Stev. 32. V LInbllanl. v tetrtek, dne 9. februarja 1911. Leto mm s= Velja po pošti : = oelo leto naprej . K 28-— li pol leta „ . „ 13-— it četrt leta „ . „ 6'SO ti en meseo „ . „ 2*20 ti Nemčijo oeloletno „ 29'— 2« ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: 2i celo le.o naprej . K 24 — ,i pol leta „ . „ 12'— ja četrt leta „ . „ 6'— 2a en meseo „ . „ 2*— » upravi prejemin mutEno K 1* O Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat......13 „ za tr krat......IG „ sa večkrat primeren popast. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinar|ev Izhaja: vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob b. ari popoldne. M" Dredniitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Pokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =s Političen list za slovenski narod. Opravništvo |e v Kopitarjevi ollol štev B. Ttu ivstr. poštne hran. račnn št. 4.797. Ogrske poštne hran račnn št 26.511. - Opravniškega telefona št. IS8. Jf flanaSnia številka ohresra 4 stnn?. Slovenska delegacijo. Največjo pozornost je vzbujala te ilo (Klvisno uspešno delovanje državnega zbora. Zato je vse z nestrpnostjo priča-tovalo prve seje, v kateri se bo odločil nadaljni razvoj parlamentarnega živ-jenja. »Slovenski klub«, ki je imel djuč do situacije v rokah, je odločil; morda bo državni voz drčal zopet daje. Nekatere ljudi na jugu in na severu je rešitev tega vprašanja nekoliko presenetila, oziroma vsaj delajo se tako, kakor da bi jih bila iznenadila. idor je pa pazno sledil političnim dogodkom in opazoval, kako se hočejo nekatere stranke v »Slovanski Enoti« Slovencev kakor neke m6re otresti, za ega ni mogla biti nobena tajnost in lobena skrivnost, da bodo morali po-lanci v »Slovenskem klubu« iz tega josledice izvajati in tisto pot ubrati, takor so jo v budgetnem odseku v res-lici ubrali. Mladočeški listi kolnejo in z vihte-mi rokami okoli sebe bijejo, češ, »Slovenski klub« oziroma dr. šusteršič je »relomil zvestobo Čehom in jim je vpa-el v hrbet. Mislimo, da imajo Mlado-ehi najmanj pravice do takega pred-»acivanja in očitanja. Komu ni še v spominu, kako so pred nekaj dnevi nladočeški listi nahrulili slovensko jbstrukcijo v proračunskem odseku, eš, dr. šusteršič se zelo vara, če mirti, da bodo Čehi na ljubo Slovencem »rezmiselno obstrukcijo podpirali. Ali o mogli slovenski poslanci sploh drugače postopati, ko so jasno uvideli, da jih hočejo nekatere stranke v »Slovanski Uniji« na zrak postaviti. Mladočehi so se zelo zmotili, če so mislili, da bodo Slovenci kakor berači s praznim žak-Ijem na strani leteli poleg mladočeške ekvipaže. Že pred nekaj meseci smo napisali v našem listu, ko so vpili Mladočehi, da dr. Šusteršič Čehe na vrvi vleče, da se morajo v politiki »Slovanske Enote« obestranske koristi Čehov in Slovencev upoštevati, ako ne, je bolje narazen iti. Kako je »Slovanska Enota« to načelo upoštevala, jasno kaže zgodovina sestave zadnje vlade. Slovenska delegacija je v »Slovanski Uniji« svojo vlogo vedno častno zastopala in dostojno rešila. »Sloven- LISTEK. P. L. Coloma: Juan Miseria. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Salamanka je nehala jokati in je vzdignila glavo. »In mi je dejal — — Torej dejal ni je: Pater France! Če se Salamanka hoče izmuzniti, je to čisto v njenih rokah. Povejte ji vi, da jo izpustim kar " lepa, samo ako prekliče — —« In kapucin je uprl vanjo svoj presunljivi pogled in počasi izgovoril: »— — obrekovanje zoper Janeza Revo — —« »In če me tudi obesijo, bom! Če me 'udi obesijo, vse eno!« jc vpila Salamanka in skočila pokoncu. Menih je ves presenečen stopil ko-f!>k nazaj; mislil je, da bo zadel na tr-laži, zavijanje in na vse zvijače •"■ekanjene starke. Zdaj je pa videl, da "u gre Salamanka sama nasproti, ka-!°f da mu je hotel Bog v plačilo za Ostani trud drugo delo prihraniti. Ko c starka videla, da se pntor umika, je topila s sklenjenimi rokami za njim 11 klicala vedno boli iz sebe: ski klub« je bil vedno med prvimi v bojnih vrstah. Kdor je pa prvi v vojski, mora biti seveda tudi na to pripravljen, da tudi sam kak udarec odnese. Da bi bil pa »Slovenski klub« samo takrat na mestu, kadar je v vojski in za druge batine prejema, proti temu se moramo na vsak način zavarovati. In vendar so mislili Mladočehi, da mora tako biti. Ko je Bienerth sestavljal sedanjo vlado, se živ krst ni zmenil ne za »Slovansko Unijo«, ne za Slovence. Dr. Fiedler je obravnaval z Bienerl.hom vedno kot predsednik »Češkega kluba«. Šele ko so se pogajanja z Biener-thom razbila in je začel »Slovenski klub« iz te nelojalnosti posledice izvajati, se je zopet začelo nekaj o reorganizaciji »Slovanske Enote« ropotati. Naj bo z »Slovansko Enoto« karkoli, pribiti moramo, da je doživela prav lepe čase takrat, ko je bila v vojski, da so jo pa ravno takrat, ko bi imela ob priliki zadnje krize svoje najlepšo uspehe pokazati in svojo zmago izkoristiti, nekateri ljudje na smrt obsodili. »Mcin teurer Freund, ich rat' Euch drum, zuerst Collegium logicum.« Med ljudmi, ki bi radi rekriruina-cije pisali proti »Slovenskemu klubu«, so tudi samoobsebi umevno naši liberalci. Ti ljudje so kakor kužeta na vasi, ki oblajajo vsak voz, ki se mimo pelje, dokler voz v daljavi ne izgine in se kuže zopet renčaje v svoj brlog ne vrne. Najpreje godejo: »Slovenski klub« jc razbil vseučiliški odsek, ki je predstavljal neko enotnost Jugoslovanov vsaj v tem vprašanju. Ta odsek da je bila edina vez, ki je vezala oba jugoslovanska kluba. — Vseučiliški klub res nima nobenega pomena več, odkar se je sprejel od strani njegovih članov predlog, ki pravi, da naj taktiko v vse-učiliškem vprašanju vsak klub sam zase določa. Ampak ta predlog je bil sprejet soglasno; tudi člani »Saveza južnih Slavenov« so zanj glasovali. Zaje neumevno, kako se more kak pameten človek nad tem razburjati. »Slovenskemu Narodu«, kakor se kaže, tudi ni prav, da je »Slovenski klub« za enkrat obstrukcijo v proračunskem odseku ustavil. Možem, ki se okoli tega lista zbirajo, sploh nobena reč ni všeč; prepričani smemo biti, da bi ti možje vpili tudi v slučaju, cla bi S. L. S. ljudem tolarje delila: Nikar vzeti, to je gnoj! Da bodo pametni ljudje spoznali jalovost in zlobo tega ogorčenja nad opustitvijo obstrukcije, pristavimo tu- »Preklicala bom, pater France! Pri njenih bolečinah sem prisegla Materi božji, da bom! In če me tudi obesijo, prekličem!« Popadel jo je nekak krč, da je omahnila in toliko da jo je pater Fran-z umazanim kocem, ki je bil na postelji ter je po vrhu del še svoj plašč; in med tem, ko jo je s tako materinsko skrbjo odeval, je zamrmral med zobmi: »Pa pravijo, da noben hrast ne pade na prvi mah ... Ako Bog hoče, ga z enim dihom podere!« Šel je na okno, in sin španskih veli-kašev je bdel vso tisto dolgo noč pri ubogi zavrženi starki. Na Veliko noč se je Salamanka spovedala pri patru in v ječni kapelici je sprejela iz njegovih rok sv. Bešnje Telo. Potem sta dolgo govorila in sklenila, da Salamanka takoj po praznikih vpričo sodnika prekliče svojo krivo pričevanje zoper Janeza. Toda kolik je bil patrov strah, kolika žalost, ko je mislil na določeni dan zgodaj zjutraj Salamanko obiskati, da bi jo še malo osrčeval, pa mu je povedal ravnatelj, da so jo na višji ukaz izpustili prejšnji večer in izročMi dvema neznancema ki sta jo prišla iskat! Pater sc je zbal, da bi mu utegnil ta dogodek vse upe. končati in je nemudoma tekel v Grahovo; pa Salamanko kaj samo nekaj stavkov, iz katerih se razvidi, da je bil list dne 3. t. m. št. 27 mnenja, da se mora nasprotovanje proti laški fakulteti na vsak način opustiti in obstrukcijo ustaviti. Piše namreč, tako-le: »Principijalno stališče Jugoslovanov napram italijanski fakulteti nc more biti odklanjajoče, dokler ne nasprotuje našemu visošolskemu programu, t. j. dokler gre le za to, dati Italijanom fakulteto na Dunaju ali v kakem drugem mestu, ki ne leži v Pri-morju. Tudi v tem slučaju se je ob-strukcija pokazala kot dvorezen nož, ki je v vrstah opozicijo izzvala upravičene dvome o nje praktičnosti ter uspešnosti; v trenutku ko je vlada poslala državni zbor domov, so češke stranke razven agrarcev in radika'cev žo bile. nasprotnice obstrukcionistične taktike dr. šusteršiča in člani »Zveze« so v spoznanju, da ta pot ne bo uspešna, že prav neradi sledili svojim klerikalnim tovarišem — sledili pa so jim pač pod vplivom slovenske javnosti ki le pregostokrat. odobrava radikalna sredstva, nc da bi razmišljala o njih smotrenosti.--Ivo je sedaj vprašanje italijanske fakultete postalo zopet aktualno, je vprašanje taktike, katero zavzamejo Jugoslovani na dnevnem redu. V »Zvezi južnih Slovanov« sc upravičeno dvomi nad uspešnostjo tega sredstva, ki danes niti pravega cilja nima, kamor hi naj zadelo — saj po najobičajnejših parlamentarnih usan-cah se proti vladi, napram kateri je proglašena politika »proste roke«, ne izvajajo obstrukcionistične konsekven-ce. — Slovenske vseučiliške zahteve so presvete in prevzvišene, da bi jim smeli škodovati s strastnim nasprotstvom proti enakim zahtevam drugih narodov. Naloga slovensko delegacije bi bila, da Italijane sedaj v ugodnem trenutku s primerno formulo naveže na jugoslovanski vseučiliški proeram ter si zasigura italijanske simpatije za naša stremljenja.« Zato naj pa liberalno klepetulje molče, da same sebe ne bla.mirajo. Državni ztser. Dunaj, 8. svečana 1911. Italijanska fakulteta. Taktika »Slovenskega kluba« ni samo iznenadila, ampak mnoge, naravnost poparila. Dr. šusteršič je v delegaciji in sedaj v tem vprašanju prekrižal račune raznim sikofantom in za- sploh ni bilo nič domov, ne doma, ne drugje niso nikdar več izvedeli zanjo. Čez par let, ko je že več oseb iz naše povesti pomrlo, so trebili delavci neki kanal, po katerem se odteka nesnaga iz mesta, in so našli v cunjah zavito truplo, ki je bilo že močno segnito. Ni se dalo dognati, kaj je bil v življenju ta grozni rop smrti. Zdravniški ogled ni mogel ničesar drugega izroči, kakor da je. to čisto gotovo truplo neke starke in da je umrla nasilno smrti z udarci, ki so ji bili zadani na glavo s cepinom ali kako drugo podobno rečjo. Veliko se je omenjalo, da je desnica krčevito tiščala dva koščka blaga, ki sta bila zvezana s trakom kakor škapulir. Po obliki in pa nekaterih komaj vidnih obrisih, ki so se na teh cunjicah še poznali, so sklepali nekateri, da je bil to škapulir Kristusa umirajočega, ki ga pobožni ljudje radi nosijo. XVIII. Dobrega patra jc čakal drug, še hujši udarec: ves potrt, da je Salamanka nenadoma izginila, je hitel s to novico k sodniku, a izvedel jo, da so toga častivrednega uradnika nenadoma prestavili in da je prišel na njegovo mesto eden izmed tistih sodnikov brez poklica, brez skušnjo in brez vesti, ki so v onih časih marsikje delali sramoto hrbtnežem, ki igrajo z napačnimi kartami. Lojalnosti in odkritosrčnosti zaman iščemo tudi pri takozvanih poli ličnih zaveznikih, kadar je treba deli ti uspehe političnih zmag. V tem oziru imamo bridke izkušnje. Prazna tlaka pa mora s časom presedati tudi Ijuden ovčje narave. Ako je sedanja taktiks »Slovenskega kluba« morda iznenadila posamezne češke poslance, jc v prvi vrsti njihova krivda, ker so z namenon onemogočili prejšnjo pozicijo »Slovanske Enoto«. So pa mnogi med njimi ki se smejejo v pest in hvalijo to tak tično potezo. Včeraj smo obrazložil: vzroke te taktike in opustimo vso re kriminacije. Nemški liberalci pa so seveda a velikih skrbeh, ali ni morda baron Hie norih obljubil Slovencem za »Sloven sko Stražo« neka.}.milijonov, da zabra tlijo nemški most do Adrije in pokupijo nemška posestva ob narodni mej: na Štajerskem in" Koroškem. Političn otročaji. Vsak najmanjši drobec \ zmislu narodne ravnopravnosti razkri-če kot koncesijo ali odškodnino na ra čun nemških davkoplačevalcev. S taki mi ljudmi je sploh nemogoče mirne pri eni mizi sedeti, ker se takoj polast« vseh stolov in žlic. Ob 5 uri je proračunski odsek pričel nadrobno razpravo o načrtu za ita lijansko fakulteto. Prvi se jc oglasil neizogibni M a 1 i k, ki je prečital izjavo da nemški radikalci sploh ne dovolijc nenemškim narodom nobene visoke šole, najmanj pa univerze. Ko še govo re Mayr, Skedl, Schmitl, Lowieki. Kra mar, Ploj in Sturgkh, ki izjavi, da jt rešitev italijanske fakultete dobro zna men je za rešitev ostalih vseučiliškib vprašanj. Jutri se ; >ja nadaljuje. Krošnjarski zakon. Obrtniki opravičeno zahtevajo, na; se krošnjarstvo omeji. Večina kroš-njarjev ponuja po hišah in vsiljuje ljudem razno preperelo biago, ki ga dobivajo od propadih tovarnarjev in trgovcev. In taki krošnjarji so po mestih zopet večinoma žici je, ki nadlegujejo občinstvo na ulicah, po gostilnah in kavarnah. Dandanes so prodajalne skoraj že v vsaki gorski vasi, kjer prebivalstvo moro kupovati svojo potrebščine. ln če domač trgovec enkrat ali dvakrat prevede slabo blago, ljudje si ga hitro zapomnijo in ogibljejo. Ako pa krošnjar z gibčnim jezikom preslepari kupca, potem se več časa ali sploh ne prikaže v hišo. Drugače seveda moramo presojati krošnjarstvo z izt e ki domače industrije, kakor je na primer španski upravi. Ta človek je pospešil Janezovo zadevo z neko nenavadno naglico in v dveh mesecih jo bil nedolžni obtoženec že na smrt obsojen od ravno tistih ljudi, ki so v bobnečih in jokavih razpravah vedno zahtevali, da se smrtna kazen odpravi. Pater France je zdaj čisto jasno izprevidel, cla ima tukaj opraviti z Lopezinkom, ki jo skrivaj uporabljal svojo veliko moč, da bi se mu hudobni načrti posrečili. Vendar patru pogum ni upadel, ampak v svoji ljubezni do nedolžnega obsojenca in prevzet od tiste svete nevolje, ki jo vzbudi v plemenitem srcu krivična kazen, so je zatekel k svoji sestri, vdovi grofici Bar-diri; to je bil njegov zadnji up. Ta izvrstna in usmiljena gospa je imela na vseh krajih mogočne prijatelje, ki si jih je pridobila deloma s svojim dobrim in poštenim srcem, deloma z bistrim razumom in globoko izobrazbo, še več pa, ker so imeli spoštovanje pred imenit-nostjo njene rodovine in pred njenim bogastvom. Njen mož je bil dolgo časa v visokih diplomatiških službah. Grofica je bila veliko mlajša od patra in ga je zelo spoštovala čeprav ga jo videla samo enkrat v živijo ju. Oh neki priliki so hoteli napravi;i po-jedino, na kateri naj bi se zbrala vsa imenitna gospoda te rodovine. Zmenili suha roba v ribniškem okraju. Te stare pravice pa ostanejo zavarovane tudi v novem načrtu krošnjarskega zakona. Pred dvema letoma je vlada zbornici predložila nov načrt, ki pa ga je obrtni odsek precej predelal, da se omeji krošhjarska pravica. Vlada jo na primer zahtevala za krošnjarsko pravico enoletno bivanje v okraju, odsek pa zahteva najmanj tri leta. Dalje predlaga odsek, naj se krošnjarstvo v javnih prostorih sploh prepove. Po sedaj veljavnem zakonu je v Avstriji 538 občin s 478.470 prebivalci, ki imajo krošnjarsko pravico. Vlada pa predlaga te privilegije ali pravice za 1267 občin, ki štejejo 1,142.920 prebivalcev. V tem oziru je torej novi vladni načrt slabši. Obrtni odsek je zopet črtal razne občine. Neizpremenjene ostanejo pravice za razne krajevne občine v kočevskem, črnomaljskem in novomeškem okraju. Danes je prvi govoril v razpravi o krošnjarstvu trgovinski minister dr. W e i s s k i r c h n e r, ki je pikro in ostro zavračal svojega političnega somišljenika dr. H c i 1 i n g e r j a. Ta je sploh čudak. Povsod na javnih shodih kriči, da propada obrtniški stan. Nikdar pa nismo še slišali od njega pametne besede kako naj bi se obrtniški stan uspešno branil proti konkurenci industrije. Zato je minister za-klical Heilingerju: »Ko bodeš Ti na mojem mestu, tedaj nastopi zlata doba za obrtnike!« Ivo je pozneje Ilejlinger dobil besedo, je kvasil same neslanosti in vzbujal mnogo smeha. Takih Ilei-lingerjev najdemo povsod, Širokousti-jo se in meljejo same fraze. Ako pa se jim ponudi prilika, da uveljavijo svoje »bogate izkušnje«, tedaj pa imajo desko pred očmi in rezanico v glavi. In vendar imajo taki proroki še vedno mnogo poslušalcev, kakor Heilinger, ki ga jezi. da ni še minister. Nas sicer jako malo zanimajo razmere med krščanskimi socialci, toda grdo in ostudno je, ako se politični somišljeniki in celo klubovi tovariši lasajo med seboj na javnem odru v zabavo in posmeh nasprotnikov. Zbornica jutri nadaljuje razpravo. V soboto bodo zopet pretrgane zbornične seje zaradi delegacij za tri tedne. Časa pač ne znajo uporabiti merodaj-ni krogi, ki vedno kriče, da zbornica premalo dela. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Dne 8. t. m. dopoldne so se poslanci dr. Skarda, Adarnek, dr. Metelka in Svehla oglasili pri cesarskem namestniku grofu Thunu. Dočim »Narodni Listy« poročajo, da so se poslanci pri grofu Thunu pritožili zgolj zavoljo ljudskega štetja, se od druge strani za-trja, da se je grof Thun pri njih informiral, kako so kaj češki politiki dispo-nirani za eventualni začetek pogajanj z Nemci. POPOLNO SPORAZUMLJE-NJE Z RUSIJO. Iz Berolina se poroča, da sta se Avstro - Ogrska in Rusija popolnoma sporazumeli glede na politiko, ki jo bosta zavzemali na bližnjem Vzhodu. Po ofi-cielnem sklepu obišče car cesarja Franc Jožefa na Dunaju aji v Išlu. so se za čas in krai in edini kapucin je rekel, da ne pride. Toda superior njegovega samostana mu je velel, da mora iii k sorodnikom; pater ni zinil besedice in se je odpravil na pot; bos in v zakrpani obleki je prišel v hišo svojih očetov. Vsi so ga sprejeli ljubeznivo in spoštljivo in odkpzali so mu pri mizi prvo mesto; a komaj je juho po-kusil, se je že vzdignil od mize in odšel iz jedilnice, ne da bi besedico žugnil. Vse se je zavzelo, nihče ni vedel, zakaj je odšel; pričakovali so, da pride vsak čas nazaj in zopet zavzame svoje mesto; čas je pohajal, meniha pa le ni bilo. Iskali so ga po vsi hiši in nazadnje so izvedeli pri vratarju, da je pre^ pol ure zapustil liišo in dal njemu za stovo svetin,jico Matere božje. Ee stričnik .je hitro šel na. pošto, ki je ravno imela oditi, in na najvišjem mestu poštnega voza, med skrinjami, škatljami in drugo prtljago, je. zagledal patra, ki je potrpežljivo čepel na nezložnem prostoru. »Pa strijc Frančišek, ali ne greste na obed?« mu zakliče stričnik od spodaj. In pater mirno odgovori od zgoraj: »Sa j sem že bil, dragi moj, saj sem že bil... Rekli so mi, da naj pridem k Vam, no, zdaj sem pa bil.« »Ampak, strijc Frančišek, ko Vas pa čakajo!« »Tiho bodi, v nebesih bomo imeli več časa za take stvari . . (Dalje.) NUNCIJ BAVONA OBKLONIL DUNAJSKO NUNCIATURO. »N. Wr. Tagblatt« poroča, da je izjavil mons. Bavona, da ne sprejme dunajske nunciaturc. HRVAŠKI SABOR. Seja 8. t. m. sc otvori okrog 11. ure dopoldne; predseduje dr. Papratovič, navzoča je vlada z banom na Čelu. Poslaniške klopi so zelo redko zasedene. , Pred prehodom na dnevni red naznani predsednik, da bo nadomestna volitev za Radičev mandat v Dugem selu dne 22. t. m. Potem se obravnavajo razne interpelacije. Za temi pride na vrsto debata o dr. Pomperjevern nujnem predlogu, da ima vlada saboru predložiti vse spise, ki se tičejo železniške pragmatike. Za nujnost se izjavi več govornikov v imenu svojih strank, koalicija se napada. Daljši govor je imel Supilo. Ban je izjavil, da vlada nima nič proti nujnosti Pomperjevega predloga. XXX Proračunski odsek je zboroval dne 7. t. m. Zastopniki Stranke prava, Starčevičancev in hrv.-srb. koalicije so izjavili, da ne zaupajo vladi in ne bodo glasovali za proračun. St. Radič je hvalil napovedane upravne reforme in izjavil, da bo pod gotovimi pogoji glasoval za proračun. Vlado je zagovarjal ban sam. BOSENSKI SABOR. Načelniki klubov so imeli skupno posvetovanje radi nadaljnega delovnega programa v saboru. Vladen predlog, da pridi na prvo mesto proračun, je bil odklonjen. V ostalem se ni dosegel sporazum in bo treba nadaljnih pogajanj. Vlada bo skušala prodreti s proračunskim predlogom. IZPREMEMBA BULGARSKE USTAVE. Bulgarskemu sobranju so danes predložili zakonski načrt o izpremembi ustave v demokratičnem smislu. Kralj ne bo imel več pravice, da suspendira v izrednih slučajih gotove postave. Pač pa smeta kralj in vlada brez sobranja sklepati aliance. Uvedejo se ministri brez portfelja in odgovorni državni tajniki. Omeji se delovanje vojnih sodišč, ki ne bodo smela poslovati v mirnih časih. Kadar potuje kralj v inozemstvo, ga namešča polnoletni prestolonaslednik ali pa min. svet. TERORISTI NA RUSKEM. * Na postaji Helm so teroristi napadli dva policista, ki sta eskortirala enega arestanta. Terorista sta epega policaja ustrelila, proti drugemu pa vrgla bombo. Eksplozija je ranila še tri druge osebe in poškodovala velik del kolodvora. Zločinci so ušli. BOJI V ARABIJI. Prvi v Arabijo došli pomožni vojaki I. in II. armadnega zbora so zadeli tri ure od Hodeide na Arabce. Arabci so se umaknili, ko so izgubili do 150 mož, Turki so izgubili 50 mož. V dama-škem in jeruzalemskem okraju so napadli Beduini turške vojake. OMAJANA FRANCOSKO - RUSKA ZVEZA. Francoski politični krogi sodijo, da se ne bo več obnovila francosko-ruska zveza. Slovenci m Kočevskem. 7. t. m. je v Ljubljani predaval kaplan Kopitar o »Slovencih na Kočevskem«. Povdarjal je, da mu je bilo pri-prosto kmečko ljudstvo naklonjeno, vsaj polovica tega ljudstva. In vse njegovo delo je bilo, uglobiti se v ljudstvo, nemško in slovensko, a zadnje je bilo skoro nemogoče vsled izrednih razmer. — Pred kakimi 500 leti so bili Nemci, kakor sami sodijo, šiloma naseljeni kot. kazenska kolonija na Kočevsko. Nekateri skušajo sicer to tajiti, toda če bi jih kak nemški cesar iz ljubezni poslal tja doli, bi jim gotovo kaj boljšega odmeril, nc pa pustega Kočevja. Sčasoma pa je postalo kočevsko ljudstvo popolnoma prepojeno s slovenskim življem. Med tem, ko je Nemce organizirala Sudmarka in Schulverein, niso imeli Slovenci na Kočevskem, katerih je veliko več kot trdijo nemški viri, nobene zaslombe. Govornik pa je zastopal na Kočevskem geslo — vsak naj ostane pri svojem. Slovenec naj obdrži, kar je slovenskega, Nemec pa, kar je nemškega. Slovenci niso vodili nobenega osvajalnega dola s tem, ako so si ustanovili svoje izobraževalno društvo. Do tega so imeli pravico Slovenci na Kočevskem, ker niso nobeni tujci. To dokazuje že samo ime Kočevje, ki je nastalo iz slovenskega »goščevja« — »gošče« (Gotschee) in ne kot skušajo nekateri nemški »jezikoslovci« trditi, dn je nastalo 11 imena ■oGotfo^o*1". Da >-n Dnevne novice. P. n. naročnikom opetovano javljamo, da traja pošiljanje po položnici tri ali štiri dni in cla je torej izključeno, da bi prejel naročnik list že drugi dan ali tretji dan po odpošiljatvi zneska, ako ni poprej javil plačila po dopisnici. + Papež Pij X. je dovolil duhovnikom, kakor se nam poroča z merodaj-nega mesta, da opravljajo še dalje posle pri zadrugah. -j- Korespondenca »Information« tudi zelo hvali dr. šusteršičevo taktiko. Pravi, da se je dr. šusteršič od rajnega Luegerja naučil zgodaj vstati in zato je zdaj odvezal rano svoj čoln, kajti on je dalekoviden politik, ki ve, kaj prinese prihodnjost in po tem uravnava svoje postopanje. Mladočeh; so ljudje, ki jih svinčeni uteži vlečejo vedno nazaj v preteklost, toda prišli bodo kljub temu, da so danes na dr. Susteršiča hudi, kmalu zopet z njim skupaj in to takrat, ko bo treba vlado postaviti na trdnejše noge, kakor je zdaj s svojo pičlo večino. Ko bodo novi državni problemi potrkali na vrata, takrat bodo Čehi zopet radi prišli k dr. šusteršiču. — Taka jc sodba odlične korespondence, v katero pišejo ljudje, ki politične razmere dobro poznajo. Spričo tega je mazavo pisanje ljubljan. skih političnih frkolinov silno smešno in se ni vredno nanj ozirati. »Neue Freie Presse« sedaj tudi bere Mladočehom, ki se na dr. Susteršiča jeze, levite, da jih gospodje Kramar et consortes pač ne bodo veseli. Ta list piše v uvodniku dne 8. t. m.: »Več kot dve leti so Čehi dr. Susteršiča porabljali za to, da je storil to, česar sami niso hoteli storiti. Ekscelence in podobni dostojanstveniki med Čehi so pustili poslanca dr. Susteršiča delati in so stali sami lepo v zapečku, da bi se ne kompromitirali in s preostro obstrukcijo zastavili nota svojim ministrskim kandidatom ter bodočim tajnim svetnikom. Oni so zasledovali vedno politiko Pilata, ki omogočuje, da si tisti, ki je kriv, vedno lahko roke opere. Dr. šusteršič se je za Čehe vlekel, seveda misleč, da bodo s Slovenci taktično skupno postopali in pri vsakem političnem preobratu z njimi ostali v popolnem soglasju. Kar naenkrat pa so Čehi jeseni ustanovili enotni klub in pri tem postopali tako, kakor da bi smeli z dr. Susteršičem ravnati zdaj kot z velikim gospodom, zdaj kot s političnim vsakdanježem. Čehi so Slovanski Uniji zlomili hrbtenico. Dr. šusteršič pa ni čakal na to, kaj bodo Čehi, kojih opozicija je ves svoj značaj izpremeni-la, storili in kakšne dvoumne šale si bodo dovolili glede na vprašanje laške fakulte-t e. Hitro se je odločil izbrati svojo pot in Čehe, ki so še zadnji hip k njemu prišli, da ga s svojimi obljubami in j i c1-o n i "ni "in mein ronnln-oma izolirati. To je bil imeniten udarec; poslanec dr. busiersič je bil pametnejši in spret-nejši. Čehi so morali svojo brezobzirnost nasproti Slovencem plačati in so veliko neumnost storili. Slovenci so zdaj v iz-bornem položaju, da lahko delajo svo- Slovenci bili na Kočevskem od nekdaj, dokazujejo številna ondotna imena. Tako na primer »Klindorf« — naselil se je Klun iz Ribnice, pa je postala vas Klindorf. Imena Skliber (Zguba), Sa-mide (Zamuda) in druga številna imena kažejo, kako je vse prepojeno s slovenskim življem. Slovensko delo na Kočevskem pa je bilo samo odpor proti nasilni ger-manizaciji. To seveda ni bilo všeč na-cionalcem in tudi ne nemški krščansko socialni struji. Ti zadnji namreč zastopajo nekako asimilacijsko stališče, — kdor je med nami, mora z nami. Imena Arko, Petelin in drugi, ki se obnašajo pot. pristni pangermani, kažejo, v koliko so se Slovenci asimilirali Ko-čevarjem. Za kočevsko ljudstvo se jako skrili, imajo popolno gimnazijo, dasi je v 8. razredu le 7 Nemcev in še ti niso vsi Nemci; imajo lasten državnozborski mandat in c. kr. strokovno šolo, a ne pomaga jim dosti to, kar jim je vlada dala, ker prave ljubezni do rodne grude ne poznajo. Kočevarjev je okoli 15.000, izmed katerih je 7 do 8000 v Ameriki. Mnogo domov je zapuščenih in ni je hiše, od katere bi ne bilo par ljudi že v Ameriki. Med tem pa, ko se Kočevarji izseljujejo, kupujejo Slovenci njihova posestva. Na ta način nastajajo slovenski jezikovni otoki, kakor oni v Kočevju, Dolgi vasi, Lienfeldu in Saljski vasi. Toda slovensko naseljevanje nima nobenega nacionalnega značaja. Ni je vasi no Kočevskem, da M ne bilo na«. bodno politiko in tako se pripravlja prehod k novi pametnejši poiitiki za čase, ki pridejo. Čeh. pa sojo zdaj sami in nimajo v celi zbornici nobenega, na katerega bi se mogli za nesljivo opirati.« Čeprav »Neue Freie Presse« stvari slika tudi nekoliko jJ0 svoje, je dvoumno, neodkritosrčuo zgolj osebno in nelojalno politiko Kra-| mafevcev kaj dobro označila. V tern oziru se vjema sodba »Neue Freie Presse« popolnoma z »Reichsposto«. Dokaz, da gospode Mladočohe vsi cto bro poznajo in na tem dejstvu tudi pi. sanje Plojevcev ne bo moglo nič izpre-meniti. Zdaj so vsi ti grešniki tepeni; kar čvekajo po svojih liberalnih listih' to kaže le slabo prikrito jezo in zavist] da jih je dr. šusteršič tako imenitno potolkel in razgalil, obenem pa za slo. venski narod dosegel uspeh, kakor-šnoga bi v teh razmerah ne bil nihče drugi mogel. Mi gremo nasproti bolj. šim časom in to po zaslugi modre po. litike voditeljev S. L. S. + Mladočehom, ki se zdaj tako na dr. Susteršiča jeze, je poslanec grof Sternberg zapisal prav te dni v koVes-pondenci »Zentrum« sledeče v album: »Kako pa je pravzaprav z nami? Kateri moment odločuje naše vsakokratno stališče v parlamentu? Ta moment iščem jaz, kav siojnu v javnem življenju, zastonj. Pri nas ni sploh nobene taktike in strategije, ampak mi smo le od razpoloženja odvisni in merodajen je pri nas le strah strank za mandate. Češka politika v zadnjih desetletjih sploh nima zgodovine, ampak je samo škandalkronika.« — Lepo sodijo češki politiki o mladočeških politikih, ki so češko politiko tako zavozili. Dokler bodo ti gospodje odločevali, bo skupno postopanje z njimi kaj dvomljive vrednosti. Zato pa naj se ne zaletujejo zdaj v dr. Susteršiča, ampak raje sami vase! So bolj potrebni. + Radi zapostavljanja slov. urad< nikov na južni železnici je poslanec dr. Benkovič interpeliral železniškega ministra, zahtevajoč, da se slovenski uradniki prestavijo v slovenske in me-šovite kraje in da se pri nastavljanju uradnikov ozira na slovensko večino prebivalstva v slovenskih in jezikovno mešanih krajih; interpelacija je obšir-no utemeljena. Življensko zavarovanje po »Slov, Straži«. »Slovenska Straž« je stopila v zvezo z raznimi zavarovalnicami, za katere posreduje pri življenjskem zavarovanju in tako dobi naše narodno-obrambno društvo one odstotke, katere je sicer spravil agent. Iz zavarovančevega žepa radi tega ne gre nič, »Slov, Straža« pa ima pri tem lep dohodek. Danes je »Slovenska Straža« dobila iz zavarovanja nekega našega somišljenika 8 0 0 K izplačanih po nekem tukajšnjem zavarovalnem zastopstvu. Apeli« ramo na vse somišljenike, da se pred vsakim življenjskim zavarovanjem obrnejo na »Slovensko Stražo«, kjer dobe najkulantnejše posredovanje. Naša izobraževalna organizacija. Deželna vlada je potrdila pravila novega »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« v Stranjah. H- Za železnico Dunaj - Purkla-Ptuj - Brežice — Rudolfovo s podaljšanjem preko Like v Dalmacijo na eni strani in do Štanjela via Postojna ter seljenih par Slovencev, a naši ljudje ne poznajo nobenega nacionalnega odpora. Zato je nespametna trditev, povdarjal je govornik, da je hujskal, ker je slovenske ljudi na Kočevskem na-hujskati nemogoče. In če bi naši ljudje ne imelj v sebi še verskega, čuta, bi bil naš narod na Kočevskem popolnoma pokopan. Slovenca na Kočevskem druži globoka verska misel: izraz vseh njih želja je »slovenska« pridiga. Ko so šli Slovenci prosit, naj bi so jim dovolila vsaj ena slovenska pridiga v cerkvi, so se nemški krščanski socialci izgovarjali na, nemške nacionalce. Ker je govornika to bolelo, je ustanovil izobraževalno društvo. Imel jc samo namen, v Dolgi vasi v navadni sobi razlagati ljudem besedo božjo v slovenskem jeziku. Ljudje so bili navdušeni, jokali so veselja: zato so ga pa hoteli v Kočevju izstradati. Ni pa potrebno samo eno izobraževalno društvo, temveč 10, povsod, kjer je kaj Slovencev. Največ Slovencev je v Dolgi vasi, Lienfeldu in Zdihovi vasi, zlasti v zadnji. Zelo nazadujemo pa v Dragi, kjer je bilo prej gotovo dve tretjini Slovencev. Enako je v Smuki, šulferajn-ska šola silno deluje. Naša sveta dolžnost pa je, da branimo svoje. V hien-1 feldu je imel govornik v 1. razredu 221 slovenskih učencev, in ti so imeli samol nemški pouk. Silno žalostno je, ko vsled takih razmer naša mladina v šoli ne napreduje, če pa napreduje, po kmalu ponemči. So razredi, v kntcrilv co llrrrc1 j via Ilir. Bistrica na drugi s.rani so poslanci »Slovenskega kluba« izdelali obširno utemeljen predlug, ki ga vlože te dni. 4- Izstopi iz hrvaško-srbske koalicije Razun poslanca Nikole Petroviča sta 7. t. m. naznan la svoj izstop iz koalicije tudi poslanca dr. Lev Mazzura in dr. Vladimir Turkovič. Menda bodo svoje mandate položili v roke volivcev in pri nadomestnih volitvah zopet kandidirali. V saboru si izstopivši poslanci bojda ustanove poseben klub. — Podgane zapuščajo potapljajočo se barko! + Vičenski škof mons. Anton Fe-ruglio — umrl v Tržiču. Iz Tržiča na Primorskem poročajo, da je v Staran-zanu pri Tržiču na svojem posestvu nagloma umrl mons. Anton Feruglio, škof v Vičenei. Pokojni monsignor je bil rojen leta 1841. v v demski provinci, leta 1893. je bil posvečen v škofa. V Staranzanu, kjer je pokopan škofov oče, se je škof rad mudil po dva do tri mesece v letu na svojih posestvih. — Nesreča. Iz Mekinj se nam poroča: PreteČeni torek so vozili Brezni-kovi fantje strešno opeko na svoj dom, ki leži na griču. Po nesreči se je prevrnil naloženi voz na Janeza Gerbica domačega fanta, ter mu zlomil obe nogi in ga hudo pretrl. Vsi imajo sočutje z vrlim, poštenim mladeničem, čegar življenje je v nevarnosti. — Ne hvali dneva pred večerom. Pred kratkim je bil č. g. Anton Lesjak, župnik šentjernejski, pri okrajnem sodišču v Novem mestu obsojen na globo 50 K, češ, da je v neki vlogi na okrožno sodišče lurdskim gorečnikom očital clobičkaželjnost. Župnik je seve podal dokaz resnice, kateri pa pri sodniku dr. Krašovcu ni obveljal in je župnika obsodil na 50 K, ker je baje razžalil pe! oseb. Zoper to razsodbo pa je župnik po dr. Jos. Globevniku vložil pritožbo na c. kr. okrožno sodišče. To je pa dne 8 t. m. razsodbo prve instance popolnoma razveljavilo ter morajo tožniki trpeti vse stroške! — Zagrebško deželno gledališče naravnost sijajno izhaja. V prvi polovici tekoče sezone je imelo 183.278 K dohodkov in 21.062 K stroškov, torej 162.216 K čistega dobička! Lani je imelo v istem času 132 251 K čistega dobička. — Vodopivcem v Zagrebu se obetajo slabi časi. Občinsik zastop je namreč sklenil upeljati vodomere in vsled tega so sklenili kavarnarji in gostilničarji, da bodo odslej dajali le po eno samo čašo vode. Ali boclo nadaljne čaše na željo vsaj za denar dali ali ne — še niso povedali. — Prebivalstvo Reke znaša, kakor smo že kratko poročali, po letošnjem štetju 49.621 civilnih in 1100 vojaških oseb; skupaj torej 50.721. Razmerje narodnosti še ni objavljeno, a v anagraf-skem uradu so rekli poročevalcu »Riečkega Glasnika«, da bo Hrvatov najbrže okrog 20.000, Mažarov, Nemcev in Zidov 4000, ostali so Italijani. — Goriški želodec je velika reč. Goričani so leta 1910, pojedli 411 zajcev, 134 fazanov, 109 jerebic, 28 močvir-nih ptic, 2 smi, skupno 693 glav divjačine. Nadalje se je na goriškem trgu prodalo 4512 kg gob, od katerih pa so jih konfiskovali 261 kg. — V teku meseca januarja so pojedli Goričani v je nad polovico Slovencev. V začetku šolskega leta se je pri govorniku ogla- silo 40 staršev, ki bi pošiljali otroke v slovensko šolo, ako bi obstojala. Sploh je veliko slovenskih otrok izročeno šul- ferajnskim šolam. Učiteljstvo tekmufc v nestrpnosti do Slovencev; na okra* učiteljski konferenci so lani zahtevali, da se slovenščina vrže iz njihovih ljudskih šol. S kakim veseljem in uspehom jo tedaj podučujejo, si lahko mislimo: in naši ljudje tožijo, da je katehet kočevski slovenske otroke v šoli proklinjal. Kako so se brigali Slovenci doslej za rojake na Kočevskem? Dosti ne. Treba je naše ljudi tam doli gospodarsko osamosvojiti, da ne bodo odvisni od posameznih Kočevarjev. Ako bi imel ?ovornik v rokah kakih kapitalij, da bi ljudem nudil gmotno toliko, kolikor bi trpeli škode vsled. nemške gonje, bilo bi drugače. In tako so se ob zadnjem ljudskem štetju vršili zopet žalostni prizori. Toda naj bodo številke kakršne-sikoli, Slovencev je brezdvomno več. kakor jih bodo izkazali. Slovenci žive tudi tam, kjer trdijo, da jih sploh ni. Vsekakor bi morali imeti Slovenci v Kočevju tudi svojo gostilno, da so ne bi naši ljudje, ki prihajajo v Kočevje, izpostavljali v nemških gostilnah nemškim napadom. Slovencev je veliko na Kočevskem, toliko, da je potreba, da jih ohranimo. To pa bomo storili, ako bomo delali zanje na šolskem, gospodarskem in verskem polju. Gorici zaklanih 157 volov, 7 konj, 24 svinj, 53 telet, 4 koštrune in 477 jancev. Že zaklanih so pripeljali v Gorico 199 telet, 10 koštrunov, 11 jagnjet, 73 jancev in poleg toga še 11.372 kg mesa (argentinskega). — Popili pa so Goričani v teku decembra 701.455 hektolitrov piva. — Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 12. t. m. od 11 ure dopoludne dalje se bo vršilo v Tunjcah pri Kamniku predavanje o izboljšanju tamkajšnjega sadjarstva. Predaval bode dež. sadjerejski inštruktor M. Humek in sicer ob ugodnem vremenu na prostem, v nasprotnem slučaju pa v šolskem poslopju. — Uravnava Savo. V ponedeljek, dne 13. marca 1911, ob deseti uri dopoludne, so bode vršila pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Erjavčeva ulica št. 13 v II. nadstropju, v sobi št. 8, ponudbena razprava za oddajo del za uravnavo savskega toka na progi Kresnice-Zg. Hollče v km 30-8 do 32-72, s stroški v znesku okroglih 82.600 K. — Umrl je hrvaški rodoljub odvetnik Ferdinand Ottinger, star 89 let. —- Spomenik slovenskim rojakom, ki so dne 31. jan. 1910 ponesrečili v premogovniku v Primero, Golo. so odkrili v torek dne 31. jan. 1911 v Trinidad, Co-lo. v Ameriki. Spomenik je 12 do 13 čevljev visok in ima vklesana vsa imena ponesrečenih rojakov in inicijale slovenskih jednot: J. S. K. J., S. D. P. Z. in P. D. sv. Barbare. To bode edini veliki spomenik s slovenskim napisom v za-padnih ameriških krajih. — Vlak povozil rojaka v Ameriki. V Midway, Pa., je ponesrečil slovenski rojak Matija Urbančič, 21 let star, doma iz Gornjega Logatca. Omenjenega dne je obiskal svojo sestro v Midway. Ko se je okoli 9. ure vračal domov v Bulger, Pa., šel je po železniški progi. Za njim je pridrdral ekspresni vlak in on se mu je izognil na drugi tir, ali v tem tre-notku je prišel nasproti drugi vlak in po njem je bilo. Bil je takoj mrtev. — Umor ali samoumor v Bojanu? Včeraj okoli treh popoldne so v njenem stanovanju v Rojanu št. 79 našli mrtvo 181etno Ivanko TorniČ. Ne ve se, če se gre za samoumor ali umor. — Imenovanje. Računski asistent v računskem oddelku pomorske oblasti Fran Maček je imenovan za računskega oficijala v tem uradu. — Pogreša se od dne 19. decembra 521etni oženjeni kočar Valentin Mar-tinjak iz Šmartna pri Kranju in se do serlaj še ni povrnd. Martinjak je srednje postave, plešast ter ima levo oko rdečkasto. Oblečen je bil v ponošeno, črno obleko in tak klobuk. d Boj za ženina. Ana Ratej in Marija Blavc iz Loč sta se skregali zaradi žen'na, ki ga je odvzela Ratejeva Blav-čevi. Pred cerkvijo Sv. Duha je napadla zato Blavčeva Ratejevo in jo pretepla s pestjo in z dežnikom. Kričanje je bilo tako hudo, da se je prekinila služba božja. Črna ženo. Ruska vlada zdaj prosi zdravnike, naj bi prihiteli na pomoč v tiste kraje, kjer razsaja kuga. Kakor pa poroča »Tagliche Rundschau«, z zdravniki ne delajo lepo. Neki ruski zdravnik, ki se je povrnil iz okuženih krajev, poroča, da ko pridejo zdravniki v okuženi kraj, jih takoj sprejmejo vojaki in odvedejo v lopo, kjer leže na kugi obolele osebe. Ostati morajo v lopi 14 dni. Novi zdravnik ne sme niti trenutek zapustiti lope. Lope stražijo vojaki z nabitimi puškami, cla nihče ne pobegne. Čez 14 dni odvedejo zdravnike v druge lope, kjer se jim ravno tako godi. Nevarnost, da prične kuga v Pc-kinu ravno tako razsajati kakor v Mandžuriji, je velika, ker je ljudstvo nevedno in manjka zdravnikov, na kugi pa tudi v Pekinu vsak dan kdo umre. V Mandžuriji po zadnjih poročilih kuga nekoliko ponehava, a vedno še umre za njo veliko ljudi. V Asihu umre zdaj na kugi do 300, v Mukdenu nad 40 oseb. V Sizikarju razsaja kuga po vojašnicah kitajske artiljerije in pehote. V vundšulinski okolici so Kitajci umorili nekega japonskega zdravnika. Kitajci namreč trde, da so Japonci nalašč vtihotapili kugo, cla anektirajo Mandžurijo. V časa od 12. nre do 1. ure popoldne ln od 6. do 8. ure zvečer pa je stranka najela še tri prostore, kjer so volivcem volivni imeniki razgrnjeni, in sicer: v »Rokodelskem domu«, v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva, sv. Petra cesta št. 101 in prostorih krakovskega izobraževalnega in gospodarskega društva pri Repniku, Ko-njušne ulice št. 4. V nedeljo bodo pa imeniki v istih prostorih na vpogled od 8. do 12. in od 3. do 7. ure zvečer. Te pisarne preskrbe tudi brezplačno vse reklamacije. Pridite takoj vsi pogledat, ako Vas niso Izpustili iz Imenika! SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJFNICE! Opozarjamo, da je v volilnih Imenikih za ljubljanske občinske volitve izpuščenih veliko naših somišljenikov in somišljenic. Ker je čas za reklamacije kratek, prosimo, naj nihče ne zamudi, da se v naših spodaj označenih volilnih lokalih prepriča, če je vpisan v volilnem imeniku ali ne. Ne odlašati na zadnje dneve! Opozarjajte na rekla-macijsko postopanje naše somišljenice in somišljenike! Ljubljanske novice. VOLIVNI IMENIKI ZA PRIHODNJE OBČINKE VOLITVE so razgrnjeni vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure in od 3. ure popoltme do 7. ure zvečer v tajrištvu S. L. S., Miklošičeva cesta, pus'opje »Ljudske posojilnice«, II. nadstropje na levo. — Dobe se tu tudi vse informacije. lj »Leonova družba«. Včeraj je predaval v »Leonovi družbi« v knjižnični dvorani »Katol. tiskarne« g. dr. Juro A d 1 e š i č in sicer o agrarnem in kolonizacij skem vprašanju v Bosni. To predavanje je bilo pač eno najzanimivejših v letošnji sezoni in »Leonovi družbi« gre priznanje,, da zbira v svoj krog naše najboljše moči ter tako ustvarja čedalje lepše pogoje za procvit solidnega znanstva med nami. Obširnejše poročilo o predavanju priobčimo jutri. lj Zveza jutranjega štajerskega osebnega vlaka z gorenjskim vlakom v Ljubljani. Poslanec dr. Benkovič je v tej zadevi predložil spomenico železniškemu ministru z zahtevo, da se naj zopet uvede ta zveza, ki je že delj časa opuščena; sedaj odhaja gorenjski vlak par minut pred prihodom osebnega vlaka južne železnice iz Maribora v Ljubljano. Dotični gorenjski vlak ima. na Jesenicah zvezo z brzovlakom Trst-Celovec (Beljak). lj Z mestnega magistrata. Za laboranta na realki je imenovan Trnkoczy-jev laborant Blaž Stepišnik. — Verouči-telj na liceju g. Janko Mlakar je dobil naslov profesor. — Profesor dr. Grošelj je imenovan definitivnim. — Inž. Viktor Zupane je imenovan definitivnim. — Za stavbinskega asistenta je imenovan Albert Poženel. — Instalacijska dela za vodovod na drž. obrtni šoli je dobil inž. Podkrajšek (tvrdka Rumpel). — Za mestno policijo bodo delali Kas-sig klobuke in čepice, Leutgeb rokavice, Benedikt ovratnike, Kolar sablje. lj Upajmo, da bo enkrat nekaj. Z južnega kolodvora se nam piše: Na severnem koncu tukajšnjega južnega kolodvora je ustanovljena, prometna služba z enim uradnikom in petimi čuvaji, kojim naloga je nadzorovati promet, vlakov na novopoloženih tirih v zeleni jami. Istotam se gradi tudi nov stolp za centralno zvezo menjakov. Škandal pa je, da se mora sedaj tam službujoči uradnik stiskati v neki stari in črvivi baraki s čuvaji skupaj. Je pač res, kakor je nekje zapisano: Tam in tam (pa prav na južni železnici) so postavljali neko barako; dela so se udeležili trije višji nadzorniki, dva nadzornika, trije nadinženirji, dva inženirja, dva prožna mojstra in e n delavec. Bodi si temu, kakor si hoče, vsaj čast uradnika se pri železnici itak nič ne upošteva, to vidimo vsak dan, če pridemo n. pr. v skladiščne luknje — imenovane pisarne — zgorna vest, nam pa daje upanje, cla se bodo škandalozne razmere na tukajšnjem južnem kolodvoru vendar enkrat izpremenile in da dobimo enkrat vsaj toliko dostojen kolodvor, da nas ne bo treba biti sram pred gotovo ne-razvajenimi macedonskimi trpini, ki morajo polegati tam za plotom pred kolodvorom, ker ni čakalnic. Želeti bi tudi bilo, cla se pri delih, ki kakor upamo, sc prično, ozira kolikor mogoče na domače delavce. lj Trgovec MegUč je bil, kakor se nam poroča, včeraj v Trstu. lj Umrl je v Gradcu tehnik Werner Mahr. Rajnik jc bil i.slajši sin tukajšnjega ravnatelja g. A. Mahra. Umrl je na vnetju pljuč. R. i. p ! lj Prezidava »Mestnega Doma«. List mladinov se strinja z nami, da se mora takoj nap r a viti iz dvorane »Mestnega Doma« vsaj toliko izhodov, kolikor jih je v »Unionu«, da se morajo ozke stopnice razširiti in da garderoba ne sme biti natlačena v ozkih hodnikih. Sedaj smo res radovedni, kaj se zgodi s to slavno stavbo Ivana Hribarja, ki ni imela doslej n i č varnostnih odredb, dasi smo mi žc pred leti opozarjali na pretečo nevarnost. Najboljše in za mesto najugodnejše bi bilo, da se nepraktična dvorana »Mest. nega Doma« prezida v dva nadstropja za urade in za stanovanja ognjegascev\ ker, če napravijo vrata iz dvorane na Cesarja Jožefa trg, bodo liberalčki morali skakati na cesto eno nastropje globoko. Tega pa vendar niti tem ljudem ne privoščimo. Pri prihodnjih priredbah v »Mestnem Domu« bomo osebno nadzirali varnostne odredbe v tej Hribarjevi »palači« in odločno zahtevali, da se »Mestnemu Domu« meri z isto mero kot »Unionu«. Kar so nekateri kuhali, bodo sami — vroče pojedli! Prihodnjič si ogledamo varnostne naprave v »narodnem domu«. lj »Akademija« — nasedla. Po Ljubljani so bili nalepljoni nedavno veliki plakati »Akademije«, ki so naznanjali, da bo predaval v »Mestnem Domu« ameriški rojak dr. Pečar o Ameriki. O tem predavatelju »Akademije«, o katerem so liberalni listi pisali obširna poročila piše sedaj ameriški »Glas Naroda«: »V ljubljanskih listih čitamo, da prireja tam neki »dr.« Mirko Pečar, odvetnik iz New Yorka, predavanja o Ameriki. Imenovanec je navaden ameriški pustolovec. Prišel je bil pred kakimi petimi leti v Ameriko in na priporočilo dobil mesto v uredništvu lista »Hrvatska Zastava« v Chicagu, odkoder je pozneje odšel v Gary, Ind., in dobil službo v First National Bank. Tu je ukradel 6000 dolarjev in pobegnil. Nekaj časa se je skrival po Ncw Yorku, kjer pa so mu bili detektivi kmalu za petami. Tla so mu postala prevroča in vrnil se je nazaj v stari kraj, odkodei je prišel. Pečar je propali dijak, ki nima pravice do doktorskega in odvetniškega naslova. Narodni krogi v Ljubljani bi pač morali biti bolj previdni pri sprejemu in izberi ameriških predavateljev.« lj V konknrzu je trgovka Veronika Kenda. lj Nova trgovina. V hiši g. Olupa na Starem trgu otvorita začetkom meseca marca gg. Jesih & Windi< s c h e r novo manufakturno trgovino, Ta trgovina bo nameščena v prostorih bivšega bazarja. Samoobsebi se razume, da se ti prostori moderno preure-de in primerno prezidajo. Tozadevna dela so že v polnem tiru. V okras ulice postavi se popolnoma nov, okusno opremljen portal. Novo podjetje v naprej toplo priporočamo. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Klemene, strojevodja južne železnice, 42 let. — Ana Ceglar, delavka, 64 let. —. Ivan Slolx)dnik, delavec, 21 let. — Jos. Ulamec, tovarniški delavec, 29 let. lj Nesreča. Včeraj popoldne je na dvorišču na Dolenjski cesti št. 2 ziclar Jožef Zamljen tako nesrečno padel, da se je na glavi težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Rožne slvori. Grozna slika iz življenja. Mati t otrokoma v rakvi. Na starem zapuščenem presbiterijanskem pokopališču na Oak St. v Patersonu, N. J., v Ameriki je našel policist Dulfy v kameniti rakvi, v kateri so 150 let počivali mrtveci in junaki iz revolucijske dobe, Pavlino Greonc z dvema njenima otrokoma. Mati in otroka sta bila izstradana. Na kamenitih tleh sredi groba je bil ogenj, ki je razprostiral dim po votlini tako, da je policistu jemalo pogled. Nad ognjem je visel kotel, v katerem se je kuhal krompir. Dvanajstletna deklica Sofija Green je stala pri ognju, njena sestra Margareta pa je bleda in lačna čepela na nekem zaboju v kotu groba. Nad en teclen je že Pavlina Green s hčerkama prebivala v rakvi, ker ni imela denarja, cla bi plačevala stanovanje. Revna delavčeva žena se je borila z vsemi silami proti obupu. Oče otrok je pred petimi leti ponesrečil v premogovniku v Shanancloah, Pa. Denar, ki ga je zapustil, so žena in otroci kmalu porabili in zdaj je bila mati prisiljena si iskati dela, da preživi otroka. Obrnila se je v Paterson in clo zadnjega časa je žena res zaslužHa toliko, da je mogla sebe in otroka za silo preživeti. Ko pa je izgubila delo in ni mogla več plačevati najemnine, jo je brezsrčni hišni gospodar postavil na cesto. Bila je pre-ponosna, da bi beračila. Brez denarja, brez strehe in brez živeža je blodila po mestu, dokler ni prišla na pokopališče, kjer je našla prazno ravev in se v njej naselila. Tu jo je našel policist, ki je videl prihajati dim iz rakve in vslecl tega šel notri pogledat. Otroka so zdaj oddali v neko zavetišče in dobrosrčni ljudje so tudi nesrečni materi dali dela in zaslužka. Mati zastrupila hčer. V šemivcu so zaprli 30 let staro vdovo Vogt, ker sumijo, da je zastrupila svojo 13 let. staro hčerko, ki jo je zavarovala za 20.000 mark. r mm in mmm poročno. REORGANIZOVALNI POIZKUSI »SLOVANSKE UNIJE«. Dunaj, 9. februarja. Od v to svrho svoj čas od enotnega Češkega kluba izvoljena komisija je statute, tičoče se reorganizacije »Slovanske Unije« včeraj poslala v pregled Slovenskemu klubu in Savezu južnih Slavena. Danes je predsedstvo enotnega Češkega kluba konferiralo s predsedstvom Saveza južnih Slavena v tem oziru, popoldne bo pa konferiralo z načelstvom Slovenskega kluba v i si i stvari. KROŠNJARSKI ZAKON. Dunaj, 9. februarja. Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala debata o krošnjarskem zakonu. Končno je govoril generalni govornik pro, poslanec Pacher. Nato se je vršilo glasovanje o predlogu Rusinov in socialnih demokratov, da se naj postava vne v predelavo soc.ialnopolitičnemu, ozir. obrtnemu odseku. Predlog je bil z 221 glasovi proti 99 odklonjen. Glasovali so zanj socialni demokrati, češki agrarci, del Čeških radikalcev, Rusini in dunajski liberalci. Nato se je prešlo v specialno debato. BANČNI ODSEK. Dunaj, 9. februarja. V današnii seji bančnega odseka je dal načelnik na glasovanje predlog dr. Kreka, da se naj posvetovanja odseka prekinejo dotlej. da bo ustvarjena v bančnem vprašanju jasnost na Osrskom. Proti predlogu je glasovalo 17. za pa 6. nakar je predsednik konstatiral, da je odsek vsled nezadostne prezenee nesklepčen. Vsled tega se je seja zaključila. SAMOUMOR DVEH GRADČANOV V MONTE CARLU. Gradec, 9. februarja. Semkaj je iz Monte Carla došlo poročilo, da sta se ondi usmrtila vpokojeni ministerialni tajnik dr. Albert Pettke s svojo ženo. Pettke in njegova žena sta bivala že več let v Gradcu, pa sta zašla v slabe gmotne razmere. Odpotovala sta v Monte Carlo, da tam z igro poizkusita srečo, a sta vse izgubila, vsled česar sta storila svojemu življenju konec. ŽFNA DR. SIEGHARTA UMRLA. Dunaj, 9. februarja. Tu je umrla žena bivšega sekcijskega šefa, guvernerja banke dr. S:egharta, in sicer na pljučnem vnetiu. REŠKI POSLANEC UMRL. Budimpešta. 9. februarja. V garderobi poslanske zbornice se je danes poslancu reškega mesta. dr. Mavlander-ju, članu vladne stranke, storilo slabo in je v par minutah nato izdihnil. USTAVNE IZPREMEMBE NA BOLGARSKEM. Sofija, 9. februarja. Vlada predloži sobranju več postav, ki izpremmiajo nekatere dosedanje ustavne določbe. Najprej se določa dedno prestolcna-sledstvo za rodovino Sachsen-Koburg-Gotha. potem se ministrom pridelijo sekcijski šefi. mandatna doba poslancev se od pet let skrajša na štiri in odpravijo vsa izjemna sodišča v mirovnem času. BOJI Z USTAŠI V MEHIKI. New York, 9. februarja Pri Muladi so vladne čete naskočile insurgente, toda ti so naskok odbili. Pričakujejo sc novi boji. POŽAR V CARIGRADU. Carirrad 9. februarja. Tu je policija zaprla 12 slug v različnih ministrstvih, ker sumi, da so zanetili ogenj na visoki porti. SNEG IN LAKOTA. Carigrad, 9. februarja. V Alepu sneži že 25 dni, Mesto je popolnoma ločeno od prometa ter jc nastopila v mestu silna lakota. CIKLON. Pariz, 9. februarja. Strašen ciklon divja že tri dni na otoku Reunion. Ciklon je napravil veliko škode. Mnenje ij. dr. G. Fcscolo, ravnatelja italijanske bolnišnice. Solun. Gospod J. Scrravallo! Trst. Rad ustrežem Vaši želji, da poročam o Vašem Serravallovem Kina vinu z železom, in izjavljam, da sem ga preizkušal z usnehom v slučajih malokrvnosti, breztečnosti itd. Solun. 26. maja 1909. Dr. Foscolo. Udan v voljo božjo naznanjam duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem, da so se moja ljuba In dobra mati Antonija Plantarič po f>8 letni zemeljski poskušnji, danes ob 9. uri 30 minut zvečer preselili v boljše življenje. Pogreb bo v petek ob 10. uri 30 minut. Prosim, da jim blagovolite darovali miloščino moliive in odpustkov. Dobrova, dne 8. februarja 1911. Jožef Plantarič, župnik. m^^^^m/m 11 $ se odda na Dolenjski cesti nasproti Rakovnika v novo zgra,eni hiši, po dve sobi, kuhinja, klet in nekoliko vrta, kakor tudi po ena soba in kuhinja. Poizve se Ulica na grad 7 in pri mag. slugi 1. Bevcu. 419 v Jablanici pri Ilirski Bistrici, z velikim vrtom in približno 4 orali hoste, pripravna za vsako obrt, na okrajni cesti, se iz proste roke ceno proda. Vprašati je pri lastniku: Josipu štelančiču, gostilničarju v Trnovem štev. 74 pri Ilirski Bistrici. 426 Zahvale. 430 Vsem onim, ki so mi med boleznijo in ob smrti mojega ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Leopolda Tratnika c. kr. cerkovnika v pokoju izkazali toliko presrčnega sočutja, dalje onim, ki so dragemu pokojniku dali zadnje spremstvo, in darovalcem lepih vencev izrekam svojo najodkritosrčnejšo zahvalo. Idrija, dne 7. svečana 1911. Karolina Tratnik. Smrtna naznanila se ne razpošiljajo. JL. 435 Vsemogočni Gospod življenja in smrti je poklical k Sebi mojo ljubo mater, gospo Nežo Watzl H Križaj Po dolgem hiranju in kratki, mučni bolezni so umrli dne 8. t. m., pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, v 61). letu starosti. Pokopali jih bomo v petek dne 10. t. m. ob 3. uri popol. na tukajšnjo pokopališčo. To žalostno vest javljam duhovnim sobratom, prijateljem in znancem ter prosim, cla se rajnice spominjajo v molitvah. Kočevje, dne 9. februarja 1911. Fr. Sal. Watzl, c. kr. gimn. veroučitelj, sin. Brez vsacega druzega obvestila. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna soproga, mati oziroma sestra, teta, tašča in stara mati, gospa Antonija Kaiser, rej. pardubsky včeraj ob polu 12. uri ponoči po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage rajnke bode v petek, dne 10. t. 111. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Soteska št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto 11. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, dne 9. februarja 1911. 2">fll:OČi OSfdlj. fi^i fsmssk Venci se hvaležno odklanjajo. Tužnfm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo naš nad vse ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče in stric, gospod Ignac Mafcen danes zjutraj ob pol 5. uri po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 50. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb nopozabljenega bode v petek, 10. 1.111., ob 9. uri zjutraj. Sv. maše zadušnice se bodo brale na Žalostni gori pri Mokronogu. Preblagi nepozabljenec se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. V Mokronogu, dne 6. svečana 1911. 431 Marija Majcen, roj. Zupančič, soproga; Ana Deu, roj Majcen, hčer; Aleksander Prodajalna pisarna šentjanškega premogovnika preselila se je danes v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8. 313 Spominjajte se pri vseh prlre-ditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! MMNMMM^MMMMMMki rl." li 4 XX JK « 5 M 'j. Cene vel|a|o za 50 kg. Budimpešta, 9. febiuarja. Pšenica za april 1911.....1141 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 95 Rž za april 1911.......8M6 Rž za oktober 1911......8 04 Oves za april 1911......8 60 Koruza za maj 1911......5 81 K dobičkanosni in li brezkonkurenčni iščem družabnika Dopisi pod »Zvonarija 30 000" poštno ležeče Ljubljana. 359 Razno, že rabljeno Pl se ccno proda. H. Pirker, Ljubljana, Hrenova ulica štev. 19. 434 Vsled zidanja nove cerkve so po nizki ceni naprodaj šc dobre imajoče 14 spremenov. Delo Mandlinovo, omara še dobro ohranjena. Cona po dogovoru. Predstojništvo župne cerkve v Mirni peči. 420 srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic. obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I. UECCHIET zlatar nasprot glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. obenem poslovodjo iščemo za parnb žago v Leondolu pri Golem. Ozira se samo na prvovrstne prosilce, kateri so bili že dalje časa na parni žagi v podobni službi, slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika tudi v pisavi vešči in zmožni položiti varščino. Strojniku bi se prepustilo skladišče za živež in kantina po posebni pogodbi. Oskrbni-štvo Turjaške graščine v Hammerstielu pošta Studenec pri Ljubljani. 418 gggnsresgnganngaa Sf ' toju & R R: R fes & R C & k Ci & & k tai- K Vsak dan sveže priporoča S a K? a a s i 3 % % a rj a a "J a _S Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna Ljijana, Stari tri štev. 21. Podružnice: HoloiHa ulica št. 6 Mestni trs št .6. 'ilflSlS izdajatelj; Dr. laaacii Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik; Ivan šlele.