Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska uliea St S (tUkanu I. nadstr.). Uradno nre za »franke so od 10. do 12. topoldae in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj ia prašnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se m« : : :	sprejemajo.	:	: s
NAROČNINA: celoletna po požti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 10'40, polletna K 5*20, četrtletna K 2-00, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14-—.	:	:	:
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
»ZARJA* izhaja v Ljubljani vsako sredo '•z	in soboto.	:n
UPRAVNI ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II. nad* stropje, in nradqje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. dd-poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravniStva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ———— Reklamacije lista so poštnine proste.	■	■
Stev, 816.
V Ljubljani, v sredo dne 4. marca 1914.
Leto IV.
S čim nas bodo sleparili odslej?
Ko so prevzeli naši evharisti deželno gospodarstvo od popolnoma neplodne liberalne, gospode, so se odpirala njih široka gobezdala •a stežaj in ploha obljub je bila na las podobna onemu prizoru, ko je baje v egiptovski puščavi padala mana na srečne izseljence, ki so tru-ipoma zapuščali svojo domovino, ker je le ta preljubeznivo ravnala z njimi. Sline so se cedile dobremu slovenskemu ljudstvu in naval »značajnih« mož h koritom je bil velikanski. Politične perice so imele polne roke dela, kajti globoka prepričanja so se menjavala kakor pre-rninja pošten človek običajno svoje perilo. Po-polen preobrat se je kazal na vseh koncih in krajih in naivno ljudstvo, ki takrat še ni po znalo mehanizma političnega kinematografa v deželnem dvorcu, je bilo srečno, kajti slike bodočnosti so bile lepe in zapeljive. Demokrati Krekovega in Susteršičevega kalibra so vzeli deželne vajeti v roke in dobiček od te izpre-membe nai bi imele najširše plasti tistega slovenskega ljudstva, ki je ječalo doslej pod jarmom nezmožnega gospodarstva — tako nekako so'nam trobili vsi produkti Guttenbergove umetnosti, v kolikor jih vzdržuje Pijeva družba. Vse te dogodke smo opazovali z nekoliko drugačnim pogledom in verovali nismo prav nič tistim sladkim besedam, ki so posebna lastnost rimskega jezuitizma.
Na neštetih shodih in v našem časopisju smo, zavedajoč se svoje dolžnosti, opozarjali naše razredne tovariše in našo javnost na preteče nevarnosti. Vse je bilo zaman. Naš glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Liberalna gospoda je kazala svojo, ne prirojeno, temveč umetno pridobljeno kavalirstvo s tem, da je prepuščala pozicijo za pozicijo nasprotniku. V svoji nedosegljivi hrabrosti pa ni nikdar pozabila poudarjati, da je finejša in izobraženejša
od svojega robatega nasprotnika in pozabljajoč popolnoma dejstvo, da sili tudi njej na vseh koncih in krajih pristna neotesanost na dan.
V	takih razmerah pač ni čudno, če so postali tudi naši somišljeniki malodušni in je imela klika deželnozborske večine skoraj popolnoma prosto pot in si je lahko dovoljevala vse one roparske poteze, navadnim zemljanom nerazumljive politične znanosti. Najraznovrstnejša razočaranja so nas presenečala s tako naglico, da nam je zastajala sapa. dokler nam ni zadnje zasedanje deželnega zbora popolnoma odprlo oči in sijajno potrdilo, kar smo vedno trdili.
Slovenska Ljudska Stranka si je sama strgala krinko z obraza in danes stoji naga pred slovenskim delavstvom kot njegova najhujša in najbrezobzirnejša sovražnica. Ona. ki je sokriva skupne avstrijske mizerije, ona, ki je sramotno izdajala koristi slovenskega naroda v dunajskem parlamentu, ona. ki je pregnala tisoč in tisoč slovenskih delavcev in kmetov iz domovine, ona si je izbrala najtežji trenotek zato, da dvigne slovenskemu delavcu vže itak visoko visečo košarico s kruhom za klin višje in ga potisne popolnoma k tlom. 15 % naj doplačuje bogataš, veleposestnik k zavoženemu deželnemu gospodarstvu, ti delavska para pa plačuj 35 %. ker si bil tako nepreviden, da nisi poiskal roditeljev med izvoljenci. Seveda ne povedo tega delavcu jasno in odkrito, ker je vendar zahrbtnost ena najlepših čednosti naših patentiranih ljudskih sleparjev, toda ta zahrbtnost tokrat ne bo vlekla. Nesramno in povsem neopravičeno podraževanje vskadanjih potrebščin bo odprlo delovnemu ljudstvu oči in prišel bo čas. ko bo to ljudstvo obračunalo tako, da ne bo všeč sedanjim njegovim gospodom in gospodarjem.
Kaj naj nas briga.
V	četrtek prične zopet zasedanje držav-ncga zbora. Gospod Sttirgkh, ki je, kakor anano, vseskozi konstitucionalen mož, je tako odredil, izpolnjujoč s tem opomin svoje tenke vesti, ki mu ne dopušča nikakršnih ustavnih krivic. Ker se pa trosijo po Avstriji najrazno-vrstnejše vesti, ki so Vse preje nego pomirljive, bi človek mislil, da se bo javnost za to zasedanje močno zanimala, tembolj ker so te vesti v prav ozkem stiku z bodočimi razpravami v parlamentu. Tak človek pa seveda ne bi smel biti Avstrijec, kajti slednjega zanima vse bolj nego njegova mila domovina. Tako bi vsaj sodili po pisavi meščanskega časopisja, ki vztrajno krmi svoje bralce z baje velikan-a?K°dki na Balkanu, v Rusiji. Perziji, tflehiki itd. in ki nikakor ne misli prenehati z uprav amerikansko reklamo za novopcčeriega kralja Viljema albanskega. Ce le Vilče kihne. Je to zgodovinski dogodek, ki zasluži največjo Pozornost in če vsa znamenja ne varajo, je ta »osornost tudi utemeljena v šibki podlagi mo-jfocne albanske države, ki menda tudi močnej-r ?a *clhania ne k° Prenašala. Pa bodi kakorkoli. Za nas je v trenotku važnejše, kaj se pripravlja med črno-žoltimi mejami. Zadnja leta nas namreč uče, da smo vedno preveč škilili <-ez mejo in se ogrevali za stvari, ki so sicer fepe in vzvišene, ki tudi segajo v takozvano visoko politiko, da smo pa vedno pozabljali za-sigurati svoje žepe in smo s to malomarnostjo vzgojili vrsto samovoljnih ljudi, ki mislijo, da ■anes sploh lahko brez vsake opreznosti se-lajo^v naš desni ali levi žep.
Tako nakano pripravljajo tudi sedaj in Mto se trudijo meščanski žurnalisti na vse na-une, da vnovič premotijo javnost in odvrnejo •ozoraost od tistih stvari, ki so za ljudstvo naj-ioli skeleče.
Ker nam naši deželni evharisti niso še popolnoma izpraznili žepov, zato se pripravlja visoka vlada, seveda s težkim srcem, da to delo dopolni in nam prihrani nepotrebno skrb, kako bi razpolagala s skromnim ostankom, s katerim itak ne bi vedeli kaj početi.
Sto miljonov novega državnega posojila,
80.000	rekrutov, ki naj izpopolnjujejo našo armado in domobranstvo, železnice v Bosni in Hercegovini, za katere naj prispevamo dve tretjini izdatkov skupno z Ogrsko, to so skromne želje, ki naj še nekoliko olajšajo naše žepe.
Da ne bo ostalo le pri načrtu, zato bo že poskrbel državnozborski predsednik dr. Syl-vester, ki že sedaj razglaša, da ni opažati znamenj. ki bi neugodno vplivala na politični položaj. Ce mu Stanek ali pa dr. Bachmann ne prekrižata računov, potem je pač pogodil pravo, kajti da dovolijo slovenski in nemški vladni hlapci vse, kar pričakuje visoka vlada od njih, o tem pač ne more biti dvoma. Politične razmere so sicer zamotane in uganke nastajajo na vseh koncih in krajih, dejstvo je pa tudi, da so bile zamotane vedno, odkar krmari grof Stiirgkh v naši državi in da so se vedno razmotale v tistem trenotku, ko je bilo treba najrevnejšim slojem naprtiti nova bremena. Na prvem mestu so v Avstriji vedno le državne potrebe, za ljudske zahteve ni ne časa, ne denarja, in vsako zasedanje državnega zbora se otvarja v znamenju davčnega vijaka. Nalagajo nam pač vedno težja bremena, o naših pravicah pa nočejo slišati in to zato, ker se delavstvo še vedno premalo zaveda svoje razredne moči in svojega človeškega dostojanstva. Naloga delavstva Je, da zasleduje pazljivo vse dogodke v državnem zboru in da si dobro zapomni tiste »ljudske« zastopnike, ki hlapčujejo vladi.
Zavarovanje zoper brezposelnost.
Brezposelnost v splošnem je neizogibna posledica današnjega kapitalističnega družabnega reda. Vedno, toraj tudi v normalnih raz-Herah, jo lahko opazujemo. Ce pa nastanejo splošno gospodarske težkoče, potem ne ostane *.U(*' tistim, ki vobče o njej ne marajo slišati tn jo dosledno zanikavajo. V takem sta-se nahajamo tudi sedaj. P0 velikih mestih so demonstracije brezposelnih tako glasne, da A m moč več preslišati in celo možje kakor jjunajski župan dr. VVeisskirchner prihajajo do spoznanja, aa je treba napram temu pojavi* ■ekaj ukreniti.
Dejstvo breposelnosti je tora} kot družabna Dolezen pripoznano ali izkušnje nas uče, da ie od teorije do izvršbe še dolga in trnjeva pot. Fosebno pa Avstrijci nimamo prav nobenega »ovoda pričakovati, da bi se važno vprašanje Irezposelnosti pri nas preje rešilo nego drugod, vemo, da tiči vsa naša socialna politika |*kljHČno le v PrireJevanJu anket, konferenc »drugih enakih eksperimentov. Nasproti pa *<■ poeriamo brezmejno zaostalost ne le naših tomvefi tndi aaiega podjetništva, čigar
pravi reprezentant je v naši ožji domovini znani »šarfmacher« ravnatelj Pammer. Živo je pred nami slika tega moža, ko je nastopal v ljubljanskem občinskem zastopu proti skromni drobtinici podpore za brezposelne, zavedajoč se, da govori v duhu in zmislu tiste parazitske tolpe, ki brezvestno izkorišča delavstvo. Toda to le mimogrede. Dejstvo je, da se z vprašanjem brezposelnosti peča danes ves kulturni svet in da se rešitev tega vprašanja ne bo dala več odlašati temveč se bo morala rešiti v doglednem času. Ker pa vemo, kako se v splošnem rešujejo delavska vprašanja, zato Je pač dolžnost delavstva samega, da posveti vso pozornost vprašanju samem« in pa načinu, kako ga rešujejo pri nas.
Naše globoko prepričanje Je. da je povoljna rešitev tega vprašanja v današnji družbi v glavnem naloga države. Ker pa ni pričakovati da bi kapitalistična država, ki je eksponent kapitalizma, rešila to vprašanje, zato so se začeli z njim pečati drugi faktorji. Prvo je bilo organizirano delavstvo, ki se ni dalo od razmer prehiteti in si Je ustvarilo, seveda le skromno pod-
lago, za mogočno stavbo bodočnosti. V svojih strokovnih organizacijah je zasnovalo prve po-četke institucije, ki je nujno potrebna vzlic temu, da ni ono povzročilo te potrebe. Nihče drugi se ni bavil s problemom brezposelnosti. Se le ko je naraščajoča moč brezobzirnega kapitalizma umetno ustvarila vse predpogoje gospodarskega poloma in so posledice slednjega začela vplivati na vse javno življenje, se je pojavil strah pred nepoznano pošastjo in vlila se je ploha predlogov in nasvetov v obrambo pred zlom. Pečati so se začeli z vprašanjem modernejši občinski zastopi in tem enake korporacije ter posamezniki. Največ odmeva je našel tako-zvani gentski sistem, o katerem smo že večkrat poročali obširno in na katerem je urejena tudi podpora brezposelnim v ljubljanski občini.
Tudi delavske organizacije ga smatrajo v sedanjih razmerah za najprimernejši način javnih podpor brezposelnim. Nasprotujejo mu iz prav piškavih razlogov izkoriščevalci, ker slutijo v njem okrepitev socialno demokratičnih organizacij. Seveda se da to sumničenje kaj lahko razpršiti, kajti v zavarovalnici proti brezposelnosti ne bodo prizadete le socialistične or-
Politični pregled.
= Avstrijska gosposka zbornica ima prvo sejo v četrtek ob treh popoldne. Dnevni red obsega poročila justične komisije in nadomestne volitve v nekatere komisije.
= Cehi prete z obstrukcijo v državnem zboru. Češki agrarci so izdali geslo: »Brez češkega deželnega zbora tudi državnega zbora ne bo.« Vse kaže, da so spravna pogajanja med Cehi in Nemci definitivno pokopana. Na zborovanju, ki so ga imeli nemški poslanci iz Češke v nedeljo v Pragi in ki so združeni v Nacional-verbandu, je prišlo do razdora. Nemški agrarci in nemški radikalci bodo odslej najbrže nastopali samostojno. Kar je še ostalo poslancev na zborovanju, so izjavili, da odklanjajo vladne predloge za spravna pogajanja.
—	češki poslanci in vladni dispozlcljskl fond. »Ceskč Slovo« priobčuje senzacionalno izjavo bivšega solastnika »Narodnih Listov«, brata bivšega ustanovitelja mladočeške stranke, Prokopa Gregra, ki izjavlja, da so vesti, da so AUadočebl dobivali podporo iz vladnega dls» pozicliskega fonda, popolnoma resnične. Dr. Kramar Je sam na seii izvrševalnega odbora mladočeške stranke leta 1910. poudarjal, če hoče viada imeti mladočeške glasove, da lih mora kupiti! Leta 1908. je povedal tedanji glavni urednik >>Narodnih Listov«, poslanec Anyž, da so Mladočehi dobili za volitve veliko denarja iz dispozicijskega fonda in da je v izvrševalnem odboru stranke predložil dr. Rašin račun in poudarjal, da se je mnogo denarja prihranilo, kar se je potem porabilo za deficit pri dnevniku »Den«. Greger je potem meseca januarja očital dr. Kramafu, da stranka dobiva denar od vlade, na kar pa mu je odgovoril dr. Kramaf: »To ni nič čudnega. Saj imamo svojega ministra. In njegova dolžnost je. da skrbi za to. da zmagamo.« Dr. Foft in dr. Rašin sta tudi potrdila, da je tedanji minister dr. Pacžk preskrbel stranki 20.000 K, dočim sta pa dr. Fiedler in dr. Foft izjavila v »Narodnih Listih«, da sta ta deficit lista »Den« pokrila iz svojega. Ta izjava Prokopa Gregra zbuja v vseh političnih krogih velikansko senzacijo. — Z ozirom na napade čeških radikalcev, da so dobivali mladočehi denar iz dispozicijskega zaklada za volitve objavljajo »Narodni Listy« 1.1. m. članek, ki izvaja, da je neki češki radikalec zahteval od vlade 250.000 K. da ustavijo obstrukcijo v državnem zboru. List grozi, da bo objavil še podrobnosti.
= Ministrstvo proti ministrstvu. Upravno sodišče na Dunaju je razpravljalo pretečeni teden o pritožbi vojnega ministrstva proti trgovinskemu ministrstvu. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo tvrdki Krietsch in Vseticka, da napravi opekarno v Fischamendu. Vojno ministrstvo je pa nastopilo proti tej dovolitvi, češ, da je v bližini vojaško letališče in bi 35 metrov visoki tovarniški dimnik oviral letala. Upravno sodišče je pa izdalo razsodbo, da tovarnarja niti sedaj, ko čakata že dve leti, ne vesta, če smeta zgraditi tovarno ali ne. Militarizmu se mora pri nas pač vse ukloniti.
= Princ Wied pride v četrtek zjutraj v Trst, odkjer odpluje v Drač. Francoska ladja »Gloster« in angleška križarka »Brny«, ki bosta spremljali princa, sta že v Trstu. Italijanska ladja, ki tudi spremi princa, se pridruži na morju.
F Srbske izgube ▼ obeh balkanskih vojnah. Vojno ministrstvo v Belgradu je izdalo natančen pregled o izgubah v obeh balkanskih vojnah. Izgube znašajo okolo 80.000 mož. V vojni proti Turčiji je padlo 6000 mož, za ranami je umrlo 1000 mož, za različnimi boleznimi je umrlo 6000 do 7000 mož, med temi 300 za kolero,
18.000	mož je bilo ranjenih. V srbsko- bolgarski vojni je imela Srbija naslednje izgube: Pad-
lo	je 8000 mož, za ranami Je umrlo 1500 mož, za različnimi boleznimi je umrlo 9000 mož, med njimi za kolero 4000 mož, ranjenih je bilo 30.000 mož. Invalidno oskrbo bo morala plačevati država 25.000osebam.	i	...	.
ganizcaije, temveč tudi nacionalistične in krščansko socialne strokovne skupine. Naše organizacije imajo vže danes brez zunanjih prispevkov povsem zdravo podlago, nasprotno pa bi se nacionalističnim in krščansko socialnim organizacijam s takimi prispevki vlilo nekoliko umetnega življenja v njih dozdevno eksistenco, kar bi nam seveda iz strankarskega stališča ne smelo ugajati. Da smo pa vzlic temu za gentski sistem, ima svoj vzrok v tem, da smatramo to uvedbo v vzgojevalnem oziru delavstva za samopomoč jako pripravno. Gotovo je, da se bo pojavilo še nešteto več ali manj umestnih in izvedljivih predlogov, sklicevale se bodo ankete, kongresi, posvetovanja itd., ampak vsi ti__l2pjavi ne bodo dobili realne vrednosti za tiste, katerih se rešitev perečega vprašanja tiče, Če le-ti ne bodo sami izvršili svojo dolžnost do zadnje konsekvence. Nič več ne smemo prepuščati urejevanje naših razmer tistim, ki so te razmere ustvarili odnosno zakrivili, temveč postati moramo dobesedno sami svoje sreče kovač. Sredstva v dosego tega cilja so nam znana, izrabimo jih toraj.
— Turčija se pripravlja za novo noino?
»New-York-Herald« poroča iz Carigrada: Turčija nakupuje v veliki množini potrebščine za armado, tako da ni nobenega dvoma več, da se resno pripravlja na vojno. Naročila za armado je razdelila Turčija na različne dežele, da bodo hitreje izvršena; tudi Francoska ie dobila večja naročila.
Iz domačih krajev.
— Osleparjeno delavstvo. Za delavstvo ni irnel sedanji deželni zbor prav nič časa. Kako tudi! Saj so se morali gospodje od večine truditi, da »urede« deželne finance, ker drugače bi bil prišel danes ali jutri polom. Uredili so finance, dobili so dovoljenje za najetje novega posojila, deželno gospodarstvo so po zatrdilu »Slovenca« tako povzdignili, da bo letos celo v deželnem gospodarstvu prebitek, težka bremena so navalili na rame delavstva. Kaj so mu dali za to? Kje Je le košček zakona, o katerem bi delavstvo lehko dejalo, ta zakon $e:' ozira na naše zahteve, v našo korist je? Splo-sna iri enaka volilna pravica za deielni zbor ni bila v ustih klerikalcev nikdar" več kakor le cena fraza in nikdar tudi več ne bo. Vsako reformo volilnega reda bodo zadržavali klerikalni teroristi tako dolgo, dokler kranjsko delavstvo 7. močjo svoje organizacije ne pokaže tej oholi družbi, da mora biti vsak delavec toliko vreden deželan kakor oni sloji, ki imajo sedaj zastopstvo v deželnem zboru. In o prebitku govore deželni goskodarji. Da bi vsaj pri uporabi tega prebitka pokazali nekoliko onega socialnega Čuta o katerem vedno govoričijo. Predlog za podpore brezposelnim so že slišali gospodje v deželnem zboru, tudi naše organizacije So s spomenico opozorile gospode na bedo, ki vlada med delavstvom. Ali doslej še nismo slišali drugega nego ostudno posmehovanje o podporah za brezposelne. Za interese delavstva ni črhnil eden od večine v deželnem zboru niti besedice. Delavstvu naj bo to zasedanje resen opomin, da se tesneje združi, ker Ie v združitvi je moč.
— Bisaga brez dna. Kranjske deželne blagajne zevajo, da je groza.. »Sijajni« finančni načrt deželnih kristjanov naj jih zopet napolni, in sicer tako, da bo krvavelo ljudstvo. Po tem »sijajnem« načrtu se bo podražilo v naši deželi vse: Stanovanja, poljski pridelki, meso, vino, mošt. In to imenuje »Slovenec« prav mojstri sko finančno umetnost. Vedno naglašajo klerikalci, da zastopa njihova stranka koristi vseb slojev. Ali zdaj trobi »Slovenec« dan za dnem. da kmet in obrtnik ne bosta prizadeta vsled povišanja doklad in vsled povišanega hišnega in zemljiškega davka. Za druge stanove se ne zmeni. Kako bo odslej živelo delavstvo, ko sl ne bo moglo več privoščiti niti koščka mesa, ko bo moralo plačevati dražja stanovanja, to Je deželnim kristjanom in edinim pravim delavskim zastopnikom deveta briga. Naj pogine delavstvo za plotom ali pa naj se izseli.
— Prostovoljni davek je imenoval apostol demokracije dr. Krek povišano deželno doklado na vino. Kdor noče plačevati tega davka, naj pa ne pije, tako je modroval dr. Krek. Ravno on, ki tako rad razlaga različne pojave iz psihologičnega stališča, bi moral vedeti, da ljudje, ki so navajeni pijače, ne prenehajo piti če jim prihaja dr. Krek s sofizmom o prostovoljnem davku. Pravi pivci bodo pili slej k£> prej in na to so menda tudi računali kovači sijajnega finančnega načrta, če bi sklepali deželni kristjani na podlagi Krekove logike, bi najbrže ne povišali doklade na vino in mošL ampak sklepali so čisto pravilno, da bodo pifl odslej ljudje prav toliko in bodo Sčedili pri drugih izdatkih, ki so v življenju potrebnejši od od pijače.
— Dvojna mera. Na petkovi popoldanski seji se je pretepal urednik »Slovenca« gospodi Stefe na deželnozborski galeriji z nekim gospodom. Deželni glavar in njegovi oprode so bitf takrat slepi in gluhi. Na večerni seji je pa ured-■ik »Slovenskega Naroda* gospod Pastoslem-
Jek napravil medklic, pa je deželni paša dr. Šušteršič tako) odredil, da mora gospod Pusto-slemšek takoj z galerije in da ne sme nikdar več prestopiti svetega praga deželnozborske dvorane. V pristranosti se odlikuje dr. Šušteršič že od nekdaj.
— Vse lepe krščanske čednosti so pokaza-
li	klerikalni poslanci — zgolj katoliški možje — pri razpravi o reformi šolskega zakona na Kranjskem. Govorili so pač mnogo o dobrem šolstvu in praktično so pokazali to s tem, da so ne glede na državni šolski zakon, ki določa osemletno šolsko dobo, določili šolsko dobo od 6. do 12. leta. In to na Kranjskem, kjer prevladujejo šole najnižje vrste, enorazrednice in dvorazrednice. Praktično ljubezen do bližnjega šo dokazali s tem. da so določili za 1. plačo provizoričnemu učnemu osobju celih 800 K!! Zelo blage so tudi določbe, ki določajo prejemke učiteljskim sirotam. Za vsako siroto so določili celih 160 K na leto. Učiteljice obsoja novi zakon na celibat, vpokojene učiteljice, če se poroče, izgube pokojnino. Kratkomalo jemljo vpokoje-n^m učiteljicam pravice, ki so si jih pridobile z večletnim službovanjem. Celibat učiteljic odpravljajo po vseh deželah, na Kranjskem ga upeijujeio, ker so na krmilu najbolj napredni ljudje pod božjim solncem. Nekaj čisto novega so izumili klerikalci tudi z disciplinarno komisijo, v kateri bodo zgolj klerikalci. Doslej je reševal disciplinarne zadeve učiteljstva deželni šolski svet in učiteljstvo se je lehko pritožilo proti razsodbi. Naši absolutisti pa so določili, da proti razsodbi disciplinarne komisije ni dovoljen noben priziv, To je pač najkrutejša določba v »reformiranem« šolskem zakonu. Kranjsko učiteljstvo ima sedaj jarem, ki jim bo krvavo rezal v kožo. Celo gospodje veleposestniki, ki si navadno ne premišljujejo mnogo, kadar je treba pomagati klerikalcem, so topot odločno izjavili, da zakon ni sprejemljiv in so glasovali proti »reformi«.
— Inkvizicija v 20. stoletju za kranjsko učiteljstvo. Deželni zakonodajci so skovali šolski zakon, ki nosi vse znake reakcionarnosti in absolutizma. »Ljudstvo mora imeti vpliv na šolstvo, ker ljudstvo tudi vzdržuje šole in uči-jtelstvo«, takof so se oglašali klerikalni poslanci na pondeljkovi seji. Imenovali so judstvo — ker zveni ta beseda silno demokratično — mislili so seveda na deželnio dbor. In če pogledamo katerikoli paragraf šolskega zakona, povsod vidimo da je deželni odbor tista inštanca. ki bo po sankciji tega zakona edini odločevalni faktor pri šolstvu. Najhujše zadene pa učiteljstvo pač § 144 novega zakona, ki upostavlja sveto inkvizicijo za razsojanje disciplinarnih zadev učiteljstva. Ta paragraf se glasi:
Disciplinarna komisija za učiteljstvo obstoji:
a) iz načelnika in njegovega namestnika;
b) iz treh od deželnega šolskega sveta imenovanih članov in iz enoliko nadomestni-kov:	......
c) iz enega člana sodniškega stany in njegovega nadomestnika:
d) iz poročevalcev (referentov).
Načelnika in njegovega namestnika imenuje deželni odbor.
Pod c) navedenega člana in njegovega nadomestnika imenuje predsedstvo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu na podstavi ternopredloga deželnega šolskega sveta izmed sodnikov glasovalcev q. kr. deželnega sodišča v Ljubljani.
Poročevalce imenuje deželni odbor izmed pravnoizobraženih deželnih uradnikov, ki so politično-praktični izpit prebili z uspehom.
Stroškj disciplinarne komisije se plačujejo iz normalnošolskega zaklada. —
Načelnika in namestnika imenuje deželni zbor, kjer imajo klerikalci večino. Deželni šolski svet imenuje tri člane, tudi tamkaj imajo klerikalci večino. In član sodniškega stanu bo imenovan tudi na podlagi ternopredloga deželnega šolskega sveta, kjer neomejeno gospo-
darijo klerikalci. Seveda so imeli klerikalci tudi takoj razlog za to, ker bodo neomejeni sodniki, češ, vse stroške disciplinarne komisije plačuje dežela. Nečuveno predrznost so položili klerikalci v predzadnji odstavek § 149, ki določa: »Razsodba disciplinarne komisije je končno-veljavna in ni zoper njo pravnih lekov.« Ta odstavek dovelj jasno izpričuje pravni čut klerikalnih deželnih gospodarjev in nima primere v zakonodaji vsega sveta.
— Povišanje učiteljskih plač je sama far-barija. Klerikalci se namreč zavedajo, da vlada ne bo potrdila »reformnega« šolskega zakona, ki obsega tudi regulacijo učiteljskih plač. V proračun za 1. 1914 so sicer postavili že pol mi-ljona kron za regulacijo v trdem prepričanju, da jih letos in najbrže tudi drugo leto ne bo treba izplačati in bodo ta znesek, ki so ga dobili iz državnih preodkazov, lehko porabili za krpanje zavoženih deželnih financ. Če bi bili resno mislili nai zboljšanje učiteljskih plač, bi bili sprejeli predog grofa Margherija, naj se določbe o regulaciji izločijo, naj se o njih gasuje posebej in da naj veljajo od 1. januarja 1914 dalje. Ali ta predlog so odklonili, ker pač rabijo denar drugje.
— Volitve delegatov in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu bodo v nedeljo 29. marca 1914 od 8. zjutraj do 12. opoldne v prostorih deželnega urada v Trstu Via della Caserma št. 4, II. nadstropje. V teh prostorih bo tudi volilni imenik na vpogled udeležncem od 1. marca 1914 naprej vsak dan od 8. zjutraj do 3. popoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Prepis volilnega imenika bo tudi na vpogled pri agenturi v Ljubljani pričenši z gori navedenim dnevom. Slučajne reklamacje sprejema podpisana komisija pri deželnem uradu do 15. marca 1914. Aktivno volilno pravico imajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so zavarovani pri deželnem uradu, pasivno pa sa-mopravni člani pokojninskega zavoda. Vsak volilec ima en glas. Voliti se sme samo z uradnimi glasovnicami, z zelenimi za delodajalce in z belimi za nameščence. Glasovnice izda volilna komisija in jih pošlje tudi za nameščence delodajalcem, ki jih morajo v zmislu § 41. poslovnega reda vročiti nemudoma svojim uslužbencem. Glasovnice, katerih ni bilo mogoče dostaviti, se morajo vrniti Volilni komisiji; te glasovnice pa lahko zahteva volilec od imenovane komisije, ako se legitimira. Duplikate poškodovanih ali izgubljenih glasovnic izdaja tudi volilna komisija; volilci, kateri ne dobe glasovnice, jo lahko zahtevajo istotako od volilne komisije. Na vsako glasovnico se mora napisati toliko imen, kolikor delegatov je treba izvoliti v dotičnem volilnem razredu. Glasovnico izroči, volilec osebno volilni komisiji na dan in ob času, ki je določen za volitve, ali pa jo pošlje komisiji frankirano po pošti tako, da dospe ob času glasovanja. Delodajalci volijo lahko potom pooblaščenca, kar pa morajo naznaniti deželnemu uradu. Število delegatov« katero se ima izvoliti, je razdeljeno sledeče: Po 4-v kategoriji delodajalcev in delojemalcev veleindustrije in cJbrti (B). Po 10 v kategoriji trgovine in prometa (C). Po 4 v kategoriji prostih poklicev,, kmetijstva in gozdarstva (D & A). Za namestnike delegatov se smatrajo oni kandidati* ki dobe za izvoljenimi delegati največ glasov.
— Od obrtnega nadzorstva v Ljubljani. C.
kr. obrtni višji nadzornik v Ljubljani g. Ivan Šantruček je prestavljen iz Ljubljane k centralnemu inšpektoratu na Dunaj.
— Velika nesreča v Zagorju ob Savi. V
soboto okrog 10. dopoldne se je dogodila v kamnolomu gospoda Birolla velika nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Delavca Glavač Lenart in Sajovic Blaž sta izstreljevala skale z dinamitom. Pri tem pa Sta. kakor se Splošno sodi, prišla na neko nekaj dni staro duplino, Iz katere bale ni bil dinamit popolnoma izstreljen, ter ondi zopet naprej vrtala. Naenkrat pa se je užgal dozdevno prej ostali kos di-
namita ter obadva delavca vrgel kake štiri metre visoko v zrak. Delavec Glavač, ki zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok, je ostal na licu mesta mrtev in ves razmesarjen. Drugi delavec Sajovic je sicer ostal še živ, toda tudi ta je zelo poškodovan; zlomljena mu je ena roka in poškodovane ima oči. da ne bo nikdar več. videl.
— Zlato zapestnico ie Izgubila od Martinove ceste do Poljanske ceste neka gospa. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v uprav-ništvu našega lista.
— Brez dela in jela. Pri Šent Pavlu je skočil v narasli potok Iv. Reich iz Virtenberškega. Domačini so ga potegnili z veliko težavo iz vode. Samomorilni poizkus je storil Reich iz obupa, ker ni dobil nikjer dela in ker so mu bila pošla vsa sredstva za življenje.
— Dva rudarja ie zasulo. Iz Ljubna poročajo: V četrtek se je zgodila v rudniku v See-grabnu velika nesreča. V rovu se je udrl strop in zasul rudarja Petra Kolmana in Jakoba Gorjupa. Kolmana so potegnili po šestih urah živega izpod razvalin.. O polnoči so prišli tudi že do Gorjupa, a se je v tem trenotku strop zopet udrl in nesrečnega vnovič zakopal. Po 13tih urah napornega dela se je končno posrečilo izkopati iz razvalin tudi Gorjupa, ki je nevarno ranjen, a je še vedno upanje, da ga zdravniki ohranijo pri življenju.
— Poslanec Wastian izročen zaradi tatvine. Na petkovi seji štajerskega deželnega zbora so izročili poslanca Wastiana na prošnjo okrajnega sodišča v Gradcu zaradi prestopka po § 460 kazenskega zakona. Ta paragraf govori o tatvinah manjše vrste.
— Obsojen katehet. Iz Ljubna poročajo:
V	soboto je bil obsojen pred tukajšnjim okrajnim sodiščem katehet Pichler. ker je nekega učenca tako močno udaril okolo ušeš, da so morali prepeljati dečka v bolnišnico. Katehet je bil obsojen na 120 K globe in 30 K mora plačati odškodnine.
— Nabrežinskim naročnikom »Zarje« naznanjamo. da se ne prodaja »Zarja« odslej več v prodajalni »Nabrežinskih delavskih zadrug«, temveč pri raznašalki lista. Vse nabrežin. so-druge prosimo, da ostanejo zvesti naročniki našega lista.
—Samomor vojaka. V Gorici se ie ustrelil v vojašnici infanterist deželnea brambe Peter Pelko, ki je služil pri 9. stotniji. Vzrok samomora ni znan.
— Deželnozborske volitve v Istri. Namestništvo je rok volitev za deželni zbor že določilo. in sicer voli splošna kurija 7. junija, 14. junija ožje volitve, kmetska kurija 19. junija, ožje volitve 26. junija, mestna kurija 30 junija, ožje volitve 4. julija, trgovska zbornica 6. julija. veleposestvo 7. julija.
— Kinematograf »Ideal«. Torek 3.. sreda 4., četrtek 5. Popoldanski spored: 1. Študije gosenic. (Naravoslovno.) 2. Plavalec ali živi kip. (Komično.} 3. Škotske pokrajinske slike. (Popotna slika.) 4. Umetniška četa Mataros. (Variete.) 5, Zurnal Pathe. (Najnovejš.e, šport, moda.) 6. Žrtvovanje Indijanca. (Indijan. zgodba.) 7. Poroka na zračnem letalu. (Komično.)
—	Večerni spored: 1. škotske pokrajinske slike. (Popotna slika.) 2. Veseli cehovci. (Komično.) 3. Umetniška četa Mataros. (Variete.) 4. Bubijevo božično darilo. (Komično.) 5. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 6. Strahote džungel. (Neprekosljiva džungelska drama v 2. dejanjih.) 7. Moric in vesela vdova. (Velezani-miva veseloigra z Moricem Prince.)
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor.
Deželni proračun.
Na petkovi seji kranjskega deželnega zbora, ki se ie končala šele v soboto zjutraj ob pol petih. Je bil sprejet deželni proračun, ki izkazuje naslednje potrebščine:
I. Deželno za.topstvo in splošna dei. uprava H. Pokojnine itd...........................
III. Javna varnost........................  .	.
IV. Vojaštvo.....................................
V. Zdravstvo in dobrodelstvo.....................
VI. Pouk, umetnost in znanot ter omika . .
VII. Deželna kultura.............................
VIII. Trgovina in obrt...........................
IX. Občila  .....................................
X. Dolgovi.......................................
XI. Deželno premoženje...........................
XII. Razni stroški............................  .
K
553 676 134 233 317.300 16820 1,388.108 2,724.769 648 063 103 320 633.032 1,315.271 2.575 42000
Skupaj K 7,879.167
Pokritje pa znaša:
Lastni doliodki...............................K	1,598.528
Državni prispevek iz drž. osebnih davkov. . „	31U.000
Državni piispevek iz drž. davka na žganje . „ 1,750 000 Delež davščine od prirastka vrednosti . . .	.	45 000
Skupaj K 3,703.528
Primanjkljaja je torej 4,175.639 K. V pokritje primanjkljaja bo pobirala dežela začenši s 1. marcem 1914:	145odstotno doklado na
užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, vštevši 20odstotno izredno državno doklado, ki se pobira z državno užitnino od teh predmetov v za užitnino zaprtem mestu Ljubljana; 2. samostojno deželna naklado od porabljenega piva po 4 K od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del leta 1914., za katerega bi bil deželi Kranjski ne glede na od-kazovanja, ki se podelijo v zmislu zakona z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 14, oziroma v zmislu na mesto tega zakona stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem letu pri deželni nakladi na pivo; 3. doklado na vse neposredne državne davke, izvzemši dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev, in sicer: a) v izmeri 55 odstotkov glede realnih davkov; b) v izmeri 55 odstotkov glede splošne pridobnine, plačane po davčnih zavezancih četrtega razreda; c) v izmeri 75 odstotkov glede vseh ostalih davkov. III. Nepokriti ostanek primanjkljaja je pokriti iz blagajničnih ostankov.
Posojilo 6,400.000 K.
Sprejeta sta bila tudi naslednja predloga finančnega odseka:
Deželni zbor se pooblašča, da v poplačilo visečega dolga, ki se je napravil v 1. 1909. do 1913 v pokritje stroškov za investicije, odnosno v pokritje primanjkljajev pri tekočem deželnem gospodarstvu, najame ob ugodnem času na način, ki se mu zdi najbolj primeren, posojilo do svote 4,400.000 kron, katero je obrestovati kvečjemu s 4Vž % in vrniti najkasneje
V	30 letih.
I. Deželni odbor se pooblašča, da v pokritje stroškov za deželne elektrarne, odnosno v svrho dobave obratne glavnice za ta deželna podjetja najame na način, ki se mu zdi najbolj ugoden, posjllo do vsote 2,000.000 K, katero je obrestovati kvečjemu s 4Mi % obrestmi iu vrniti najkasneje v 50 letih.
II. Potrebščino za obrestovanje m vrače-vanje posojila 2.000.000 K je pokrivati iz dohodkov deželnih elektrarn, če pa so ti nezadostni, je dotični primanjkljaj pokriti iz tekočih dohodkov deželnega gospodarstva m ga tudi sprejeti v deželni proračun.
III. Ločitev uprave deželnih elektrarn od druge deželne uprave se naknadno odobri in deželni odbor pooblasti, da izvrši, kar ie v ta namen potrebno.
*
Debata o deželnem proračunu je bila zelo burna. Vsi klerikalni poslanci so se trudili v potu svojega obraza z dokazom, da je povišanje doklad tako neznatno, da kranjsko valstvo pravzaprav kar hrepeni p° Jr.' šanju. Klerikalnim gospodom se zdi povišan jt doklad na užitnino za 105 % malenkostno.^ točnimi računi je dokazal poslanec protesor
Reisner. da se ne bodo doklade na užitnino
Za resnico.
Roman.	____
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Človek je časih res nepojmljiva stvar, in naj bi se tudi prizadeval ovladati se, ne premaga se popolnoma. Ničesar s tem ne ugovarjam, nisem tako bedasta, da bi i take stvari z vračala na kako višji vodstvo, kateremu se ubraniti ne morete, samo hoteti, samo zares hoteti...! Le to je, da se v Vas polagoma vse zatemni, da Vi, razumno bitje, storite kako nepremišljenost, nad katero boste v treznejših, jasnejših hipih kar strmeli. In tako je bilo morda i z menoj. V svesti pa sem si, če si izprašujem vest, da nikdar, nikdar pravim, nisem imela nobenega namena, ničesar nisem hotela doseči, to je bilo samo zanimanje za Vas in Vašo usodo, kar mi morda oprostite. Pravili so mi, da ste se nad menoj pregrešili; Vam so morda pravili isto; toda jaz ne vem o tem nič in nikdar Vam nisem nič takega očitala v svojih mislih. Res je, gojila sem do Vas vedno simpatije, pa to je morda naravno. Pri nas ste živeli in jaz sem Vas deloma občudovala in imela v Vas zgled. In imela sem Vas i drugače rada — čemu bi tajila? — ali baš zato, da sem Vas imela in imam rada, Vendar ne bom hotela tega, česar si ne želite. Ne.	Baš	v tem čuvstvu	mi je tako milo	in
krasno in	nikakor bi ga ne zamenjala za nič	na
svetu. Ali bi mi mar Vi hoteli podtikati neke druge misli,* neke hude misli? Ali naj bi bila tako egoistična, tako slaba in naj branim z vso silo, da ne bi nobena druga žena živela ob Vaši strani, ko ne morem jaz? In jaz faktično ne morem   niti ne bi mogla. Ne obžalujem, da
šem	Vas	imela rada, da	Vas imam rada,	saj
sem	si svesta tudi tega,	da Vas nimam tako
rada. da bi mogla postati Vaša žena. Pa sem si izvolila drug cilj življenja — tako krasen in ljub cilj. Samo da je i tu moja bolezen končna meja.
Varam se in ne varam se. Sploh bi težko postala žena, i ko bi mi bilo sojeno živeti — to vidim. Seveda morda je v mislih vse drugače, nego v resnici, ali jaz sem si v svojih mislih ustvarila preveč krasno, preveč idealno sliko, katera bi se bržkone dala težko napolniti z življenjem.
Poglejte, kakšni so sploh navadni zakoni! Mož se ženi, da bi imel svoje ognjišče, hoče dobro gospodinjo ali drugi noče krasno ženo, drugi zopet bogato ženo in kaj mu je pravzaprav ta žena? Naspi se doma, naje se doma, prečita si doma svoje časnike in gre za svojim poklicem. Zena. pa v tem vzgaja deco, kuha, šiva in gospodinji — in tako živi vsak sam zase, živita drug poleg druzega, pa ne skupaj in tudi ne skupaj s svojimi otroci.
In zopet žene. zakaj se te može? Lastnosti mož jih malokdaj oslepe,-preje njih denar in stan, in može se, ker so se kot dekleta že dosti sveta najedle in torej hočejo izpremembe. Mislim, da večina izmed njih niti ne premisli, v kakšne dolžnosti se veže; in da se to godi za vse življenje. Po svatbi pa izginja ena iluzija za drugo, dokler ne ostane naposled gola istina. In tu šele spozna taka žena, da je za njo vsa rabljivost zakonskega stanu tičala pravzaprav le v teh iluzijah. Teže jo dolžnosti do moža, do gospodinjstva; zoprne so ji; kot deklica je živela brez skrbi, neodvisna, sedaj je vkovana v zakon, in to jo jezi. dolgočasi, ne sme se ji nič reči — mož se izogiblje doma in povsod se mti zdi bolje nego v njeni družbi — naposled se morda sama nekako ustanovi in rezignira, toda tu potem živita človeka drug poleg druzega, ne pa skupaj. In v takem ozračju rasto otroci, katere vzgajajo dojilke in ki nimajo v najvažnejši dobi sploh nobene prave vzgoje.
Tak zakon me ne vabi, narobe, prešinja me z grozo. Saj je to grozno — le predstavite si tako življenje, v neki smeri tako intimno, sicer pa so sr ti ljudje tako tuji!
In lahko bi Vas spomnila zakonov odličnih
ljudi, da spoznate zakon, srečo. Lahko bi Vam omenila n. pr. Carlvlov zakon, onega Carlyla, kateri je že pred svatbo pisal svoji nevesti, da mora v hiši vladati mož in ne žena. kakor to baje zahteva zakon prirode. Le kdor čita Car-lyla, spozna, da je imel srce polno čuvstev. da je imel topel značaj. In kako zanimiva je bila njegova žena: Visoko izobražena, modra, velikodušna — oba prava junaka za roman. Ljubila ga je, on jo je nazival svojega škrjančka in vendar je žapisala v svoj dnevnik: ,0. mamica moja! Sedaj, ko trpim, ne vidi tega nihče, naučila sem se trpeti sama zase. Dolga in kruta je ta cesta, katera je mene. edino hčer, privedla do tega položaja/ Vidite, živela sta le drug po^ leg druzega. V nji ni videl nič več, nego stvar, katera naj mu slajša in lajša življenje —■. popravlja obleko. Jaz sicer nisem zoper popravljanje obleke, toda — — In Carlvle je šele po njeni smrti, ko so ga mučile muke, tožil: ,Oh, ko bi se mogel z njo le še za pet minut sniti. da bi ji zatrdil, da sem jo imel res rad.1
In tako je to večinoma v življenju! Jaz bi torej ne čutila niti tega veselja, ne — ne občutila bi hrepenenja, podobno se omožiti. In na drugi strani zopet bi se jaz, ko bi se že omožila, vsa nekako žrtvovala — ne. ne bi tožila, kakor žena Carlylova, hotela bi biti srečna, da lahko temu, ki ga ljubim, služim, izpolnim vsako njegovo željo, darujem se mu samo sebe v pravem zmislu besede.
Tako pa vse to živi le v mojih mislih — ti kontrasti! Istina pa bi bila lehko zelo usodna, t. j. v istini ne vem. kako bi se znala obnašati. Predaleč sem že zabredla v ta krog misli, iz katerega zrem skeptično na ustanovljeno življenje in na ustanovljene razmere, gotovo bi se ne zadovoljila, gotovo bi revoltirala in kam bi to vedlo, si lahko mislim.«
Pa je omenjala, zakaj vse to piše? Saj pravzaprav niti toliko ni hotela pisati, hotela ga je le prositi, da bi nanjo zrl brez predsodkov
»hotela sem, ne vem zakaj — vendar le sebe opravičiti zaradi tistega zimskega nesoglasja, ki me ie neprestano težilo in mučilo. A v tem sem napisala več, mnogo več — in oprostite torej!«
Končno je pristavljala željo. »In ko bi Vani v resnici mogla želeti najkrasnejše, kakor si mislim, bi Vam želela, da realizirate v svojem zakonu ta ideal, ki si ga j&z predstavljam. 1 o resnično zaviši mnogo bolj od moža nego od žene. ker bi tu dajal ženi. kar je pravičnega, ne da bi se žena morala za tem poganjati s silo. Resnice iskati, krasoto ljubiti, dobro hoteti ht, kar je najboljšega, delati — tako nekako se menda pravi. In v imenu matere Vam tudi želim vse — vse najboljše.«
X.
Ko je Hanuš prečital. je bil v zadregi, kako bi si pojasnil to pismo. Stal je in gubilo .m.“ je čelo. Katinka je bila mrtva, ni mogel iu m razgovoriti se, dati ji po svoji navadi <^Kt>vor. »Cernu sploh vse to, čemu sploh ta sentimentalnost?«	.	.	„	.
List je učinkoval nanj v dvojni smeri. Do
neke mere je vzbujal v njem nte^. ^Jnu.'cta' zal Katinko v neugodni svetlobi. Dejal si ie. da bi sam ne bil zmožen nič podobnega, n -bene take mehkosti. »To ie zopet ne^j ženskega _ r - a pravzaprav se skriva ^ tem le razžaljeno samoljubje, puhla semenost
—	nič druzega!«	,	.	...
Toda hkratu so mu vrele v glavo misli, katere so opravičevale Katinko. vzbujajoč v njem neka toplejša čuvstva, neke spomina V tem je bilo vendar nekaj posebnega, da je Katinka, dasi že mrtva, dasi že speč na Olšamn pod zemljo, tu še izpregovorila njemu tako za-uoliivo in t^ko živo.
(Dalje.)
mmmmM
vojaški ataše polkovnik ZankeviČ, ki je bil dodeljen ruskemu poslaništvu na Dunaju. Rusija je plačevala vohunstvo silno dobro, kakor sta bila izpovedala oba Jandriča.
10 delavcev mrtvih, 40 ranjenih. Iz Berlina poročajo o silni eksploziji v tovarni za anilin. Eksplozija se je primerila v četrtek ob 11. dopoldne in je bila tako silna, da je porušila vso tovarno. Izpod razvalin so dobili doslej 10 mrtvih delavcev, od katerih je le eden neože-njen. Ranjenih je 40 delavcev, od teh deset prav težko.
Šest let po nedolžnem zaprta. Pred porotnim sodiščem v Elberfeldu v Nemčiji je bila obsojena leta 1908. kmetica Mamm na 141etno ječo zaradi sokrivde pri umoru. Dolžili so jo, da je najela morilce za svojega moža. Takoj po obsodbi so različni strokovnjaki izrekli, da je bila Hammova po nedolžnem obsojena. A šele sedaj, ko je bila Hammova zaprta že šest let, je odredilo sodišče novo kazensko postopanje. Ham-movo so že izpustili iz zapora. Svobodna ostane tako dolgo, dokler se ne prične nova obravnava. če bo obravnava dokazala, da je bila obsojena Hammova po nedolžnem — in o tem ni dvoma — tedaj ima pravico, da dobi primerno odškodnino za onih šest let, ki jih je presedela po nedolžnem v ječi.
Smrtna obsodba. V Salcburgu je bil obsojen v ponedeljek hlapec Jožef Viehh&user na smrt na vešala, ker je bil umoril in oropal 5. novembra kmeta Ruperta Ratgeba v Unterstei-nu. Obsojeni ViehhSuser je star 34 let.
Vohun Bartmann, ki je bil že večkrat obsojen zaradi špionaže. je sedaj zopet svoboden. Sedaj je presedel triinpolletno kazen v kaznil-nki Stein na Nižje Avstrijskem, ker je vohunil na južni meji naše države.
Svarilo!
Koder se čmba prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izdelovainice
pod naslovom:
Rastlinska destilacija „FLORlAN”
v Ljubljani
Postavno varovano.
*\A/VW/V
Prevzetje trgovine.
Usojam se slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem potom kupa pievzel
trgovino s špecerijskim in mešanim blagom
Edmund Kavčič
Preicrnova ulica Ater. 51 in da jo
bodem pod trgovinsko-sodno vpisano firmo
Izjava.
Ker sem podpisani v članku »Dneva« številki 783. imenovan in ker pravi dopisnik istega članka med drugim: »Če bi mi hoteli bit zlobmi, bi socialnim demokratom tudi lahko očitali razne tatvine, ki so se izvršile v njihovih organizacijah, česar oni Narodni delavski organizaciji ne morejo očitati,« izjavljam, da ostane dopisnik v javnosti tako dolgo dokler mi ne dokaže, da sem v stranki odnosno v strokovni organizaciji denar povneverij ali ukradel, lump, obrekovalce In lažnjlvec.
Albin Ivančan, Nabrežina.
JO S. FABIANI
prej — vormnl* — F. tl tu mirt Kavčič
na dosedanji solidni način nadaljeval. Opiraje se na svoje dolgoletno delovanje na tukajšnjem trgu, prosim mojemu predniku izkazano zaupanje kakor tudi blagohotna naročila meni nakloniti in zagotavljam, da bodem točno in solidno ustrezal vsem željam in zahtevam svojih cen), odjemalcev.
Z velespoštovanjem
JOS. FABIANI.
V Ljubljani, dne 1. marca 1914.
Produktivna zadruga ljubljan skih mizarjev y Ljubljani
r. z. z o. z.
'VV/VAAA'
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
  (Cojzova hiša).   ■ ■
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika rednega občnega zbora.
2. Poročilo računov za leto 1913.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Ukrep glede bilance za 1. 1913.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
7. Poročilo o reviziji.
8. Predlogi in nasveti.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
(Varstvena znamka.)
Cene	za	moške	K 14—	17—,	20—.
»	,	ženske	. 12-,	15—	18 —
.	„	dečke	36/39	K 10-—,	12 -.
.	otroke	žt.	22	25 26-2« 29 31	32-35
Q-arantlrana kalco-vcet Cenejše vrste od K 1*50 naprej.
Okrajna bolniška blagajna v Laškem trgu.
Uradne ure so od 8. zjutraj do 12. dopoldne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne. — Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Novo dosel!
Ordinira
Zdravniki blagajne.
Stanovanje.
Dr. Zangger,
za člane v Laškem In S 9—1
Laško.
okolici.
Dr. Homan,
za člane Zldanmost in Loka.
Radeče.
Dr. Baumgarten,
za člane v Trbovljah.
Trbovlje.
Dr. Mardus,
za člane v Hrastniku in Dolu.
Hrastnik,
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč se morajo izkazati z nakaznico, za zdravnika (bolniško zglasnico) brez te ordiuirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Bolniščina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa en danjprej.
Načelstvo.
•w;
o\v>yg
Krasne novosti zimskih in spomladanskih oblek, površnikov domačega Izdelka#  - Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =v"........:
Srez konkurence!	(Solidna	postrežba.	Nafulžfe cene.
SLAVIJA
Pošiljam vsakomur = zastonj!! =3
2 lepi dozi za sladkor kavo	ali
2 lepi steklenici pozlačeni	ali
1 trpežno torbico za na trg	ali
6 prav lepih žlic iz aluminija	ali
1 lepo zrcalo	ali
1 veliko postekleno kaserolo	ali
1 leseno pipo kompletno	ali
če pošlje naknadno 50 vinarjev, 2 ’/* nietra lepega blaga za bluze, kdor naroči pri meni 5 kg moje sladne-ržene kave za K 4-— franko, ker hočem dokazati, da je od vseh drugih izdelkov najboljša. Zastopniki se iščejo povsod. Pišite na
Jožef Hruš, Luže, Češko.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče biago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
SANATORKJM - EMONA
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE ■ BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
LiXJBLtJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- 4
3EF-ZDRAVNIK:PRIMARIJ DR FR. DERGANC
ki g« polrjujelona f tisoče piiznanj.
40 letni uspeh
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
——»	strojev	=
... jh	in stroje za pletenje
(Strickmaschinen) * X	za r°dbino in obrt. ■ -
pF®	Pisalni stroji Adler. jfj
^®®^Vozna kolesa Hi Ceniki se dobe zastonj in franko. ==s=*Ui
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccoiija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo, -r-
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotipija. s Litografija.
Naročila sprejema lekarna
G. PiCCOli, Ljubljana
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje, Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne, Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Ordinlra
Stanovanje
Zdravnik blagajne
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
Denarnega prometa koncem leta 1913	.	K 700,000.000’—
Vlog........................................... 43,500.000’—
Rezervnega zaklada  ..............................  1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančiškanska ul. št. 2, II. nadstr.
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Turjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Edna posebnost likerja je
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Dr. Bock Emil
očesne in ušesne bolezni
Frančiškanska ul Si 4, pritličje
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr
Zdravnik= = želodca'
nnndDDDBDnnnana noanannnannannnnniioaana nannanna oaoanoana aannannaaaaaancai
□	S	Pri nakupu različnega manufakturnega	blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	n
II A. & E. Skaberne f
|	g	Obstoji od 1. 1883. Mestni	trg 10. Obstoji od 1.1883.	g
|	g	Na debelo in drobno!	Izredno nizke cene.	|
DaDDaaDoaanaaDanBDaaaaa naaaDcnraanaaBflflnaaaa amraan aaaraaaaBannnnnaaaatiaa!
je edina posebnost želodčnega likerja	■
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	g|
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo « manjkati.	™
Dobi se tudi v vsib prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano In okolico.
Odlikovan v Parizn z zlato kolajno In čas. krilečem. ^
  Odhod parnikov:	.
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 duL Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pr! glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko 1n Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
'	  Kolodvorska	ulica	štev.	26.
■	 —	Potniki	=====
severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po doma« avstrijski progi
Trst- Newy«rk, Buents Aires-HI# de Janelre
najnovejšimi brzoparnlki st dvema vrtlnlcamn, električno razsvetljavo, brezličnim brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani
Renervul fondi okrogle 1.000 00» *ro