1932, član KPJ pa je bil od leta 1933. V NOB se je izkazal kot odličen organizator, politični in vojaški voditelj, ki je v 4 letih borbe opravljal vrsto najzahtevnejših
dolžnosti, po letu 1945 pa je v svobodni državi opravljal najbolj odgovorne državne in partijske funkcije v SR Hrvaški in SFRJ.
Bil je predsednik vlade SR Hrvaške in predsednik hrvaškega sabora, predsednik CK ZKS Hrvaške, vseskozi član CK ZKJ, dvakrat pa je opravljal tudi funkcijo podpredsednika predsedstva SFRJ.
Izredno veliko je prispeval k oblikovanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih prizadevanj. Doberšen del svojih prizadevanj je posvetil teoretičnemu delu in učvrščevanju Ur izpolnjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Dosledno se je bojeval za poglabljanje in nadaljno krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije, za socialistično in samoupravno urejanje odnosov med narodi in narodnostmi, na mednarodne odnose pa je gledal skozi demokratične opredelitve naše partije. Velik del svoje moči je posvečal boju za enakopravne, demokratične mednarodne gospodarske in politične odnose, za solidarnost z revolucionarnim in osvobodilnim bojem v svetu, za mir in družbeni napredek.
Dr. Vladimir Bakarič je bil intelektualec, velik humanist in marksist, ki se je poistovetil z interesi in usodo delavskega razreda naših narodov in narodnosti. Z njim odhaja ena najpomembnejših osebnosti jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja, čigar najpomembnejši del ustvarjalne dejavnosti je bil seveda poleg celotne Jugoslavije vezan še posebej na revolucijo in osvobodilno gibanje na Hrvaškem.
Njegova dela bodo za zgled in vzpodbudo današnjim in prihodnjim generacijam v njihovih prizadevanjih za naglejši in bolj vsestranski razvoj naše svobodne, socialistične skupnosti.
Razgovor s predsednikom Mirom UKMARJEM:
OK SZDL Domžale
Mnogo aktivnosti — povsod odprto delovanje
Ob koncu decembra smo imeli v občinski konferenci SZDL Domžale programsko konferenco, na kateri je v uvodni besedi spregovoril predsednik Miro U KM AR. Glede na to, da se je v svojem govoru lotil tako minulega opravljenega dela, kot tudi nalog, ki nas čakajo, je bil uvodni letni intervju z njim zelo zanimiv. Tov. Ukmar nam je na naša vprašanja odgovoril preprosto in jasno:
K_J
Podajte, prosim, glede na živahno delo ob koncu leta in na programsko - t.i. obračunsko sejo — nekakšen pregled delovanja OK SZDL v tem obdobju...
Letošnje leto je bilo za aktivnost Socialistične zveze leto mnogih preizkušenj, leto, v katerem so se pomembne naloge kar vrstile ena za drugo. Vse so zahtevale organizacijsko in akcijsko širino ter zaVestno delovanje vseh ljudi.
V letu 1982 je bila aktivnost SZDL in s tem celotne fronte subjektivnih sil zelo velika, odgovorna in zahtevna, še posebej če upoštevamo ekonomske težave doma in v svetu.
Čas je zahteval in seveda še zahteva učinkovito družbenopolitično akcijo, za katero so nam kongresi ZK začrtali jasno in konkretno pot.
Kongresi Zveze komunistov so ponovno poudarili, da za naš razvoj in za preseganje protislovij ni druge poti kot pot socialističnega samoupravljanja, pot nadaljnjega utrjevanja položaja delavca in njegovega odločanja o pogojih insrezultatih dela. Te kongresne ugotovitve so bile v letošnjem letu glavna in jasna usmeritev našega družbenopolitičnega dela v OK SZDL Domžale, v kateri smo našo frontov-sko množično mobilizacijsko in usklajevalno vlogo usmerili zlasti v to, da vzpodbujamo
dejavnost vseh subjektivnih sil in mobiliziramo vse delovne ljudi, predvsem na dveh temeljnih področjih; prvič pri uresničevanju sprejete stabilizacijske politike oz. za spremembe v kvaliteti gospodarjenja, drugič za krepitev socialističnega samoupravljanja v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v celoti delegatski in skupščinski strukturi
V tem okviru so bile zelo pomembne aktivnosti v zvezi z izvedbo skupščinskih volitev v letu 1982 ...
Vsekakor so bile skupščinske volitve 1982 velik uspeh vseh subjektivnih sil in vseh delovnih ljudi in občanov v lanskem letu. Z množičnim vključevanjem v vse faze izvedbe volitev, še posebej z množično udeležbo na volitvah samih so naši občani ponovno dokazali, daje samoupravni sistem in socialistično samoupravljanje največja pridobitev naše revolucije, ki jo želimo ohranjati in še nadalje krepiti.
V socialistični zvezi smo se jasno in odgovorno zavedali, da nam sam akt volitev predstavlja šele začetek našega kasnejšega trajnega sodelovanja z izvoljenimi delegati in delegacijami, saj je osnovna naloga delovanja SZDL v tem, da vsakodnevno spremlja in krepi sistem socialističnega samoupravljanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ko smo ocenjevali rezultate delovanja družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, smo se dogovorili, da bomo morali v bodoče naše aktivnosti poleg vključevanja v delo družbenopolitičnega zbora v večji meri usmerjati v krepitev delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, glavno delo pa nas čaka v sodelovanju z delegacijami v temeljnih sredinah in na ta način zagotoviti tudi prisotnost v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih.
Kako smo znotraj OK SZDL Domžale opredelili delo organov, svetov in koordinacijskih odborov?
Programska seja je ocenila, da se je široka in aktualna družbenoekonomska in politična problematika v celoti pojavila na dnevnih redih organov SZDL, predvsem svetov in koordinacijskih odborov.
* samim tem smo dosegli visoko stopnjo podružbljenosti delovanja SZDL, v odpiranju takega delovanja pa nas v prehodnem obdobju še čakajo predvsem naslednje naloge:
Organizacijsko in kadrovsko bomo svete in koordinacijske odbore še okrepili, s čimer želimo doseči še boljšo kvaliteto dela, predvsem pa da bodo sveti in koordinacijski odbori v še večji meri mesto frontnega dogovora in usklajevanja vseh subjektivnih sil. To je bil že dosedaj evidenten dosežek oz. dosežena kvaliteta delovanja naših svetov in koordinacijskih odborov.
Drugič želimo še nadalje razvijati sekcijski način dela svetov in koordinacijskih odborov, pri čemer nam lahko lanskoletno uspešno izpeljane razprave sekcijskega dela pomenijo usmeritev, izkušnje za nadaljnje delo.
Kakšne so konkoretne izkušnje s problemskih konferenc, ki so bile pripravljene o perečih problemih v naši občini v preteklem letu?
Sekcijski način dela napri-mer problemske konference o zdravstvu, varstvu otrok, pogojih 'ela zaposlenih žensk ter okrogle mize in razgovori n.pr. o preskrbi in potrošniških svetih so pokazale predvsem, da so to oblike demokratične in široke razprave, v katerih lahko naši delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo. Značilno za takšen način delovanja je njihova konkretnost, aktualnost in
vpetost v vsakdanje življenjske progleme.
Naša naloga pa mora biti, da vse te pobude in predloge, kijih podajo delovni ljudje in občani na sekcijskih razpravah strnimo in uskladimo ter prenesemosv delegatski sitem.
V OK SZDL se je prenesla frontno zasnovana razprava o najbolj pomembnih področjih. Kafera so ta področja?
Zelo težko je v pestri aktivnosti SZDL izpostaviti kakšno področje, saj deluje pri Predsedstvu OK SZDL skoraj 30 svetov in koordinacijskih odborov. Vsekakor pa sta v letu 1982 zelo pomembno delo opravila koordinacijski odbor za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje in Svet za družbenoekonomske odnose, ki sta se konkretno in aktivno vključila v splošna družbena prizadevanja za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Ta dolgoročna stabilizacijska naravnanost se je vnesla v planske dokumente, ki smo jih sprejemali v lanskem letu. Naša politična akcija bo tudi v bodoče temeljila na dolgoročnih rešitvah in usmeritvah, ki bodo morale spremeniti naš dosedanji način dela in življenja. Še vse prevečkrat namreč sklenjene dogovore in sporazume ne izvajamo, ampak jih celo tisti, ki so sodelovali v gazi sprejemanja, kritizirajo in izigravajo. Vse prevečkrat se včasih tudi oportunistično odločimo tudi za kratkoročne administrativne odločitve, ki trenutno dajo rezultate \ v katerih pa izgubljamo zaupanje delovnih ljudi in občanov za naše dolgoročne razvojne usmeritve, tako na družbenoekonomskem kot političnem področju.
V tej smeri bomo morali krepiti samoupravno reševanje problemov, biti veliko bolj energični, konkretni, odgovorni pa tudi usposobljeni, da bomo lahko ugotavljali, analizirali in odpravljali razloge in vzroke za težave ter ob tem spremenili naše navade, ki zavirajo naš razvoj.
V preteklem letu ste mnogo pozornosti posvetili področjem preskrbe in kmetijstva ...
Da, temu življenjskemu področju smo v občini Domžale namenili posebno pozornost. Za nadaljnji razvoj kmetijstva in preskrbe so vse frontne socialistične sile (poleg družbenopolitičnih organizacij, predvsem Izvršni svet, Skupščina, Kmetijsko zemljiško skupnost in delovne organizacije) na tem področju namenile ogromno časa,   naporov   in sredstev.
Rezultat tega je viden v doseženih uspehih pri realizaciji resolucije za leto 1982 in tudi v tem, da so se kljub pojavom potrošniške mrzlice in motnjam v preskrbi zagotovile zadostne količine vseh osnovnih prehrambenih in drugih artiklov.
Glede na programsko konferenco: v čem ostajajo primarne naloge delovanja OK SZDL Domžale?
Vsekakor bodo tudi v letu 1983 organizacije SZDL glavno aktivnost usmerjale v uresničevanje sprejete stabilizacijske politike in sprejetih planskih dokumentov (resolucija 1983) ter utrjevanja samoupravljanja na vseh nivojih.
Poleg tega pa smo se dogovorili, da nič manjšo pozornost ne bomo namenili navidez včasih drobnim aktualnim življenjskim vprašanjem naših občanov, s katerimi se bomo srečevali v letu 1983. Ta vprašanja pa imajo še kako velik pomen na njihovo razpoloženje in delo.
(n.pr. vprašanja preskrbe, prevozov na delo, družbene prehrane, zaposlovanja).
Vse te cilje pa bomo dosegli le z resnično konkretnim in sekcijskim načinom dela, v katerih moramo doseči popolno frontno delovanje socialističnih sil in čim širšo širino v delovanju.
Ob Vseh nalogah nas v letu 1983 čaka še dodatna naloga, tj/ izvedba volitev v vseh organizacijah SZDL, pretekel je namreč štiriletni mandat...
V sklopu širše zasnovanega razgovora sva se s tov. Mirom Ukmarjem lotila še mnogih drugih tem, ki pa jih nisva mogla pregledno obdelati, ostajajo pa kot potencialna tema za bodoče prispevke, okrogle mize ali drugačno sekcijsko obravnavo. Tako je z informiranjem pa tudi nekaterimi drugimi družbenimi temami, kot so zaposlovanje, usmerjeno izobraževanje in drugo ...
Matjaž BROJAN
KOZMETIČNI SALON RISMONDO ALENKA Kidričeva 5 — Domžale (nasproti tovarne Univerzale)
posluje po najnovejših metodah in ugodnih cenah
— nega obraza (tudi zdravljenje aken)
— nega  telesa   (masaža,  posebne večnamenske maske, itd.)
— depilacija neboleča s hladno smolo
— trajno uničevanje dlak z električno pinceto
— dekorativna in korektivna kozmetika
— kmalu tudi SAUNA
vsak dan, razen sobote in nedelje od 14. do 19. ure
Nov zakon o davkih občanov — doslednejše obdavčenje dohodka
V decembru je slovenska skupščina sprejela nov zakon o davkih občanov, ki prinaša vrsto novosti pri odmerjanju davkov, pobiranju davščin in izterjavi neplačanih davkov. Oglejmo si nekaj najpomembnejših novosti: V____J
Registrske blagajne
Davčni zavezanci, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku in pretežni del prometa ustvarjajo neposredno z občani, bodo morali evidentirati gotovinski promet preko registrskih blagajn. Republiška uprava za družbene prihodke bo natančneje opredelila, kdo mora imeti registrsko blagajno.
Ustrezno bo dopolnjen tudi pravilnik o vodenju poslovnih knjig.
Davek od osebnega dohodka
Pri obdavčevanju osebnega dohodka delavcev zajema nov zakon vse prejemke, ki se po zakonu o delovnih razmerjih štejejo za osebni dohodek, torej se pri ugotavljanju davčne osnove vštevajo tudi izplačila iz sredstev skupne porabe.
Prejemki, za delo preko polnega delovnega časa so še naprej obdavčeni po posebni stopnji, višji kot za redno delo. Tako naj bi tudi davčna politika prispevala k zmanjševanju nadurnih in dopolnilnih zaposlitev.
Ugotavljanje dohodka iz gospodarskih (obrtnih) dejavnosti — prilagojeno ureditvi v združenem delu
Za davčno osnovo bo namesto dosedanjega — takoimeno-vanega presežka služil ostanek čistega dohodka, ki ga ustvari zasebnik. Ta pa se bo ugotavljal podobno kot v združenem delu.
Od celotnega dohodka se bodo davčnemu zavezancu najprej odštevali materialni stroški in amortizacija. Tako ugotovljeni dohodek se zmanjša še za zakonske in pogodbene obveznosti (obveznosti za financiranje izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, itd., ki jih TOZD-i poravnavajo iz dohodka), nadalje razne članarine, zavarovalnine, izdatki za ljudsko obrambo, itd. Ugotovljeni čisti dohodek se nato zmanjša še za osebni dohodek zavezanca in njegovih delavcev ter sredstva za skupno porabo in regres za letni dopust, kar določa kolektivna pogodba.
Ostanek čistega dohodka pa bo služil za davčno osnovo.
Po novem se bo amortizacija obračunavala tudi od gradbenih objektov, namesto dosedanjega priznavanja stroška — 2akupne vrednosti v lastni stavbi.
Nekaj je sprememb tudi pri priznavanju materialnih stroškov, ki so večinoma ugodnejše za zavezance.
Kdo bo lahko obdavčen v pavšalnem znesku?
Tudi v prihodnje daje zakon prednost obdavčevanju po dejanskem dohodku, vendar nove določbe ostem le dajejo več možnosti za pavšalno obdavčitev.
Tako (torej brez vodenj poslovnih knjig) bodo lahko obdavčeni zavezanci, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, delajo izdelke po individualnih naročilih in opravljajo osebne storitve — če ob tem ne uporabljajo avtomatov ali drugih visoko produktivnih strojev ter ne zaposlujejo delavcev. Dopuščena je izjema, da lahko zaposlujejo enega delavca, če opravljajo osebne storitve.
Pod določenimi pogoji so v pavšalnem letnem znesku lahko obdavčeni tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih ali višinskih krajih.
Davčne olajšave
Zakon jvspremenjen tako, da lahko občinska skupščina predpiše davčne olajšave za določene gospodarske dejavnosti, katerih razvoj želi pospeševati, zlasti še za širše vključevanje drobnega gospodarstva v izvoz, olajšave za začetništvo, za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, olajšave zavezancem, ki preživljajo otroke, za delo nezmožne družinske člane, olajšave za borce, itd.
Ugodnejše olajšave za vlaganja v nove poslovne prostore ah stroje bodo namenjene predvsem za vlaganja v deficitarne dejavnosti, nove pa so olajšave za tiste, ki vlagajo denar v gradnjo malih hidroelektraren.
Obdavčevanje „šušmarjev"
Nov zakon uvaja tudi obdavčevanje dohodkov, ki jih dosegajo ljudje z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, za katere nimajo obrtnega dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi (popoldanci).
Pri tem velja pogoj, da takšna dejavnost z zakonom ni izrecno prepovedana, kjer še vedno velja določilo obrtnega zakona, da se takim šušmarjem poleg denarne aH zaporne kazni lahko predpiše tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Obdavčitev „šušmarjev" je sprožila precej razprav in ugibanj, ah to ne pomeni legalizacije nedovoljene dejavnosti. Prevladalo pa je stališče, da je to potrebno, ker s šušmarjenjem nekateri dosegajo precejšnje dohodke, od katerih ne plačujejo družbenih obveznosti.
Davčna stopnja v teh primerih ne more biti nižja od 25 % letnega osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo enake ah podobne poklice v združenem delu.
Davek od dohodka od premoženja
Davek od dohodkov od premoženja se ne plača tudi v primerih, ko je bila prodaja poslovnih prostorov po občinskem odloku oproščena plačila davka na promet nepremičnin zaradi vlaganja kupnine v nakup ah gradnjo poslovnih prostorov. Sprememba naj bi v prizadevanjih za razvoj malega gospodarstva olajšala reševanje problemov poslovnih prostorov.
„Ne" za nove davke od premoženja
Predlogi, da bi na novo obdavčili tovorna vozila, priklopna vozila, kombije, stroje in naprave večjih vrednosti, ki predstavljajo sredstv za opravljanje samostojne dejavnosti niso bili sprejeti.
Dosledneje naj bi obdavčevali dohodke, ki jih posamezniki dosegajo s temi sredstvi.
Tudi posebno obdavčevanje luksuznih predmetov ni bilo uvedeno, ker naj bi to uredili s prometnim davkom
Opuščena je tudi obdavčitev cestnih motornih vozil ter gozdnih zemljišč.
Pri obdavčevanju stavb je dodana določba^ po kateri se od obdavčitve izvzema vrednost 70 m2 stanovanjske površine v stavbi oziroma stanovanju, v katerem stalno prebiva davčni zavezanec. To pomeni, da bodo
obdavčeni le tisti stanovanjski prostori in stavbe, ki presegajo družbeno dogovorjena merila.
Za družine z večjim številom članov bo občinska skupščina
priznala še dodatne, olajšave. Ugodnejši sistem obdavčevanja stavb pa ne velja za vikende.
Brez opomina v prisilno izterjavo
Zakonske spremembe naj bi omogočile hitrejše in učinkovitejše davčne postopke. Postopek prisilne izterjave temelji poslej na določbah sodnega izvršilnega postopka. To pomeni opustitev opomina pred izdajo sklepa o prisilni izterjavi.
Višje zamudne obresti
Zakon je pooblastil IS SRS, da sproti določa višino zamudnih obresti za neplačane davke. Le-ta je 30/12-1982 že sprejel odlok o obrestni meri zamudnih obresti za davke občanov in jih določil v višini 25 %.
To bo gotovo prispevalo k rednejšemu plačevanju obveznosti obrtnikov.
Obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva po starem
Nov zakon določb o obdavčevanju dohodkov iz kmetijstva ne vsebuje, ampak zadržuje veljavni sistem v starem zakonu.
Torej ostaja osnova za obdavčevanje katasterski dohodek, valorizirani pa so dohodkovni cenzusi za pravice do socialnih olajšav oziroma oprostitev.
Omenimo naj še, da so kazni za prekrške po tem zakonu občutno povečane.
Že v tem mesecu bomo n podlagi novega zakona in dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 pripravili nov občinski odlok o davkih občanov. V njem bodo konkretne določbe o davčnih stopnjah, olajšavah in vse ostalo, kar je za občane občine Domžale pomembno.
Novosti bomo predstavili v eni izmed prihodnjih številk Občinskega poročevalca.
Iz uprave za družbene prihodke občine Domžale
PREKLICNA IZJAVA
Anton Razpotnik, Vir, ŽnfcJar-šičeva 20 prt Domžalah prekiicujem in obžalujem obrekovanja, katera sem izrekel dne 8.12.1982 o Francu Prosencu ml., Seio št. 5, p. Moravče, Slavku Lajevicu in Mariji Lajevic, obeh Koseze št. 16, p. Lukovica v zvezi s pogrešano lestvijo. Zahvaljujem se jim, da me niso tožili.
Regresiranj^ prehrane delavcev med delom v letu 1983, le na osnovi usmeritev jn kriterijev predsedstva RS ZSS
V zvezi z uresničevanjem usmeritev in kriterijev za regresiranje prehrane med delom, ki jih je predsedstvo republiškega sveta ZSS sprejelo že aprila lansko letoje predsedstvo občinskega sveta ZSS Domžale na svoji 12. seji sprejelo naslednje
SKLEPE:
1. Predsedstvo OS ZSS bo dosledno vztrajalo na doslednem uresničevanju usmeritev in kriterijev za regresiranje prehrane med delom.
Osnovni namen akcije za ukinitev vrednostnih bonov je v tem, da bo večji del delavcev imel ustrezen družbeno organiziran obrok med delom, kar je potreba za uspešnejše delo.
2. Predsedstvo OS ZSS bo izdalo soglasje za izplačilo regresa za prehrano med delom v gotovini samo tistim organizacijam združenega dela oz. delovnim skupnostim, ki bodo v svoje samoupravne splošne akte vnesle določila iz usmeritev in kriterijev za regresiranje prehrane med delom.
3. Za pridobitev soglasja OS ZSS za odobritev izplačil v gotovini je potrebno OS ZSS predložiti:
— prošnjo, iz katere bo razvidno, zakaj ni možno urediti organizirane prehrane,
— samoupravni splošni akt, v katerem so opredeljeni kriteriji za izplačilo gotovine (1. in 2. alineja točke 3 usmeritev in kriterijev za regresiranje prehrane)
— program aktivnosti za zagotovitev organizirane prehrane v prihodnjem obdobju.
4. Predsedstvo OS ZSS bo v primerih, ko OZD ne bodo opredelile kriterijev za izplačilo gotovine, pa bodo gotovino kljub temu izplačevale, dalo pobudo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za pregled samoupravnih aktov, na osnovi katerih se opravljajo gotovinska izplačila.
5. Da bi se dosegla boljša kakovost obrokov oz. priprava take prehrane,ski je opredeljena v strokovnih podlagah za sestavo obroka med delom, bo organiziran sestanek z Napredkom.
6. Da bi se delavcem izdajala zdravniška spričevala za dietno prehrano, kar najbolj enotno, bo predsedstvo OS ZSS posredovalo zdravniškemu konziliju v Zdravstvenem domu v Domžalah poseben dopis.
Vsaka OZD oz. delovna skupnost pa mora proučiti možnost za organiziranje dietne prehrane.
7. Delavcem v osnovnih šolah, kjer je organizirana celodnevna osnovna šola (tistim, ki delajo na področju CŠ), WZ in dijaškem domu je treba organizirati prehrano v okviru šolske kuhinje (kosilo ah mabco), v ostalih organizacijah pa se organizira malica, razlika do višine regresa pa se izplača v gotovini.
KAPLJA DRAGO RADOMLJE Šlandrova 2
RAZPISUJE
ŠTIPENDIJO ZA STROJNEGA TEHNIKA
Na podlagi 135. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja uprava za družbene prihodke občine
Domžale
POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV '
— za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in
— za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1983.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
ZA LETO 1982:
1. Zavezanci davka od dohodka iz samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982.
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmeri po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982.
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982.
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih praic, o dohodkih doseženih v letu 1982. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob.
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1982. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1982 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana.
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1982. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1982 presega 407.000,00 dinarjev.
NAPOVED VLOŽIJO:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zaveza-
- nec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1982 najdalj staino prebivališče.
ZA LETO 1983:
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983.
NAPOVED VLOŽIJO:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 400 dinarjev.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Za podelitev družbenih priznanj Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj SO Domžale (Ur. vestnik št. 17/80) ter na podlagi sklepa Komisije za odlikovanja z dne 14.12.1982, objavlja
RAZPIS
ss katerim poziva vse predlagatelje, da dostavijo predloge za podelitev Nagrade občine Domžale.
Nagrado občine Domžale podeljujemo zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam, skupnostim in društvom za izjemne dosežke na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem, umetniškem, telesnokulturnem ter za pomembne stvaritve na drugih področjih.
V posameznem letu se podeli največ tri denarne nagrade v skupnem znesku din 30.000.
POZ I V
za dostavo predlogov za podelitev Listine o priznanju in Plakete občine Domžale.
LISTINA O PRIZNANJU
Listino o priznanju podeljujemo občanom, delovnim ljudem, OZD, skupnostim ter društvom za dosežene uspehe pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenje, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah.
PLAKETA OBČINE DOMŽALE
Plaketo občine Domžale podeljujemo v treh stopnjah za posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketo občine Domžale podeljujemo, ko je poteklo od prejšnje podelitve najmanj 7 let. Predlogi morajo biti obrazloženi in dokumentirani v skladu z navedenimi kriteriji. Tako utemeljene predloge pošljite najkasneje do 20. marca 1983 Komisiji za odlikovanja pri Sekretariatu za kadrovske zadeve, Domžale, Ljubljanska 94.
Predlogov, ki ne bodo vsebovali naslednjih podatkov: priimek in ime predlaganega, rojstnih podatkov, stanovanja, zaposlitve, dosedanja prejeta občinska priznanja ter popolno obrazložitev, za katero priznanje je kandidat predlagan ali pa bodo prispeli po 20. marcu 1983, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanja ob letošnjem občinskem prazniku — 23. maju 1983.
Komisija za odlikovanja obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev zveznih odlikovanj. Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi; uporabljajte obrazce OD—I za posameznike ter OD—0 za OZD in druge organizacije; obrazce dobite v vseh prodajalnah Državne založbe Slovenije.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti podeljevanju odlikovanj zlasti:
— delavcem v združenem delu — neposrednim proizvajalcem
— inovatorjem — izumiteljem
— ženskam, glede na njihovo število zaposlenih in njihov prispevek k razvoju in napredku naše družbe
— mlajšim delavcem
— prosvetnim, zdravstvenim delavcem itd. Ponovno   priporočamo   predlagateljem, da na
podlagi pravilnikov o priznanjih in nagradah uredijo podeljevanje priznanj za svoje delavce, če tega še nimajo ter da ustanovijo komisijo za odlikovanja.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Skupščine občine Domžale
MA VRICA VABI
F otoki no klub MAVRICA iz Radomelj vabi občane na „Dan Mavrice" ali letno klubsko ocenjevanje 28. januarja 1983 ob 16. uri v Kulturnem domu v Radomljah.
Prikazano bo okrog 20 novih filmov, v kulturnem domu pa bo tudi istočasno razstava fotografij, predstavila pa se bo tudi dramska sekcija s kulturnim programom.
Vabi fotokino klub MA VRICA
Na podlagi 2. člena Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije
razglaša
predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžalerok in pogoje za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1983.
Predsedstvo OS ZSS razpisuje za leto 1983 podelitev pet srebrnih znakov članom sindikata in 2 srebrna znaka osnovnim organizacijam ZS.
1. Srebrni znak ZSS se podeli osnovni organizaciji Zveze sindikatov za večletno vzorno, učinkovito
• in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda.
Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji ZSS poda konferenca osnovnih organizacij delovne ali druge organizacije združenega dela ali predsedstvo Občinskega sveta ZSS na lastno pobudo ali npobudo drugih organov Občinskega sveta ZSS oz. drugih družbenopolitičnih organizacij.
2. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oz. sindikatu uresničeval delavske interese s tem, da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju, razvoju in razredni naravnanosti sindikata.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije posamezniku lahko poda osnovna organizacija ZS, če so tako sklenili njeni člani na sindikalni skupini ali izvršnem odboru. Podelitev srebrnega znaka posamezniku lahko predlaga tudi odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS, občinski odbor dejavnosti sindikata ali predsedstvo Občinskega sveta ZSS, če je tako sklenil na svoji seji.
3. Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije je treba posredovati najkasneje do 31. marca 1983 na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko. Ljubljanska 70, Domžale.
Letni članski sestanek 00 ZS in listine seje konferenc 00 ZS
Skladno s statutarnim sklepom Zveze sindikatov Slovenije morajo organi in organizacije zveze sindikatov najmanj enkrat letno:
— analizirati in oceniti svoje delovanje in delo svojih organov
— sprejeti letno programsko usmeritev
— po potrebi opraviti zamenjave v svoji sestavi in v sestavi
svojih izvršno političnih organov.
Namen letnih članskih sestankov in sej je v tem, da omogočijo resničen vpliv na usmeritve in vsebino dela sindikalnih organizacij, katere so izvolili.
Članski sestanki morajo biti priložnost za utrditev povezave
Žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda za leto 1983 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. čl. Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodi/ne fronte slovenskega naroda in o delu žirije
, RAZPIS
Z njim poziva vse zainteresirane, d posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1983.
Priznanja Osvobodilne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
— uresničevanju ustanovno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
— krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela..
Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1983 lahko dajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 20. februarja 1983, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Ćomžale, Ljubljanska 70 na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale.
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OKSZDL Domžale
c-*\
OGLAS
Sprejmem vsakršno delo na dom. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Izgubil se je pes belo-rujave barve, bolj podoben škotskemu ovčarju (star 6 mesecev). Morda se nahaja v okolici Domžal. Prosim, če ga je kdo videl naj sporoči na naslov: Stane Koritnik, Depala vas 48 (tel. 721-226). V_J
med izvršnim odborom in članstvom in morajo prispevati k poglabljanju vsebine in metod delovanja, predvsem pa demokratizacije v vsakem delovnem okolju in s tem v celotni sindikalni organizaciji.
Letne članske sestanke oziroma letne seje je treba opraviti:
— do 28. februarja — osnovne organizacije ZS
— do 31. marca — konference 00 ZS.
Za celotno pripravo letnih članskih sestankov je odgovoren izvršni odbor osnovne organizacije ZS, ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov in strokovnih služb.
k.
Obujanje tradicij NOB v občini Domžale
V decembru mesecu lanskega leta je bilo v Jaršah že peto srečanje pohodnikov „Po poti spominov NOB občine Domžale. 'INa srečanju so bile podeljene Spominske značke vsem, ki so celotno pot spominov prehodili med 21. majem in 11.decem.brom 1982.leta.Teh je bilo tokrat 135, od tega več kot polovica iz drugih bližnjih in daljnjih občin. Samo Mariborčanov, ki so se polnoštevilno udeležili tudi srečanja, je bilo 30, med njimi pa tudi najstarejši pohodnik v tem času — 70-letni Drobine Henrik! /
Srečanje je bilo v restavraciji „Induplati", pripravil pa ga je Občinski odbor ZZB NOV Domžale. Na srečanju, ki je potekalo v izredno prijetnem in prijateljskem vzdušju, so bile pdeljene poleg Spominskih značk za celotno prehojeno pot, tudi Pismena priznanja vsem, ki so „Pot spominov ' prehodili že pet ali desetkrat. Učenci Radomeljske šole so na srečanju izvedli lep kulturni program, ki je vseboval pevske in recitatorske točke. Predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tovariš Alfonz Avbelj je v svojem govoru seznanil navzoče s postavljenimi cilji in doseženimi rezultati v zvezi z domžalsko „Potjo spominov' v dosedanjem obdobju.
„Pot spominov NOB občine Domžale je dolga cca 110 km in vodi mimo 40 pomnikov (spomenikov, grobišč in spominskih plošč) naše revolucije, po tistih območjih naše občine, kjer so padale žrtve za našo svobodo. Eden poglavitnih namenov ureditve poti in organizacije pohodov po tej poti je tudi želja, da se zlasti mladina in vsi drugi udeleženci te akcije čimbolj seznanijo z velikim deležem prebivalstva sedanje domžalske občine v predvojnem revolucionarnem gibanju ter s silnim razmahom narodno osvobodilnega boja na vsem območju domžalske občine. Na tej poti pohodnik spozna in uživa v naravnih lepotah ter se spozna z gospodarskimi posebnostmi in delom bogate kulturne dediščine.
Za „Pot spominov NOB občine Domžale ' je izdelana zelo uporabna in pregledna topografska karta ter VODNIK, ki nudi mnogo zanimivih podatkov in odlično vodi pohodnika po trasi.
Od samega začetka ugotavljamo, da je pri mladini in odraslih občanih za domžalsko ,,Pot spominov NOB" zelo veliko zanimanja. Mnogi ljubitelji narave, člani planinskih organizacij oziroma prvi pohodniki po tej poti, so v veliki meri pritegnili še ostale svoje znance, družinske člane ali prijatelje tako, da se je dosedaj oskrbelo z Vodniki že okrog 4200 občanov, od tega pa veliko učencev osnovnih in srednjih šol. Na vsaki od 11 kontrolnih točk kjer se nahajajo vpisne knjige, je evidentirano od 1200 do 2000 pohodnikov. Celotna „Pot spominov NOB" je bila dosedaj prehojena 756 krat, prehodilo pa jo je 517 pohodnikov. Namreč mnogi pohodniki so se na to pot vračali tudi večkrat. O njej se pohvalno' izražajo, pravijo da je lepa, ni pre-
težka in je prehodna v vseh letnih časih. „Spomladi hodiš po pisanem tepihu živo rudečega vresja skozi katerega se prebija beli in kasneje rdeči telogh. Poleti se srečuješ z gozdnimi jagodami in drugimi sadeži, v jeseni spotoma nabiraš kostanj, trgaš gobe, če ne drugo prineseš domov šop cvetja. Nikoli se domov ne vračaš prazen in to so tiste mikavnosti, ki pravega pohodnika ob koncu tedna ponovno zvabijo v naravo. In da ne omenjam užitkov, ko pohodnik strmi v dolino, ali iz zasavskih hribov vzhičeno opazuje prelepe Kamniške planine, Karavanke in Julijce s Triglavom!" Tako opisuje svoje vtise in doživetja s pohodov tovariš Vulkan Jur iz Domžal, ki je skupaj s svojo ženo Tončko domžalsko „Pot spominov NOB" prehodil že petnajstkrat. Resnici na ljubo se s sličnimi vtisi oglašajo še mnogi pohodniki, še zlasti taki, ki „Pot spominov NOB občine Domžale" ocenjujejo tudi z idejne plati kar je tudi ZZB NOV Domžale motiviralo za ureditev te poti. Zagrebčana nam, na primer med ostalim pišeta:
— „Pravi je užitak proči ovim lijepim predjelima, pošteno naučiti iz naše NOB i odati zaslužnu poštu svima koji su pridonijeli našoj slobodi" (Krešimir Ormanec) ali,
— Tranzverzala je vrlo lijepa i posebno interesantna i poučna. To je jedinstveni način upoznavanja puteva naših boraca u NOB 'SAnton Primožič iz Celja nam piše: „Pozdravljam zamisel take poti! Pomniki na čas NOB bodo tako manj samevali, spomini na vojne grozote pa bodo ostali bolj živi v naši zavesti."
S takimi in sličnimi doživetimi vtisi se nam pogosto pismeno oglašajo smnogi pohodniki zlasti iz drugih občin, kajti take učne ure o naši slavni polpretekli zgodovini so le lahko v domžalski občini na njihovi „Poti spomninov NOB ' kot to ocenjujejo oni!
In na koncu naj navedem še nekaj značilnosti, ki so ugotovljene od ureditve „Poti spominov '8pa do danes:
1. Od registriranih, ki so prehodili celotno Pot spominov NOB enkrat ali večkrat je iz domžalske občine 55 %, kar 45 % pohodnikov pa je bilo iz drugih občin v SRS in SR Hrvatske. To potrjuje tudi že preje ugotovljeno dejstvo, da je domžalska „Pot spominov NOB" zanimiva ne le za Slovence in Dom-žalce ...
2. V   oosedanjem   obdobju je
celotno „Pot spominov NOB občine Domžale" prehodilo enkrat ali večkrat kar 108 družin z 2 do 5 družinskimi člani. Najštevilnejše družine so bile: tovariša Grmek Dominika iz Domžal in Poljanšek Milana iz LJubljane, ki sta s svojo družinsko sopotnico po naši Poti vodila kar tri svoje otroke!
3. ,,Pot spominov NOB" je primerna za vsakogar; za najmlajše in starejšo generacijo, kar potrjujejo naslednji podatki. Celotno pot so prehodili s svojimi starši po etapah štiriletna Juhant Barbara in Grmek Irena ter petletni Anžinov Jurček iz Domžal. Mnoge med njimi tako tudi dveletno Špelo Kopač iz Moravč, je njen očka nosil kar celo pot. Na domžalsko „Pot spominov NOB" pa se prav pogosto podajajo udeleženci narodno osvobodilne vojne in drugi starejši občani. Tako smo registrirali kot najstarejše pohodnike Kržan Angelo iz Mengša staro, 74 let med moškimi pa 76 letnega Pucelj Rika iz Ljubljane.
4. Domžalska ,,Pot spominov NOB" je postala izredno priljubljena in zanimiva tudi za športnike in trimarje, ki so na tej poti dosegli svojevrstne rekorde:
— skupina srčnih mož—planincev iz Domžal: Pire Rajko, Prelovšek Maks, Uhan Albin in Balentin Martin, so celotno ,,Pot spominov NOB" prehodili v enem „rukarju" — v 26 urah;
— ing. Omahna Stane iz Domžal znani „Kaveljc' je celotno „Pot spominov prehodil e enem dnevu, zakar je porabil 19 ur in pol;
— najhitrejši pa je na „Poti spominov NOB občine Domžale" bil Portbin Jože iz Domžal, ki je s tekom v času 11 ur, 42 minut in 30 sekund, počastil praznik republike 29. november 1982, ter s tem postavil najkrajši čas.
To so sicer zanimivi podatki, ki pa so z ozirom na motiv ureditve te poti — obrobnega pomena! Člani Zveze združenj borcev občine Domžale, ki tudi skrbijo s pomočjo Planinskega društva Domžale, za vzdrževanje domžalske „ Poti spominov NOB", želijo, da bi obisk te Poti postal še bolj množičen. Želimo, da bi vsak pohodnik pritegnil in navdušil za pohod še vsaj enega mladinca ali občana in da se na „Poti" ko prideš do spomenika za trenutek ustaviš. Počij in prečitaj kaj se je zgodilo na tem mestu, s čimer boš ubogatil svoje znanje o revolucionarnem in narodnoosvobodilnem boju. S tem bo pohod po „Poti spominov NOB občine Domžale" dosegel svoj poglavitni namen. Tako je v Uvornih mislih VODNIKA napisal predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale!
Miha Berno
OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO LUKOVICA x •
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE dela in naloge:
- SNAŽILKE na centralni šoli Brdo, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom
Pisne prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Osnovna šole Janko Kersnik, Brdo 5, 61225 Lukovica. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni 30 dni po poteku veljavnosti razpisa.
--N
Uspešna delovna akcija mladincev iz Mlinostroja
Nekateri trdijo, da je mladina v delovnih organizacijah manj aktivna, kakor mladina v osnovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v šolah in drugod. Prav nasprotno pa smo dokazali mladinci v delovni organizaciji Mljnostroj iz Domžal, in sicer z zbiralno akcijo starega papirja in odpadnega pisarniškega materiala. Zbrali smo se na prosto oktobrsko soboto in aktivno začeli z delom. Čeprav je močno deževalo, nas to pri delu ni motilo.
.J
Mladi iz Mlinostroja so pridno pomagli, da so zaprašeni papirji, načrti in druga „kroma" odpotovali tja - kamor sodijo - v Papirnico
Že nekaj dni pred akcijo smo obvestili pisarne ter ostale oddelke, naj pripravijo papir, ki ga ne potrebujejo več. Tako smo imeli na dan akcije že pripravljene ogromne kupe papirja, starih map, dnevnikov, registra-torjev, starih časopisov, neuporabnih dokumentov, knjig in še veliko ostalega odpadnega pisarniškega materiala.
Delo ni bilo preveč lahko, saj smo morah ves odpadni papir nositi iz prvega nadstropja v pritličje ter ga nato nalagati v kombi. Največ je bilo starih registratorjev, ki so bih tudi najbolj težki. Tudi starih načrtov iz priprave dela ter raznih papirjev iz komerciale je bilo veliko. Dosti papirja smo našli tudi na podstrešju, skoraj največ pa ga je bilo iz računovodstva in iz oddelka konstrukcije.
Mladinci smo pridno nosili in kombi se je kar hitro polni. Tako smo ga morah, do vrha naloženega, odpeljati kar trikrat, in sicer v papirnico na Količevo. Tam smo papir vsako-
krat stehtali in nato zopet pripeljali novo količino. Kazalec na tehtnici je vedno pokazal na številke okrog 800 kilogramov, kar nas je še bolj spodbudilo k delu.
Ko smo odpeljali še zadnjo pošiljko, smo pregledah, koliko papirja smo zbrali. Nismo pričakovali — a res smo bih zbrali kar 2 toni in 600 kilogramov starega odpadnega papirja. Od tega je bilo samo iz oddelka konstrukcije in priprave dela kar 1000 kilogramov, iz računovodstva okrog 800 kilogramov, iz komerciale okrog 600 kilogramov in iz proizvodnje okrog 200 kilogramov starega in odpadnega papirja.
Papirnica Količevo namsje plačala vsak kilogram in tako smo zaslužili s tem papirjem 7890 dinarjev, kar smo spravili v blagajno mladinske organizacije.
Po delovnem sobotnem dopoldnevu smo, ponosni na rezultat svojega dela, odšli domov.
S to zbiralno akcijo smo mladinci Mlinostroja dokazali, da lahko tudi mladina v delovnih organizacijah aktivno in uspešno deluje. Prav tako smo
dokazali, da za nas ne obstaja le delo v službi in pot domov, ampak tudi aktivna dejavnost ob delu in izven dela.
Irena Končina
K ČLANKU O MLADINSKI DELOVNI AKCIJI V MLINOSTROJU
Mladi v Domžalah smo se dogovorili, da bomo skušali znova oživiti prostovoljno delo in preseči potrošniško miselnost, ki gleda in skrbi le za lastno korist. Dogovorili smo se, d naj se, da naj vsaka OO ZSMS pripravi vsaj eno delovno akcijo. Ko ob koncu leta delamo rezime zadnjih šestih mesecev, se lahko pohvalimo, da nismo ostali le pri besedah. Mnoge mladinske organizacije so zbirale papir (Preserje, Ihan), drugi so nabirali drva (Preserje, Loka, Radomlje), mladi Domžalčani urejajo mladinski klub, v Trzinu in Pečah so urejali športne objekte, v Loki in Preserjah so čistili okolico . .. Prav tako so mladinci Zdravstvenega doma očistili okolico Zdravstvenega doma in urejali počitniške objekte njihove organizacije. Seveda s tem še nismo našteli vsega, saj si mladi pač pomagajo na razne načine, da si pridobe nekaj denarja. Še bolj potrebno pa bo vzpodbujati mladino za delovne akcije v TOZD-ih, s katerimi bi pomagali svoji organizaciji. Upamo, da bodo spomladi zaživele tudi te ideje in da mladinci v teh svojih prizadevanjih ne bodo osamljeni, saj je to lahko tudi drobec, ki bo pomagal presegati težko gospodarsko stanje.
Cveta
... življenje invalidov in vseh nas mora vedno znova, dan za dnem zmagovati.. .
»ŽIVLJENJE, KI ZMAGUJE«
Leto 1981 je bilo proglašeno za leto invalidov. In prav to leto, leto invalidov, je bilo za nas, domžalske mladince izhodiščna točka, da smo se začeli povezovati z invalidi. Že takrat smo dejali, da prireditev, ki smo jo organizirali v novembru lansko leto, z naslovom „Hvala, ker zaupate v nas", ne sme biti začetek in konec sodelovanja z invalidnimi osebami, posebno našimi vrstniki.
Tako smo se tudi letos odločili, da poskusimo v Domžalah pripraviti prireditev, v kateri bi predstavili invalide (kot ljudi, ki so v življenju marsikaj pretrpeli) in nas kot zdrave zmagovalce nad tegobami življenja.
\__>
In da bi lahko to plat bolečine, premagovanja tegob življenja neke invalidne osebe kar najbolje predstavih, smo se obrnili na našo prijateljico -Marjetko Smrekar.
Marjetka je že od rojstva invalidka. V življenju je marsikaj pretrpela, veliko trpela, ker je globje čutila kot drugi ljudje, našla pa je tudi trenutke svoje-gživljenja, zkaterega se je bilo vredno veseliti.
Ko je bila sama, je veliko razmišljala  in  vse poskušala
napisati na košček papirja. Te lističe je zaupala nam in mi smo z njih razbrali tisto, kar se nam je zdelo najvažnejše. To smo povezali v zaključeno celoto in ji dali naslov „ŽIVLJENJE, KI ZMAGUJE".
Na prireditvi so sodelovali Blaženka Ivanjko, Marina Rugelj, Boris Kopitar, Lubadarji z diapozitivi, Irena in Tomaž z glasbo in nam v četrtek, 16.12.1982 v hali Komunalnega
Pred dnevi nam je predsednik Društva invalidov Janko Veit poslal daljši prerez skozi delo društva v letu 1982 ter smernice za leto 1983. Iz vsega je moč razbrati široko zasnovano, kontinuirano dejavnost v društvu. Iz tega prereza dela je tudi razvidno, da gre v društvu invalidov za bogato delo pri pripravi različnih manifestacij, razstav, izletniške dejavnosti in drugega, kar vse postavlja društvo invalidov Domžale na mesto med onimi najdelavnejšimi. Na sliki: Folklorna skupina osnovne šole Radomeljske čete, ki vsako leto nastopa na proslavi dneva invalidov v hali Komunalnega centra
Med številnimi obiskovalci je bila tudi avtorica Marjetica
centra predstavili razmišljanja Marjetke. Mnogi smo bili pretreseni, spoznali smo stiske in pretrese človeka, s kakršnimi se vsak dan srečujemo v življenju. Trpljenje in težave niso prihranjene nikomur, biti moramo močni, da jih premagamo, še posebno pa mora biti močan človek, ki je v življenju tudi telesno prikrajšan.
Spontan aplavz ob koncu je pomenil priznanje Marjetki-nemu literarnemu ustvarjanju in njeni človeški moči, ki nikoli ne pozabi na optimizem, veselje in iskanje drobnih radosti v človeški toplini in prijateljstvu, lepotah narave, ustvarjalnosti, ki ji trpljenje daje še večjo moč in globino.
Upamo, da bomo v prihodnjem letu spet uspeli pripraviti prireditev za invalide. Želimo se zahvaliti tudi vsem, ki so nam pomagali:  Kulturni skupnosti
Domžale, Ekonomski srednji šoli, Društvu invalidov iz Domžal, Telesnokulturni skupnosti, Zdravstvenemu domu, Napredku, kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan in vsem posameznikom, ki so kakorkoli priskočili na pomoč.
OK ZSMS DOMŽALE
OGLAS
Prodam Pavalec (Tomos 14.M.) - ul. Veljka Vla-hoviča b'.4.c, Domžale.
OGLAS
Za nedoločen čas zaposlim delavko za lahko montažna dela. OD po dogovoru. Pogoji: urejene družinske in stanovanjske zadeve, spretnost in odgovornost do dela.
Milan Noyak, Kovinoplastika, Domžale, Simona Jenka 2.
Pazimo, na plinovod
Zaradi varnosti občanov, varovanja premoženja in varnega obratovanjplinovoda ter vse pogostejših primerov poškodb ob izvajanju gradbenih del v bližini plinovoda, kot upravljalec slovenskega plinovodnega omrežja ponovno obveščamo in pozivamo pristojne upravne organe in urbanistične službe, občane, krajevne skupnosti, komunalna in gradbena podjetja, območne vodne skupnosti in druge izvajalce investicijskih in vzdrževalnih del, dmorajo v upravnih postopkih, pri načrtovanju novih gradenj ter pri izvajanju del v varovalnem pasu plinovoda dosleno upoštevati veljavne predpise in vsebino tega obvestila.
K..
Po plinovodu transportiramo zemeljski plin za industrijske potrošnike v Sloveniji kot tudi za široko potrošnjo v Mariboru, Celju in Ljubljani. Zemeljski plin je v veliki meri nadomestil mazut in kurilno olje, zato varno obratovanje plinovoda pomeni nemoteno oskrbo z energijo za porabnike, ki so priključeni na plinovodni sistem.
Vse pogosteje ugotavljamo, da so investitorji in izvajalci ob plinovodu začeli izvajati gradbena dela brez soglagja upravljalca plinovoda. Več primerov je bilo, da niso upoštevali pogojev soglasja ali so celo izvajali dela v bližini plinovoda brez nadzora s strani upravljalcplinovoda. Zato je bilo že več poškodb izolacije cevovoda, poškodb cevi (vdolbine, praske itd.) in pretrganje cevi z izhajanjem plina, kar je skrajno nevarno in lahko povzroči eksplozijo ali požar in ogromno gospodarsko škodo.
Plinovod poteka sicer pretežno po kmetijskih površinah in gozdovih, vendar pa tudi po urbanih in industrijskih področjih, kjer se izvajajo in se bodo tudi v bodoče izvajala razna gradbena dela in izkopi za nove investicije kot tudi za vzdrževanje in popravila obstoječih komunalnih naprav in infrastrukturnih objektov. Plinovod je vkopan 1 m globoko, na skalnatih področjih pa samo 60 cm, zato je nevarnost poškodb ob izvajanju zemeljskih del še toliko večja.
Investitorje in izvajalcv zemeljskih in gradbenih del, ki sežejo pod površino zemlje opozarjamo in prosimo, da s trajnim obveščanjem skrbijo, da bodo o nevarnosti izvajanja del v bližini plinovoda pod visokim tlakom seznanjeni vsi delavci, posebno pa še odgovorni vodje del in upravljala gradbenih strojev.
Upravne organe, urbaniste, investitorje in izvajalce del zato prosimo in pozivamo, da pri svojem delu upoštevajo naslednje:
1. Za vsako lokacijo v varovalnem pasu (250 m od osi plinovoda) je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
2. Za vsako nadzemno ali podzemno križanje ali vzporedni potek komunalnih naprav, cest, poti, melioracijskih jarkov, regulacijo vodotokov in druge gradnje v 30 m varnostnem pasu, pa je potrebno zaprositi za izdajo soglasja h gradnji.
3. Investitor in izvajalec morata pri gradnji dosledno upoštevati pogoje soglasja.
4. V neposredni bližini t.j. v 5 m pasu na vsaki strani plinovoda mora izvajale upoštevati detajlna pismena navodila, ki so sestavni del soglasjin
si zagotoviti nadzor s strani upravljalcplinovoda.
Izvajalec mora upoštevati tudi dodatne pismene zahteve pooblaščenega nadzornika, če le-ta ugotovi, da je pri izvajanju del ogrožena varnost plinovoda.
5. Prepovedano je odstranjevati ali poškodovati označbe trase, merilne stebričke katodne zaščite, vohalne cevi itd. ali kakorkoli drugače poškodovati plinovode in naprave, ki so njihov sestavni del.
6. Vsako nepravilnost ali poškodbo na plinovodu in plinovodnih napravah je potrebno takoj javiti dežurni službi upravljalca plinovoda na telefon št. (061)552-498 ali (061)552-598 oziroma v rednem delovnem času na telefonsko centralo št. (061)552-441 ali direktno službi vzdrževanja na telefon št (061 »552-698.
7. Poškodovanje plinovoda ali naprav, ki so njegov sestavni del, smo kot upravljalec plinovoda v smislu določil Zakona o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (Ur. list SFRJ št. 64/73) dolžni) kot kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja prijaviti javnemu tožilstvu.
OG LAS
Prodam rabljen črno-beli televizor skupaj z anteno. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
V Domžalah ali okolici kupim hišo, lahko tudi v gradnji. Ponudbe po tel. 721-579, po 16. uri.
OGLAS
Ugodno prodam porav-nalko in železno stružnico za les. Ogled v popoldanskem času. Minka Burja, Ljubljanska 45, Domžale.
OGLAS
Službo dobi KV šivilja, po možnosti iz Domžal ali bližnje okolice. Retelj Vida, Kovičeva 10, Domžale.
LJUDJE IN ZE
UVOD
Za današnjo temo rubrike Ljudje in zemlja smo se odločili na osnovi obiskov pri rejcih na področjih naše občine, ki drže pasemsko še zelo pisano čredo krav. Tako srečamo od svetlo-lisaste, cikaste, sivorjave pa vse do črno-bele pasme, največ pa je križancev teh pasem, ki so pogosto plod nenačrtnega parjenja in neenotenega pristopa k govedorejski proizvodnji na našem področju.
Zato smo zaprosili prof.dr. Jožeta FER ČE J A z Biotehniške fakultete, VTOZD za živinorejo z Rodice za sestavek „Za katero pasmo govedi naj se odločijo rejci", ki ga danes objavljamo. Poleg tega sestavka objavljamo članek o uspešnem delu Hranilno kreditne službe Domžale.
Dr. H. F.
Za katero pasmo govedi naj se odločijo rejci
Živinorejce velikokrat vznemirja vprašanje, katero pasmo goveje živine naj redijo, da bo dohodek večji. Tudi pasme se spreminjajo in niso vselej enako cenjene. Pred štirimi desetletji so po vsej Gorenjski redili cikasto (pimegavsko) pasmo goveje živine. Sedaj pa te pasme nimamo več. Prevladuje živina lisaste pasme, nekaj čred je rjave pasme, družbena gospodarstva pa redijo črno bele krave. Katera pasma je najboljša?
Najpreje je poudariti dejstvo, da proizvodnja mleka pri kravah nastaja kot rezultat njihovih dednih osnov za lastnosti ter okolja. K okolju pa štejemo vse činitelje, ki vsak dan ali občasno vplivajo na kravo: prehrana, napajanje, oskrbovanje, zdravje, udobnost in higiena hleva, redna plodnost. Živini človek ureja okolje in je torej od njegovega dela ter od njegove skrbi zanjo odvisno koliko živali lahko razvijajo prirojene zmogljivosti za lastnosti, kot za proizvodnjo mleka ali za prirejo žive teže.
Rejec skrbi tudi za kakovost živali v čredi, slabše izloča, redi pa take, ki imajo zadovoljive lastnosti in od takih ?reja naraščaj.
Za urejanje okolja in spremljanje proizvodnje vodi zapiske o vsaki živali, vodi kontrolo proizvodnje.
Lastnosti pasem
Pasmo predstavlja velika skupina živali, ki so si med seboj podobne po zunanjosti telesa in po proizvodnih lastnostih. Pasme so izoblikovali rejci s selekcijo in načrtnim razmnoževanjem. V živinorejske organizacije povezani rejci pasme vzdržujejo, in jih zboljšujejo s smotrno selekcijo.
Pasme se razlikujejo glede velikosti, telesnih oblik, barve
dlake in kože ter glede proizvodnih lastnosti. Najlažje jih je razlikovati po barvi dlake in kože.
Po teh lastnostih jih tudi večinoma imenujemo, npr. lisasta pasma, rjava, črno-bela.
Gospodarsko pomembne so proizvodne lastnosti pasem, kot mlečnost, prireja mesa, življenjska doba.
Lisasto pasmo štejemo za izrazito kombinirano. Mlečnost je pri njej razmeroma dobra, zelo dobre pa ima lastnosti za prirejo mesa,. V Sloveniji je 56 % govedi lisaste pasme.
Rjavo govedo v novem tipu ima zelo visoko zmogljivost za mlečnost ter- srednje ugodne lastnosti za prirejo mesa, za pitanje bikov na visoko težo.
Črno belo govedo, v holstaj-
nskem tipu je izrazito mlečno in ima znatno slabše klavne lastnosti.
Pri kravah lisaste in rjave pasme naj bi rejci dosegali 4000 do 5000 litrov mleka na leto, lahko pa tudi več. Črno bela pasma pride v poštev za rejce, ki dosegajo nad 5000 kg mleka na kravo na leto, ki rabijo za prehrano krav večje količine krmil.
Za rejca je važen dohodek. Z rejo lisaste živine pridobivajo rejci navadno okroglo 55 do 60 % s prodajo mleka, 40 % pa s prodajo pitanih mladih govedi, telet in drugih živali za zakol. Rejci rjave živine pridobivajo praviloma okroglo 70 % dohodkov od prodaje mleka. Za to je reja rjave pasme razširjena bolj v travniških okoliših, kjer dosegajo okroglo 5000 litrov mleka na kravo na leto s pašo in majhnimi dodatki krmil. Pomemben dohodek lahko prinaša zreja plemenskih telic za prodajo.
Pri reji črno belih krav dosegajo rejci okroglo 80 % dohodka od prodaj mleka, torej mo-
rajo dosegati visoko proizvodnjo na kravo.
Rejci, ki imajo svoja gospodarstva v hribovitem svetu, oddaljena od zbiralnic mleka se lahko odločijo za rejo mesne živine, za pašno zrejo telic lisaste pasme ali križank z mesnimi pasmami.
Za katero pasmo?
Vse pasme, ki jih imamo v deželi, so primerne za visoko proizvodnjo, nobena pa ni najboljša za vse razmere in za vse usmeritve.
S prav dobro domačo krmo lahko pridobimo na leto in kravo od 3000 do 3600 kg mleka. Za večjo proizvodnjo je treba polagati krmila. Mlado živino je enostavno rediti. Zato večina kmetij zreja veliko telet in mladih govedi. Pri kombinirani pasmi je prireja žive teže večja in živali za zakol dosežejo višjo ceno.
Velikokrat se radi oziramo po tujih izkušnjah. V Avstriji so imeli 1981. leta naslednje rezultate z enakimi pasmami:
Pasma	Štev. kontr. krav	Poprečje v laktaciji mleko kg       tolšč a % belj. %
Lisasta	145.920	4420        4,09 3,27
Rjava	61.593	4645        4,01 3,23
Črno-bela	9.733	5483        4,05 3,16
Poprečna proizvodna doba je znašala: lisastih krav 4 leta, rjavih 4.5, črno-belih 3.5 let.
V Sloveniji imamo večje število kmetij, ki dosegajo pri kravah lisaste in rjave pasme poprečje nad 5000 kg mleka na kravo, poprečje vseh kontroliranih krav pa je pri nas nižje kot v Avstriji. Pri kravah v kontroli A znaša okroglo 3700 kg mleka.
Z domačimi pridelki krme je laže doseči zadovoljive rezultate z rejo krav kombinirane pasme, s proizvodnjo mleka nad 4000 litrov na leto na kravo, pri redni
plodnostis in z zrejo telet ter mlade govedi.
S pasmo, ki jo je rejec preudarno izbral, naj si zgradi kvalitetno čredo. Za osemenjevanje imamo v Sloveniji prav dobre plemenjake. Rejci sse lahko posvetujejo s strokovnjaki, katere bike jim priporočajo. Nenačrtno križanje je treba odklanjati. Lahko pa se rejci odločijo za križanje z mesno pasmo, če bodo križance pitah.
Prof. dr. J. FERČEJ
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
PONOVNO RAZPISUJE
TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA,
ki je namenjen skladiščnikom, pomožnim skladiščnikom in pomožnim delavcem v skladiščni službi.
Namen tečaja je dati slušateljem osnovna in dopolnilna funkcionalna znanja iz skladiščne službe.
Želimo, da se čimpreje prijavite, ker bi v začetku februarja pričeli s tečajem. Prijavite se lahko tudi po telefonu št. 721-082 ali 722-278.
Dinar na dinar za razvoj kmetijstva
Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj se je že pred več kot 360 leti pokazala potreba po organiziranem varčevanju prebivalstva. Torej porodila se je misel o varčevanju.
Pred 100 leti (1982 ) se je ustanovila na Slovenskem prva Zadružna hranilnica in posojilnica. Hranilniška misel se je s tem razširila tudi med kmete na Slovenskem. Od leta 1982 naprej so se zadružne hranilnice in posojilnice ustanavljale širom Slovenije in odgurale pomembno vlogo v zadružništvu in tudi za obstoj slovenskega naroda.
Mednarodni inštitut za varčevanje je vrgel v svet razglas: „DELO IN VARČEVANJE" sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj postane resnična navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti."
Če varčujemo, ne varčujemo le zase, temveč za blaginjo vseh. Prihranek posameznika se preko bančnega sistema - hranilno kreditne službe ponovno vrača v gospodarstvo - kmetijstvo, doprinaša k razvoju proizvajalnih sil in s tem tudi materialnemu in kulturnemu napredku vse družbe. Tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več.
Kmeti kooperanti so pred nekaj leti tudi pri nas čutih potrebo po ustanovitvi svoje Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo, preko katere bi se izplačevali vsi tržni proizvodi kmetov kooperantov in sicer na hranilne knjižice. Zaupanje .v Hranilno kreditno službo narašča. Kmetje kooperanti naj vse viške denarja — prihranke varčujejo na hranilni knjižici kmečke banke - Hranilno kreditne službe. Čim več bo privarčevanega denarja, tem večji bo kreditni potencial, torej večje bodo možnosti za kreditiranje kmetov kooperantov.
V letu 1983 bo Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo kreditirala naslednje investicijske naložbe pri združenih kmetih:
A. GOVEDOREJA:
Za naložbe v govedorejo imajo prednost tisti kmetje kooperanti, ki bodo dosegli večjo obremenitev na krmni hektar, odvisno od konfiguracije zemljišča, oziroma da zgradijo hlev vsaj za 15 stojišč za govedo.
a) Hlevi, silosi, dosuševalna naprava: odplačilna doba za višinske kmetije 10 let, za nižinske kmetije 8 let, po 8% letni obrestni meri.
b) Plemenske telice iz A kontrole: odplačilna doba 5 let, 8% letna obrestna mera.
B. PRAŠIČEREJA:
Za naložbe v prašičerejo mora kmet kooperant imeti zagotovljeno doma pridelano krmo, ali če jo zagotovi zadružna, organizacija: Emona Kmetijska kooperacija iz pridelka ostalih članov kmetov kooperantov.
a) Hlevi, silosi: odplačilna doba 10 let za višinske kmetije, za nižinske kmetije 8 let, po 8% letni obrestni meri.
b) Plemenske živali: Plemenske svinje iz selekcionirane reje, odplačilna doba 2 leti, po 8% letni obrestni meti.
C. OVČEREJA:
Zaradi izrabe mejnih površin ins ponovne vključitve le-teh v kmetijsko proizvodnjo (prireja mesa in volne) se odobrava kredit za ta namen, če gre za kmeta, ki mu je ovčereja glavno, ali postranska dejavnost, ki dela na svoji zemlji ali če je vključen v skupnost.
a) Hlevi, silosi: odplačilna doba za višinske kmetije 10 let, za nižinske 8 let, 8% letna obrestna mera.
b) Plemenske živali: plemenske ovce, odplačilna doba 3 leta, 8% letna obrestna mera.
D. KONJEREJA:
Glede na pomembnost konjereje v kmetijski proizvodnji ter v pogojih SLO se nudijo krediti tudi za plemenske živali - kobile.
a) Hlevi: odplačilna doba za višinske kmetije 10 let, za nižinske kmetije 8 let, 8% letna obrestna mera.
b) Plemenske živali - kobile:
odplačilrra doba 5 let, po 8 % letni obrestni meri.
E. KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
Kmetom kooperantom priporočamo zaradi racionalne izrabe in dragega vzdrževanja kmetijskih strojev, da imajo na kmetiji samo nujno potrebne kmetijske stroje kot so: traktor, samonakladalno prikolico, kosilnico, obračalnik za seno ipd., vse ostale stroje kot so: žitni kombajn, silokombajn, kombajn za krompir, nakladalec za gnoj, trosilec hlevskega gnoja, trosilec mineralnih gnojil, cisterno za gnojnico in druge priključke, ki so skupnega pomena,naj bi nabavili v strojnih skupnostih, za katere kmetje kooperanti menijo, da bi bih taki stroji boljše izrabljeni in kmeta pa bi tako finančno razbremenili.
a) Kmetijski stroji: odplačilna doba 5 let, po 12% letni obrestni meri.
Za isti namen dobi kmet kooperant le enkrat investicijski kredit.
Po Pravilniku o kreditni dejavnosti Hranilno kreditne službe morajo prosilci kreditov
predložiti nasledjo dokumentacijo:
— prošnja, posestni list, da ima hranilno knjižico Hranilno kreditne službe, temeljna pogodba članic Hranilno kreditne službe: Emone Kmetijske kooperacije, GG Ljubljana, TOK Gozdarstvo Kamnik ali TOK Gozdarstvo Domžale, ureditveno-investicijski program kmetije podpisan od prosilca, potrdilo da je višinska kmetija;
— za gradnjo še dodatno: gradbeni načrt in gradbeno dovoljenje.
Vsi resni prosilci investicijskih naložb naj zaprosijo čim prej, ker v naslednjih rokih bodo manjše možnosti pridobitve kreditov.
Kmeti kooperanti, ki želijo investirati vi. 1983 s ciljem, da bodo povečali tržno kmetijsko proizvodnjo na kmetiji .morajo vložiti prošnje z vso dokumentacijo na poslovnih enotah Hranilno kreditne službe pri pospeševalcih ah vodjih poslovne enote ah na upravi Hranilno kreditne službe in sicer najkasneje do 1.3.1983.
Izvršilni odbor HKS
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA DOM2ALE
OBVESTILO
Vse obiskovalce knjižnice obveščamo, da bomo februarjem 1983 imeli spremenjen delovni čas in sicer:
s 1.
ponedeljek
torek
.sreda
četrtek
petek
sobota
od 14. do 20. ure od 7. do 13. ure od 7. do 13. ure od 14. do 20. ure od 12. do 18. ure ZAPRTO
Čas za obisk v naši knjižnici je po tem razporedu daljši. Ob sobotah pa je knjižnica zaradi štednje z energijo do nadaljnjega zaprta.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DOMŽALE
OBJAVLJA
potrebo po delavcu — čistilcu oken,
ki bi pogodbeno čistil stekla vseh osnovnih šol v občini Domžale (gre za večja stekla, ki jih čistilka ne more očistiti)
Prijavo s predloženo ceno storitve, naj ponudniki pošljejo na Občinsko izobraževalno skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, najkasneje 14 dni po objavi v Občinskem poročevalcu.
DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN:
dr. Ludvik Kovač
Kdo izmed Domžalčanov ga ne pozna, dr. Ludvika Kovača, zdravnika in dolgoletnega direktorja Zdravstvenega doma Domžale, z značilno belo bradico, ki se še kako poda k zagorelemu obrazu? V Domžale je prišel iz Ilirske Bistrice. Na pragu novega leta je po dolgih letih vestnega dela v zdravstvu odšel v zasluženi pokoj. V razgovoru mi je nizal zanimive spomine svojega dolgoletnega življenjskega ^popotovanja.
„Prosim, povejte mi nekaj spominov na otroštvo in študijska leta.44
„Po rodu sem Prekmurec. Rojen sem bil leta 1914 v vasi Vaneča pri Murski Soboti, kot otrok mešanega zakona, saj je bil oče Madžar, mati pa Slovenka. Otroška leta sem preživel v Veliki Kaniži na Madžarskem, v mestu nedaleč od Blatnega jezera. Tu sem tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1923 sta se oče in mati razšla, zato se je mati z mlajšim bratom vrnila nazaj v Prekmurje, kjer sem v Puconcih dokončal osnovno šolo. V šoli je bilo zame težko, ker skoraj nisem zna! slovenščine. Nižjo gimnazijo sem obiskoval v Murski Soboti, višjo pa v Ptuju, kjer je bila popolna gimnazija. Mesto Ptuj je bilo znano kot center naprednega gibanja. Med mojimi sošolci sc bili tudi Dušan Kveder-Tomaž, Ivan Bratko, Ivan Zidarič, sami znani revolucionarji, ki so kasneje odšli v Španijo. Z njimi bi moral tudi jaz, vendar sem pred odhodom zbolel. Že leta 1935 sem bil sprejet v KPJ in od takrat dahe, do sedaj ostal v njenih vrstah. Leta 1937 sem se z muko prebil na ljubljansko Univerzo, kjer sem živel v težkih materialnih razmerah. Najprej sem se vpisal na pravno fakulteto, ki sem jo po treh semestrih in 1. državnem izpitu zapustil in se vpisal na medicino. Ves čas študija sem bil v vrstah naprednih študentov. Bil sem tajnik naprednega društva
„Slovenski klub", v letih 1939-1940 pa predsednik „Društva medicincev", ki je bilo takrat na Univerzi najbolj razgibano. Medtem sem bil tudi .nekajkrat v zaporu, nazadnje skupaj z znanim narodnim borcem Jožetom Srebmičem, ki je po 15 letih robije v Italiji pobegnil v Jugoslavijo. Tu je bil ponovno zaprt in bil predan fašistom. Skupaj sva bila zaprta v Šentpeterski vojašnici. Ker je bil toliko starejši, sva bila v celici kot oče in sin."
„Kako se pa spominjate vojnih let? "
„Po prihodu Italijanov v Ljubljano leta 1941 sem prenehal s študijem in odšel v ilegalo. Od nastanka OF dalje sem opravljal razne naloge na terenu in Univerzi. Bil sem izdan in februarja 1942 so me Italijani ujeh in me v zaporu grozno mucih. Kasneje sem simuliral bolezen, zato so me poslali v bolnico, odkoder sem leta 1943 pobegnil v partizane. V partizanih- sem ostal do konca vojne. Bil sem v vseh predelih Slovenije, razen na Štajerskem, največ pa na Primorskem. V glavnem sem organiziral zdravstveno službo, dolgo časa sem bil pa tudi sanitetni referent istrskega vojnega področja. Pod Mašu-nom sem gradil partizansko bolnico. Tu so se zbirali predvsem ranjenci, ki smo jih evakuirah v Bari. Zadnja pol leta vojne šem s posebnim oddelkom odpotoval v Zadar, od tem pa v Beograd in čez rusko fronto v Prekmurje in na Štajersko, na območje, kjer naj bi formirali partizanske zdravstvene enote. Po dolgih zapetljajih smo ta cilj dosegh šele konec vojne. Tu sem po 4 letih zvedel, da mi je v Prekmurju umrla mati."
„Kaj pa leta po vojni? "
„Leta 1945 smo se vojaki medicinci znašli v Beogradu, kjer smo opravili posebni semester in ga dokončah jeseni. Po razgovoru s pok.-' prof. Lavri-čem smo se vrnili v Ljubljano, kjer smo nadaljevali študij. Leta
1947 sem opravil diplomo na medicinski fakulteti. Do leta 1950 sem še ostal v armiji, nakar sem tega leta prišel kot zdravnik v ljubljansko vojno bolnico. Tega leta sem bil demobiliziran in odšel na specializacijo genekologije."
„In vaše delo kot zdravnik v civilu? "
„Leta 1952 sem se poročil z ženo dr. Mirjani, nakar sva odšla v Brkine, v Ilirsko Bistrico, kraj, kjer sem pojedel največ krompirja in žgancev. Že med vojno so bili domačini odlični in izredni ljudje, pripadniki osvobodilne fronte. Tam sva z ženo ostala 10 let. Bila sva prava pionirja zdravstva, saj sva snovala in orala ledino zdravstvene službe, ki je tu do takrat razen nekaj zasebne prakse, sploh ni bilo. Tu sta se nama rodila sinova. Ker sta odraščala, sva želela, da bi radi študija prišla bliže Ljubljani, kar pa domačinom, s katerimi smo se odlično razumeli, ni bilo po volji."
„Kdaj ste prišli v Domžale? "
„Leta 1961 sem zapustil Ilirsko Bistrico in odšel v Domžale, leto kasneje je pa za menoj prišla še žena s sinovoma. V Domžalah sem tako že 21 let. Tu sem skušal oblikovati zdravstveno službo. Bil sem tudi 18 let direktor Zdravstvenega doma. Leta 1974 sem osnoval tudi dispanzer za borce, ki še sedaj uspešno deluje. V teh letih sem le nekaj storil za zdravstvo v domžalski občini, zato ob upokojitvi z lažjim srcem zapuščam mesto aktivnega zdravnika v Domžalah."
„Kako presojate stanje zdravstva ob vašem prihodu v Domžale?"
»Splošna ambulanta v Domžalah je bila ob mojem prihodu v pritličju sedanje občine, z izjemo zobne ambulante, ki je bila v prostorih Napredka — nasproti občine. Nekaj zdravnikov je delalo v splošni ambulanti, 1 zdravnik v ambulanti za žene in otroke, občasno je prihajal zdravnik v protituber-kulozni dispanzer. Pogosto so se menjavali zdravniki v Moravčah, stalnejši so pa bih v Lukovici in Mengšu. Kmalu se je pokazalo, da taka zdravstvena služba ne bo mogla zadovoljiti potreb, zato se je razmišljalo o gradnji zdravstvenega doma, ki so ga pričeli graditi leta 1965. Ker je , bila gradnja v času gospodarske reforme, je bilo za sredstva težko, zato je bila gradnja kar najbolj racionalna. Načrti so bih izdelani tako, da se je dalo graditi etapno. Glavna stavba trakta A je bila zgTajena 1967.
Na Prešernovi cesti je bila zgrajena stanovanjska stavba, ki je služila za zobno ambulanto, ki je tu delovala do zgraditve novega doma. Organizirali smo tudi fizioterapijo, ki je bila v prostorih   nad Kovinarjem, uprava je pa bila v prostorih nad Radio centrom. Leta 1967 smo se iz vseh teh zasilnih prostorov znašli v novi stavbi Zdravstvenega doma in se izoblikovali kot dokaj dobro organizirana zdravstvena služba z vsemi ambulantnimi  dispanzerji in drugimi potrebnimi oddelki Leta 1968 je prišlo do združitve zdravstvenih domov v Domžalah, Kamniku in Litiji. Tedaj smo šele videli, kako daleč so Domžale odstopale v zdravstvu od ostalih krajev v naši soseščini. Postopoma smo začeli graditi tudi druge dele zdravstvenega doma, tako trakt B, pred nekaj leti pa tudi trakt C. Pri vsem tem delu sem sodeloval, kolikor sem bil pač sposoben za to."
, Povej te mi še prosim nekaj značilnih obojenosti, s katerimi ste se srečevali kot zdravnic v Domžalah?"
„Ob prihodu v Domžale je bila do takrat najhujša nadloga slovenskega človeka tuberkuloza v zatonu. Namesto nje so nastopale in še nastopajo bolezni karakteristične za razvite narode tudi v Domžalah. Populacija se naglo stara. V ospredje prihajajo bolezni starejšega obdobja, to so bolezni srca in ožilja, nazadnje pa rak."
„Kaj pa problemi alkoholizma? "
„V Domžalah je ta problem najbrž radi tega, kar imamo po šegah in navadah različno populacijo. Veliko krajanov živi v težkih razmerah, veliko družin nima možnosti dobrega zdravljenja. Pri vsem tem je pa važno, da pri tem pomaga alkoholiku tudi okolica. Važno je, da pride alkoholik sam do tega, da se zdravi."
„Kako pa je, če sta v družini dva zdravnika? "
„Nobeden naših otrok se ni odločil za zdravniški poklic, eden sin je ing. kemije, drugi pa pravnik. Delo v zdravstvu namreč ni nikdar zaključeno. Kamor stopiš, povsod si zdravnik, saj si kot tak moralno dolžan pomagati bližnjemu. V zdravstvu je veliko obremenitev, posebno še. če delata oba zakonca v tem poklicu. Razmere v zdravstvu so se sedaj precej spremenile, saj je sedaj več zdravstvenega kadra in ni več tako, kot nekdaj, ko nisem šel nikamor brez zdravniške
torbe. Lepo pa je, da se lahko med seboj pomeniš o vseh strokovnih vprašanjih."
„Ali se po tolikih letih morda že čutite Domžalčana? "
„Kot sem že omenil, sem po rodu Prekmurec. Izredno sem se počutil v Ilirski Bistrici, saj je bilo življenje tam še zelo enostavno in preprosto, pa tudi ljudje se niso menjavah, saj sem dodobra poznal vsakega prebivalca. V Domžalah se to ni ponovilo, saj se Domžale tako naglo spreminjajo, da so domačini sedaj že utonili med novo-nasebenimi prebivalci. Prav zato v Domžalah nisem uspel ustvariti tiste pristne domačnosti, kot na Primorskem. Večjih problemov in težav pa kot zdravnik nisem imel. Domžale niso urbano najbolje urejene. Okolica Doma upokojencev, ki je v bližini Zdravstvenega doma ni primemo urejena, morda se bo v doglednem času pojavil tam kakšen drug humanitarni objekt."
»Verjetno ste za svoje dolgoletno delo v zdravstvu prejeli več priznanj? "
„Res, prejel sem jih več, med drugim Red hrabrosti, Red zaslug za narod, Priznanje OF, Priznanje   za   sodelovanje v
vrstah partije že pred vojno, ki mi je bilo podeljeno na Čebi-nah, Red dela z zlatim vencem."
„Kaj pa sedaj kot upokojenec?"
„Kot mlad upokojenec po stažu, se še nisem opredelil, kaj bom delal. Imam veliko naraščaja, ki me bo zaposloval. Skušal bom obdržati fizično aktivnost, kar bo vse pripomoglo k boljšemu zdravju."
,J.n vaše želje za bodoče?"
,JDa bi ljudje razumeli, da vsebina življenja ni v tem,koliko materialnih dobrin nagrabiš, ampak v načem drugem, da si ustvariš lep odnos do okolice v kateri živiš, do svojega kraja in da bi se vsak zavedal tega, da ne bo nihče nič odnesel s seboj, kajti prihodnja leta nas bodo prav gotovo privedla do tega spoznanja."
Dolgoletnemu domžalskemu zdravniku, ki je bil, kot mi je rekel v razgovoru, vseskozi premočrten, zato mu je usoda velikokrat začrtala drugačne poti, kot si jih je sam zamislil, želimo, da bi se čimpreje vživel v drugačen tok življenja, kot ga je bil vajen dolga desetletja, da bi se v Domžalah kar najbolj počutil.
Tone Ravnikar
čas. Zaradi stalnih hajk na tem sektorju, so ga prepeljali na vozu (zapravljive kuj z konjsko vprego v Dolenjske toplice v bolnico Crmoš-njice - Kočevski rog. Tu je ostal na zdravljenju se en mesec
Kasneje se je nahajal na okrevanju v domačem kraju od polletja 1944 do osvoboditve 1945. leta.
Ves ta čas je-delal na terenu.
Ob osvoboditvi meseca maja 1945 je bil mobiliziran in bil v Gubčevi brigadi vse do začetka meseca decembra 1945. leta, dokler ni bil odpuščen - domov. Med tem časom se je z brigadu nahajal širom Slovenije - koder vse so iskali skrivače in ostanke okupatorja.
Po vrnitvi domov na Vrhpolje se je vključil pri obnovi porušenih vasi.
Leta 1946 pa se je zaposlil pri podjetju „Termit" peskokopi Drtjja, Moravče, koder je delal vse do upokojitve - leta 1967. Sedaj živi doma na kmetiji.
France Sargo je za svoje delo med vojno in po vojni pieje! red zasluge za narod, krajevno in občinsko priznanje OF in odlikovanje gasilske zveze Domžale.
France je kljub starosti še vedno aktiven politično-družbeni delavec v krajevni skupnosti, več let je predsednik krajevne organizacije ZB in član Komiteja za SLO in DSZ.
Ob življenjskem jubileju mu izrekamo iskrene čestitke. Še na mnoga leta, France!
Jože Novak
POTROŠNIŠKI SVETI — KDAJ? KJE? KAKO? ZAKAJ?
V današnjih zaostrenih gospodarskih pogojih bi morali imeti sveti potrošnikov pomembnejšo vlogo predvsem pri preskrbi, izvrševanje te naloge jim omogoča naša zakonodaja, ki predvideva samoupravno organiziranje potrošnikov, ki preko potrošniških svetov imajo možnost vplivanja tako na proizvodnjo, kot na blagovni promet in s tem obvaigo-vanja celotnega toka dogajanjj v vseh fazah reprodukcije, od proizvodnje preko menjave do potrošnje, pri tem pa ne smejo prevzemati vloge in nalog tistih, ki so dolžni opravljati svoje funkcije.
Vrhpoljčan Franc Rožič — »Saro«
V vasi Vrhpolje pri Moravčah živi in dela že 70 let h rance ROŽIČ - imenovan „Šargo". Njegovo življenje je polno zanimivih dogodkov. France izhaja iz srednje kmečke družine, v kateri so bili štirje bratje, med katerimi pa je bil France najmlajši.
Starši so mu umrli, mama že 1931. leta, oče pa 1957. leta v. starosti 82 let Po očetovi smrti je France prevzel kmetijo in se tudi poročil. V zakonu sta imela štiri otroke.
Ugotovitve, ki spremljajo delo potrošniških svetov, v naši občini so ustanovljeni v vseh večjih krajevnih skupno-
Po kapitulaciji stare Jugoslavije se France spominja meseca maja 1941. leta, ko so obiskali Vrhpolje Nemci. Začeli so hoditi od hiše do hiše in hoteli izvedeti za partizanske somišljenike. Ker niso ničesar zvedeli, so vas Vrhpolje zapustili in se vrnili v Moravče.
V jeseni 1942. leta so pridivjali na Vrhpolje vnovič in pričeli z izseljevanjem prebivalcev. Ostal mu je svež spomin na soseda Jurjevca, ki so ga s celo družino odselili.
France je v jeseni leta 1942 začel delati na terenu za OF, navezal je stike s terenci. Zbiral je hrano zanje na rajonu Vrhpolja.
Aktivno se je vključil v NOB avgusta 1943. leta, in bil dodeljen v Šlandrovo brigado. Spominja se tudi njene ustanovitve na Menini planini. France pravi, da je tisti čas odšlo v partizane veliko domačinov iz okoliških krajev.
Na Sveti gori je bil ranjen -kmalu po prihodu v brigado. Ob
priliki nemške hajke v teh krajih, je bil ranjen v levo roko. Takrat sta padla dva njegova tovariša - sobor-ca. Takrat se je tem nahajala skupina 16 borcev, brez orožja in padla v nemško zasedo, vendar jim je po naključju uspelo pobegniti, da niso bili zajeti.
Tedaj je bil France že premeščen v Zasavski bataljon, ki se je zadrževal na tem področju. Od tam je odšel na Dolenjsko.
Po kapitulaciji Italije je bil v 2. bataljonu, ko so osvajali Novo mesto. Pa tudi v Kostanjevici so se spopadli z Nemci, precej jih je takrat padb.
Leta 1943 septembra meseca je bil odrejen v Cankarjevo brigado, ki se je zadrževala na sektorju Trebnjega. Takrat j^ bil France „Sargo" pomočnik pri protitankovski artile-riji. Kmalu zatem je bil v Radečah ranjen v levo nogo. Zaradi rane na nogi se je zdravil v začasni bolnici Križ-Ponikve,   vendar samo krajši
stih, povedo, da so bili doseženi uspehi na področju organiziranja potrošnikov, da pa ugodna ocena zbledi ob analizi vsebine dela potrošniških svetov. Vzroke je potrebno iskati v neprimernem kadrovanju v svete potrošnikov, v njihovo premajhno zainteresiranost, da sodelujejo v tem delu, v nezainteresiranosti organizacij združenega dela, ki so po Zakonu o blagovnem prometu dolžne ustvarjati pogoje za uresničevanje ustavne vloge svetov potrošnikov in ne nazadnje v gledanju na to obliko kot na nekaj, kar je samo sebi namen, posledica tega pa je tudi nev-ključenost potrošniških svetov v delo organov v KS in delegatski sistem. 1
Potrošniški sveti v KS Krajevna skupnost
je
temljna skupnost za organiziranje in delovanje svetov potrošnikov, saj se v njej najbolj neposredno in vsakodnevno odpirajo , osnovni problemi s področja potrošnje. Potrošniški sveti morajo najti svojo opredelitev v statutih krajevnih skupnostih, v katerih mora biti opredeljeno   mesto potrošniškega
sveta kot tiste oblike samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov, ki opravlja in skrbi za izvedbo tistega dela programa KS, ki opredeljuje varstvo delovnega človeka kot potrošnika v vseh oblikah njegovih življenjskih potreb in interesov. Več pozornosti moramo nameniti kadrovski sestavi teh svetov (od 3 do 7 ah celo več članov), v katere moramo vključiti delovne ljudi in občane, ki bodo nosilci interesov potrošnikov, v večji meri pa se morajo potrt rošniški sveti povezovati tudi z organizacijami združenega dela oz. trgovinami, ki skrbijo za redno preskrbo.
V večji meri se morajo povezovati z delegacijami za skupščine družbenopolitične skupnosti in posamezne samoupravne interesne skupnosti tako družbenih dejavnosti kot materialne proizvodnje. Potrošniški svet. mora postati v krajevni skupnosti mesto, kjer se zbirajo pripombe, pritožbe in želje potrošnikov, s tem da je potrebno opozoriti, da delo potrošniškega sveta ni opravljeno, če izobesi predal, v katerem naj se
(Nadaljevanje s 13. strani) zbirajo te pripombe, temveč jih mora s stalnim, spremljanjem preslabe v KS tudi sam oblikovati. Ni pa skrb za osnovne življenjske artikle edina naloga te oblike, temveč naj bi pomagala tudi pri zagotavljanju kvalitetnih obrtnih in drugih storitev v krajevni skupnosti, obenem pa skrbelastudi za pravočasno in pravilno obveščenost potrošnikov ter bila skupaj s trgovino oz. OZD tista, ki bi skrbela za vzgojo potrošnikov. Še posebno
pa je pomembna vloga potrošniških svetov v primeru preskrbe s proizvodi, ki jih trgovine dobivajo v omejenih količinah, pri čemer morajo posebno pozornost nameniti pravični razdelitvi med občane.
V zadnjem času so se zaradi pomanjkanja nekaterih živil aktivirah potrošniški sveti v večini krajevnih skupnosti V naši občini, sklicana pa je bila tudi že konferenca potrošniških svetov, na kateri smo obravnavali aktualna vprašanja- preskrbe v naši občini. Dogovorih smo se, da bo to postala stalna oblika tako infoimiranja kot tudi usposabljanja članov potrošniških svetov, če pa bo, je
predvsem odvisno od njih samih. Pri delu te konference smo naleteli na veliko razumevanje DO Napredek, ki se tudi sicer odziva na pobude posameznih svetov potrošnikov.
Delo potrošniških svetov pa bo še uspešnejše, če se bodo pri svojem delu povezovali z ustreznimi dejavniki v krajevni skupnosti, ki pa je dolžna da pri izdelavi kratkoročnih in dolgoročnih programov razvoja upošteva tudi trenutne in perspektivne potrebe občanov — potrošnikov ter aktivno sodeluje pri dokončnem oblikovanju programov nove trgovske mreže kakor tudi programov, ki predvidevajo vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječe mreže in opreme. Z aktivnim delom svetov potrošnikov kakor tudi z njihovim povezovanjem z OZD in trgovinami, ki skrbijo za preskrbo delovnih hudi in občanov, bomo dosegli, da se bo vpliv delavcev širil tudi na področja, ki so jim bila bolj ali manj odtujena in veliko prispeval k enakopravnemu ppvezo-vanju proizvodnje in trgovine s sodelovanjem z občani.
Vera
Pred letošnjim izvajanjem proizvodnega dela
V letošnjem šolskem letu bodo dijaki usmerjenega izobraževanja drugič opravljali proizvodno delo. Predno bodo dijaki, nekateri prvič, nekateri že drugič, stopili v proizvodne dvorane, je vsekakor potrebno opozoriti še na določene pomanjkljivosti ali nerazumevanja pri izvajanju proizvodnega dela.
— preveč formalistično gledanje na uspehe dela zgolj prek preverjanja dnevnikov proizvodnega dela
— neprimeren pristop do dijakov s strani posameznih delavcev, ki v njih vidijo zgolj poceni nadomestno delovno silo za opravljanje del, ki bi jih sicer morah opravljati sami.
V okviru te razprave je bilo ugotovljeno tako s strani predstavnikov OZD kot tudi s strani inšpekcijskih služb, da je pri pripravah za opravljanje proizvodnega dela premalo pozornosti dano varstvu pri delu. Tako dijaki niso vednos seznanjeni z najosnovnejšimi zahte-
Prva in največja težava je v tem, da so povezave med šolami usmerjenega izobraževanja in organizacijami združenega dela še prešibke, saj ne bi smelo prihajati do tega, da za dijake posameznih usmeritev usmerjenega izobraževanja niso bila zagotovljena mesta, kjer bi lahko opravljali proizvodno delo ah, ki niso bila primerna njihovi usmeritvi izobraževanja. Prihajalo je do tega, da posamezne OZD, tudi iz naše občine, niso želele izvajati proizvodnega dela, pri tem pa v času dopustov jemljejo iste dijake na počitniško delo in s tem nadomeščajo odsotne delavce. Za letošnje šolsko leto je sedaj sicer vse dokaj zadovoljivo urejeno, toda za naslednje 1983/84 bo potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje med prosveto in proizvodnjo.
Iz samih organizacij združenega dela pa prihajajo vesti, da šole včasih enostavno v času opravljanja proizvodnega dela „pozabijo" na dijake, da se nihče ne zanima za njihovo delo, za njihovo razumevanje dela in dosežke pri delu.
Ko je občinski sindikalni svet organiziral razpravo o proizvodnem deju so sami dijaki izpostavili tudi še celo vrsto odprtih vprašanj, kot so:
— neenotno nagrajevanje dijakov za opravljeno proizvodno delo tako med posameznimi. OZD, kot tudi med posameznimi usmeritvami usmerjenega izobraževanja
- mentorji se premalo posvečajo njim, saj jih v okviru delovneg procesa ne razrešijo rednih del in nalog oz. oprail, da bi se lahko posvetili dijakom
vami varnega dela kot tudi mentorji proizvodnega dela niso vedno dovolj usposobljeni s stališča varnega dela.
S temi svojimi razmišljanji želimo doseži to, da se vsakdo, ki je kakorkoh vključen v proizvodno delo (dijaki, pedagogi, mentorji, sodelavci, vodstva OZD) zave, da so to naši bodoči samoupravljala in nosilci naših delovnih uspehov. Kajti, če bomo z raznoraznimi pomanjkljivostmi in nerazumevanji pri teh mladih ljudeh dosegli, da bodo zasovražili delo, potem smo naredili največjo napako, ki jo lahko storimo in katere zlepa ne bomo poprvili.
Š.M.
Preurejena restavracija SLAMNIK
Že nekaj let so v gostinstvu domžalskega Napredka premišljevali, kako preurediti restavracijo Slamnik, da bi jo gostje raje obiskovali. Ko so jo junija lani zaprli, so sklenili, da bodo iz nje res nekaj naredili. Ker pa prenovitvena dela niso napredovala tako hitro kotfso pričakovali\so restavracijo odprli šele 4. decembra.
Zdaj ima restavracija povsem drugo obliko in tudi vsebino. V njej je sedaj točilni pult namesto starega, ki je bil v kuhinji. Namestili so nove zavese. V posebnem delu so sedaj po tleh ploščice. Kupih so tudi separeje z rožami, tako da je ambient lepši. Po stropu so nameščena razna svetlobna telesa, ki jih prižgejo v času diskoteke. Namembnost restavracije je ostala ista, samo da so popestrili njen program. Restavracija se vsak dan odpre ob 12. uri. V njej strežejo vseh vrst jedi in pijač. V torek in sredo predvajamo od 18. do 22. ure glasbo, ki je prilagojena strukturi gostov. V četrtek od 20. do 01. ure predvajamo glasbo starejšega datuma, namenjeno predvsem starejšim gostom. V petek in soboto od 20. do 02. ure je n
sporedu novejša disco glasba* V nedeljo je na sporedu mladinska matineja od 17. do 21. ure.
V SLAMNIKU nameravajo pripraviti tudi plesne tečaje, sprva za mlade z osnovnih šol, kasneje pa če se bo obneslo tudi za starejše. V povezavi z občinsko konferenco ZSMS bodo te plesne vaje stekle že s 1. februarjem, predvidevajo pa,da bodo v okviru nedeljske ponudbe zmogli ponuditi tudi druge oblike v drugih dneh tedna. Idej za popestritev plesne ponudbe v domžalskem Slamniku ne manjka, zato predvidevamo, da smo v Slamniku, ki ostaja klasična restavracija, pridobili kulturen objekt, kjer naj bi v večernih urah občani imeli priložnost na kulturen način obogatiti svoje proste urice.
Preurejen SLAMNIK nudi veliko večjo ponudbo; v bolj kulturnem okolju so poskrbeli tudi za disko glasbo
I OBVESTILO
Dne 27. decembra 1982 sem Kulturni skupnosti Domžale vrnila vsa priznanja, ki sem jih od leta 1972 prejela v tej občini.
Breda Smolnikar
NOVA KNJIGA
Ob koncu preteklega leta je izšla spet ena knjiga
domžalskega ustvarjalca.
TOMA2 BOLE je v samozaložbi izdal knjigo | pesmi „ŽIVLJENJE GRE SVOJO POT". Knjigo je ) izdala OK ZSMS Domžale, ki je s tem hotela I podpreti mladega pesnika in njegovo mladostno
ustvarjalnost. Kulturna skupnost pa je avtorju
pomagala s posojilom, da je lahko pokril stroške ; tiskanja. Knjigo lahko dobite tudi na OK ZSMS i Domžale, Ljubljanska 70, Domžale, cena pa je
200,00 din.
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno
PUSTOVANJE
v hali Komunalnega centra, v soboto, 12. febr. ob 20. uri in
v torek 15. febr. ob 20. uri Vljudno vabljeni!
Predprodaja vstopnic in informacije Hala- -ZTKO tel 721-015 vsak dopoldan, v torek in četrtek tudi popoldan
DEŽURNE TRGOVINE V LETU 1983	
; JANUAR:	EMONA Market Mengeš, SP \
	RAČA Domžale |
FEBRUAR:	MERCATOR   Domžale,   SP ;
	PLANINKA Ko/ičevo
MAREC:	SP KIDRIČEVA    Domžale, !
	SP PRESE RJE !
APRIL:	EMONA   Market   Vir,   SP \
	BISTRICA Radom/je \
MAJ:	SP   RAŠICA   Mengeš,   SP \
	RAČA Domžale
JUNIJ:	MARCATOR   Domžale, SP
	PLANINKA Količevo
JULIJ:	SP KIDRIČEVA Domžale, SP \
	PRESERJE 1
AVGUST:	EMONA   Market   Vir,   SP ,
	BISTRICA Radomlje
SEPTEMBER:	EMONA  Market Mengeš, SP
	RAČAiDomža/e
OKTOBER:	MERCATOR   Domžale, SP
	PLANINKA Količevo
NOVEMBER:	SP KIDRIČEVA Domžale, SP
	PRESERJE
DECEMBER:	EMONA   Market   Vir, SP
	BISTRICA Radomlje
(    :       — "i
KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE, ODBOR ] ZA PLANIRANJE IN SVOBODNO MENJAVO j DELA POSREDUJE:
i POZIV NOSILCEM KULTURNE AKTIVNOSTI V ]: OBČINI DOMŽALE ZA PRIPRAVO PROGRA-j MOV ZA LETO 1983 NA PODROČJU GLEDA-! LIŠKE, GLASBENE, LIKOVNE, FOLKLORNE, FILMSKE IN DRUGIH KULTURNOUMETNI-ŠKIH DEJAVNOSTI TER NA PODROČJU I VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela poziva vse I nosilce planiranja, da pripravijo predloge svoje aktivnosti na j področju posameznih dejavnosti za leto 1983. Odbor bo obravnaval vse prispele predloge in jih na podlagi kriterijev srednjeročnega plana razvoja kulturne dejavnosti v občini Domžale predlagal skupščini skupnosti v sprejem. Na področju kulturnoumetniške dejavnosti bomo dajali prednosti .tistim oblikam, ki bodo dostopne najširši množici delovnih ljudi in občanov ter jih bodo ob tem tudi najkvali-tetneje bogatile. Na področju varstva kulturne dediščine pa bomo prednostno obravnavali tista vprašanja, ki so najnujnejša in v skladu s finančnimi možnostmi Kulturne skupnosti.
Svoje predloge pripravijo:
1. : Zveza kulturnih organizacij
' Za vsako od kulturnih dejavnosti (gledališka, glasbena, likovna, folklorna, plesna, filmska in prireditve) pripravi ločene predloge: '
; — za temeljno dejavnost amaterskih kulturnih skupin, ki jih vključuje osnovna in z variantnim predlogom za njihov dodatni program;
— za program na posameznih področjih, katerih organizator bo Zveza kulturnih organizacij (revija, srečanja . .
— za program Zveze kulturnih organizacij (funkcionalni stroški) ločeno po dejavnostih.
: Zveza kulturnih organizacij tudi predlaga program naslovov prireditev in kulturnih izmenjav, katerih organizator je, in niso vključene v posamezne dejavnosti.
2. Kinematografi Domžale
Za dejavnosti Kinematografom Domžale, ki pomenijo dodatno kulturno ponudbo delovnim ljudem in občanom.
3. Muzej Kamnik
Muzejsko dejavnost na območju občine Domžale izvaja Muzej Kamnik, ki naj predlaga akcije za leto 1983.
4. : Zavod za spomeniško varstvo Kranj
Zavod naj poleg svoje redne dejavnosti predlaga tudi konkretne varstvene posege na spomenikih.
5. Samostojni kulturni delavci
i Vsi samostojni kulturni delavci, kt imajo tak status po zakonu o samostojnih kulturnih delavcih, pripravijo vsaj predlog programov po posameznih dejavnostih in sicer za vsako storitev posebej, enako kot nosilci pri točki 6.
6. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitična organizacije, društva, posamezni občani
; Za vsako dejavnost oz. akcijo ali storitev pripravijo predlog ločeno po dejavnostih (likovna, glasbena, folklorna, sppmeniško-varstvena) in z utemeljitvijo.  ~ ' '
Za področje založništva bo sredi leta objavljen natečaj. Lastniki oz. upravljale! kulturnih objektov bodo dobili poseben anketni !:st, na podlagi katerega bo pripravljen nov prioritetni vrstni red obnove.
Vsi predlogi morajo vsebovati:
— naziv ter natančen naslov nosilca programa
— natančen naziv izvajale programa
— kulturna dejavnost, storitev, prireditev, ki jo nosilec planiranja predlaga,
— obrazložitev predloga programa,
— viri financiranja programa,
— specifikacija izdatkov oz. okvirni predračun (avtorski honorarji, najemnina prostorov, prevozni stroški, propaganda, pogodbena dela za določena opravila, amortizacija — določiti za kaj, energija in drugi komunalni stroški itd.),
— kraj ni mesto, kjer bo kulturna storitev oz. dejavnost opravljena,
— druge pripombe in želje predlagateljev.
Vse nosilce kulturne aktivnosti v občini Domžale prosimo, da v 10 dneh od objave v Občinskem poročevalcu pošljejo svoje predloge, na naslov; Kulturna skupnost, Domžale, Ljubljanska cesta 36. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu št. 721-110 pri tajniku Kulturne skupnosti.
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE dela in naloge KNJIŽNIČNEGA DELAVCA
za opravljanje del in nalog v knjižnici Domžale, Mengeš in Moravče •
Kandidat mora:
— imeti vsaj srednješolsko izobrazbo (gimnazijski maturant)
— poznati domačo in svetovno literaturo
— imeti sposobnosti ravnanja z ljudmi
— imeti veselje do opravljanja knjižničarskih del
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, Komisijza delovna razmerja, najkasneje do 1. februarja 1983.
LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE Ljubljanska 62 61230 DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja Ljubljanske banke — Banke Domžale
OBJAVLJA prosta dela in naloge
BLAGAJNIKA - LIKVIDATORJA
v oddelku poslovanja s prebivalstvom
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja so:
— štiriletna srednja šola ekonomske ali splošne smeri
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delo je v izmenah.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve
OBJAVLJA
prosta dela oz. naloge
„OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL"
Pogoji:
srednja upravno-administrativna šola 6 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pismene prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
OBJAVLJA prosta dela oz. naloge
ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE PROSTOROV
Pogoji: končana osnovna šola
Deldvno razmerje bo sklenjeno za določen čas.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi
upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
ABCPOMURKA TGDO NAPREDEK DOMŽALE, Ljubljanska 64
Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo in turizem
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1. Vodja slaščičarske proizvodnje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
— poslovodska šola
— dve leti delovnih izkušenj
— izmensko delo oz. delo v dela prostih dneh
2. Čistilko za čiščenje in urejanje bifejev za določen čas s polnim delovnim časom
— NKV delavka
3. Dve delavki za vzdrževanje javnih sanitarij v Veleblagovnici za določen čas s polnim delovnim časom
— NKV delavka
4. Kurjač za kurjenje peči centralne kurjave v restavraciji POŠTA ter DSSS za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
— dokončana osnovna šola
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo svoje prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: TGDO NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64.
V SPOMIN
ARMENI ANI
30. decembra je bilo tri leta," odkar je kruta usoda za vedno pretrgala nit tvojega življenja.
Mnogo dni jvminilo od takrat, vendar se še danes ne moremo vživeti ali verjeti, dnikoli več ne boš prestopila prag domače hiše, v kateri si bila vedno tako rada.
Hvala vsem, ki se jo še spominjate in obiskujete njen grob.
Vsi njeni!
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega očeta, moža, brata in strica
MARTINA HORVATA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, ter z nami sočustvovali.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob tragični in prerani izgubi
JOŽETA RIBIČA
Krašce 11, Moravče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku pomagaj, nam stali ob strani in nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sin, starša ter oba brata
ZAHVALA
Ob prerani  izgubi mojega moža, očeta in strica
MIR KOTA SMREKARJA
iz Perkove 30, Domžale
se iskreno zahvaljujemo gasilskim društvom in vsem še enkrat hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v Mengšu.
Njegovi: žena Vida, sin Matjaž, hči Lili
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega
JERNEJA SIARDA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša mama
MARIJA URAN KAR
Sklebetova mama z Limbarske gore
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob težkih urah slovesa, darovali ji cvetje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem.
Vsi njeni.
Dan prosvetnih delavcev
Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo 27. decembra 1982 organiziral dan prosvetnih delavcev. Le-ta je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu so se teden dni pred dnevom prosvetnih delavcev učitelji in drugi delavci oomerili v odbojki, namiznem tenisu in kegljanju.
V okviru dneva prosvetnih delavcev so bila organizirana tudi tri srečanja z družbenopolitičnimi delavci, v zaključnem delu pa je bilo organizirano družabno srečanje vseh delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti iz naše občine. V družabnem srečanju je sodeloval igralec Janez Hočevar — Rifle z monodramo Občinski svetnik Švejk.
Podeljena pa so bila tudi priznanja, in sicer so le-to prejeli:
— Blejc Teodora iz osnovne šole Matije Blejca Mengeš
— Prašnikar Vida iz osnovne šole Martin Koželj Dob
— Nada Djumber iz osnovne šole Josip Broz Tito
— Anka Dejanovič iz osnovne šole Janko Kersnik Brdo ■
— Peršolja Nada iz osnovne šole Šlandrove brigade
— Mejač I rena iz osnovne šole Jurij Vega
— Jelka Peterka iz osnovne šole Vencelj Perko
— Majda Lipovšek iz osnovne šole Radomeljske čete
— Milka Zivulovič iz Glasbene šole
— Hribar Anton iz Centra srednjih šol
— Peterka Milena iz VVO Domžale
— Zupane Marija iz Delavske univerze
— Jagodic Ljudmila iz osnovne šole Alge Avbelj.
DSSS pri
KRAJEVNI SKUPNOSTI DOMŽALE Kidričeva 14, Domžale
RAZPISUJE prosta dela in naloge
ADMNISTRATOR
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske, administrativne ali splošne smeri,
— znanje strojepisja,
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za določen čas z nepolnim delovrim časom 4 ure dnevno (za 10 mesecev, nadomeščanje delavke v porodniški). Poizkusno delo 1 mesec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS pri Krajevni skupnosti Domžale, Kidričeva 14,61230 Domžale.
Tovarna trakov in elastike "TRAK" MENGEŠ Glavni trg 18, MENGEŠ
OBJAVLJA prosta dela oz. naloge
MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
Za opravljanje teh de! se zahteva izobrazba ekonomskega tehnika in 1 leto delovnih izkušenj v materialnem knjigovodstvu. Za opravljanje teh del je predpisano poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidatom, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen družbeni standard.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. V kadrovsko splošnem sektorju kandidati lahko dobijo tudi vse ostale informacije.
TGDO NAPREDEK DOMŽALE
Po sklepu delavskega sveta z dne 19.11.1982
OBJAVLJAMO
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
i
— točilni pult IGO s hladilnikom in retra pultom - izklicna cena 120.000 din
— registrirka delovnega časa RDT-1 — izklicna cena 65.000 din
— poleg navedenih osnovnih sredstev bo na dražbi še različni gostinski inventar manjše vrednosti
Javna dražba bo 1.2.1983 ob 12. uri v gostinski enoti SLAMNIK - Veleblagovnica Domžale, Titov trg 1. Predmete si interesenti lahko ogledajo istega dne od 8.00 do 11.00 ure. Kavcijo v višini 10% izklicne cene je treba položiti pred začetkom dražbe pri blagajni podjetja. Plačilo se izvede na dan dražbe.